Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.10 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 1923 6709527 5712448 2026-07-11T06:56:39Z Octopus 13285 /* Smrti */ Šjao Novdžin 6709527 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1058''' ('''[[rimske številke|MLVIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == [[Slika:Malcolm3Canmore.jpg|thumb|right|180px|Malcolm III. Škotski]] * [[17. marec]] - [[Malcolm III. Škotski|Malcolm]], sin [[Duncan I. Škotski|Duncana I.]], umori škotskega kralja [[Lulach Škotski|Lulacha]], bratranca in [[Macbeth Škotski|Macbethovega]] sina ter sam zasede prestol. * [[4. april]] - [[Sveti sedež]]: za papeža je na sumljiv način izvoljen [[Protipapež Benedikt X.|Benedikt X.]]<ref>Krstno ime Janez Mincius</ref> iz hiše tuskulanskih grofov, brat problematičnega [[papež Benedikt IX.|Benedikta IX.]]. Ker pa je bil izvoljen še preden prispe odposlanstvo iz Nemčije, ki se je tam z regentinjo [[Neža Poitierska|Nežo Poitiersko]] posvetovalo o izvolitvi novega papeža, je izvolitev Benedikta X. razveljavljena in zato se prišteva med '''protipapeže'''. Za novega papeža, 155. po [[seznam papežev|seznamu]], je nato izvoljen [[Papež Nikolaj II.|Nikolaj II.]]<ref>Krstno ime Gérard de Bourgogne, za čas izvolitve firenški škof.</ref> [[1059]] ↔ * [[20. september]] - Rimsko-nemška cesarica in regentinja [[Neža Poitierska]] ter madžarski kralj [[Andrej I. Ogrski|Andrej I.]] določita mejo med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrsko. Mejo določita na [[Gradiščansko|Gradiščanskem]], deloma poteka po reki [[Leitha|Leithi]]. * [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II.]], sin poljskega vojvode (''de facto'' kralja) [[Kazimir I. Obnovitelj|Kazimirja I. Obnovitelja]] postane poljski vojvoda. * Nadškof Yorka [[Ealdred]] se odpravi na romanje v Jeruzalem. * Umrlega hrvaškega kralja [[Štefan I. (hrvaški vladar)|Štefana I.]] nasledi [[Peter Krešimir IV.]] * Upor proti Seldžukom v Bagdadu in njihovemu voditelju [[Togrul Beg|Torgulu Begu]]: najprej se upre del seldžuške vojske, ki jo je vodil Togrulov polbrat [[Ibrahim Jinal]]. Uporu se pridružijo že prej poražene [[Bujidi|bujidske]] sile, nered pa izkoristijo egipčanski [[Fatimidi]], ki istega leta zavzamejo Bagdad. * Maroko: [[Almoravidi]] premagajo [[konfederacija|konfederacijo]] berberskih plemen [[Barghawata]]. == Rojstva == * [[1. januar]] - [[Balduin I. Jeruzalemski|Balduin Boulonjski]], križar, grof Edese, jeruzalemski kralj († [[1118]]) ;Neznan datum * [[Odo I. Burgundski|Odo I.]], burgundski vojvoda, križar († [[1102]]) * [[Olaf I. Danski|Olaf I.]], danski kralj († [[1095]]) == Smrti == * [[24. januar]] - [[Šjao Novdžin]], cesarica vdova dinastije Ljao (+ verjetno [[980]]) * [[17. marec]] - [[Lulach Škotski|Lulach]], škotski kralj * [[29. marec]] - [[papež Štefan IX.]] * [[28. november]] - [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]], poljski vojvoda (* [[1016]]) ; Neznan datum * [[Al-Mawardi]], islamski pravnik na abasidskem dvoru (* [[972]]) * [[Solomon ibn Gabirol]], latinizirano [[Avicebron]], španski judovski pesnik in filozof (* [[1021]]) * [[Štefan I. (hrvaški vladar)|Štefan I.]], hrvaški kralj * [[Viljem VII. Akvitanski|Viljem VII.]], vojvoda Akvitanije in grof Poitouja (* [[1023]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1058|*]] ibqu28v2blzixwi0zr64thjrbspds8c 6709529 6709527 2026-07-11T06:59:41Z Octopus 13285 /* Smrti */ popravek 6709529 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1058''' ('''[[rimske številke|MLVIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == [[Slika:Malcolm3Canmore.jpg|thumb|right|180px|Malcolm III. Škotski]] * [[17. marec]] - [[Malcolm III. Škotski|Malcolm]], sin [[Duncan I. Škotski|Duncana I.]], umori škotskega kralja [[Lulach Škotski|Lulacha]], bratranca in [[Macbeth Škotski|Macbethovega]] sina ter sam zasede prestol. * [[4. april]] - [[Sveti sedež]]: za papeža je na sumljiv način izvoljen [[Protipapež Benedikt X.|Benedikt X.]]<ref>Krstno ime Janez Mincius</ref> iz hiše tuskulanskih grofov, brat problematičnega [[papež Benedikt IX.|Benedikta IX.]]. Ker pa je bil izvoljen še preden prispe odposlanstvo iz Nemčije, ki se je tam z regentinjo [[Neža Poitierska|Nežo Poitiersko]] posvetovalo o izvolitvi novega papeža, je izvolitev Benedikta X. razveljavljena in zato se prišteva med '''protipapeže'''. Za novega papeža, 155. po [[seznam papežev|seznamu]], je nato izvoljen [[Papež Nikolaj II.|Nikolaj II.]]<ref>Krstno ime Gérard de Bourgogne, za čas izvolitve firenški škof.</ref> [[1059]] ↔ * [[20. september]] - Rimsko-nemška cesarica in regentinja [[Neža Poitierska]] ter madžarski kralj [[Andrej I. Ogrski|Andrej I.]] določita mejo med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrsko. Mejo določita na [[Gradiščansko|Gradiščanskem]], deloma poteka po reki [[Leitha|Leithi]]. * [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II.]], sin poljskega vojvode (''de facto'' kralja) [[Kazimir I. Obnovitelj|Kazimirja I. Obnovitelja]] postane poljski vojvoda. * Nadškof Yorka [[Ealdred]] se odpravi na romanje v Jeruzalem. * Umrlega hrvaškega kralja [[Štefan I. (hrvaški vladar)|Štefana I.]] nasledi [[Peter Krešimir IV.]] * Upor proti Seldžukom v Bagdadu in njihovemu voditelju [[Togrul Beg|Torgulu Begu]]: najprej se upre del seldžuške vojske, ki jo je vodil Togrulov polbrat [[Ibrahim Jinal]]. Uporu se pridružijo že prej poražene [[Bujidi|bujidske]] sile, nered pa izkoristijo egipčanski [[Fatimidi]], ki istega leta zavzamejo Bagdad. * Maroko: [[Almoravidi]] premagajo [[konfederacija|konfederacijo]] berberskih plemen [[Barghawata]]. == Rojstva == * [[1. januar]] - [[Balduin I. Jeruzalemski|Balduin Boulonjski]], križar, grof Edese, jeruzalemski kralj († [[1118]]) ;Neznan datum * [[Odo I. Burgundski|Odo I.]], burgundski vojvoda, križar († [[1102]]) * [[Olaf I. Danski|Olaf I.]], danski kralj († [[1095]]) == Smrti == * [[24. januar]] - [[Šjao Novdžin]], cesarica vdova dinastije Ljao (* verjetno [[980]]) * [[17. marec]] - [[Lulach Škotski|Lulach]], škotski kralj * [[29. marec]] - [[papež Štefan IX.]] * [[28. november]] - [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]], poljski vojvoda (* [[1016]]) ; Neznan datum * [[Al-Mawardi]], islamski pravnik na abasidskem dvoru (* [[972]]) * [[Solomon ibn Gabirol]], latinizirano [[Avicebron]], španski judovski pesnik in filozof (* [[1021]]) * [[Štefan I. (hrvaški vladar)|Štefan I.]], hrvaški kralj * [[Viljem VII. Akvitanski|Viljem VII.]], vojvoda Akvitanije in grof Poitouja (* [[1023]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1058|*]] 6ux65nstv5kpp55lsy47kcp7grpubhx 0 2004 6709526 4557963 2026-07-11T06:54:55Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Novdžin 6709526 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''980''' ('''[[rimske številke|CMLXXX]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * [[23. april]] - [[Sveti Gerard]], italijanski misijonar, madžarski mučenik († [[1046]]) * [[5. julij]] - [[Mokdžong (Gorjeo)|Mokdžong]], korejski kralj dinastije Gorjeo († [[1009]]) ; Neznan datum * [[Adalbero Koroški|Adalbero]], koroški vojvoda in mejni grof Verone († [[1039]]) * [[Atiša]], indijski budistični misijonar († [[1054]]) * [[Al-Bagdadi]], arabski matematik († [[1037]]) * [[Olof Skötkonung]], švedski kralj († [[1022]]) * [[Oton III.]], rimsko-nemški cesar († [[1002]]) * [[Ibn Sina]], perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe († [[1037]]) * [[Svjatopolk I. Vladimirovič|Svjatopolk I.]], kijevski knez († [[1019]]) * [[Šjao Novdžin]], cesarica vdova dinastije Ljao († [[1058]]) * [[Teodora III.|Teodora]], bizantinska cesarica († [[1056]]) == Smrti == * [[Vačaspati Mišra]], indijski filozof, logik in jezikoslovec (* [[900]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 980|*]] 22b0pcgoo57xwaqr4jeuks68lbapk49 0 2592 6709528 6620029 2026-07-11T06:59:18Z Octopus 13285 /* Smrti */ Šjao Novdžin 6709528 wikitext text/x-wiki '''24. januar''' je 24. [[dan]] [[leto|leta]] v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 341 dni (342 v [[prestopno leto|prestopnih letih]]). {{JanuaryCalendar}} == Dogodki == * [[1458]] – [[Matija Korvin]] je postal kralj [[Češka|Češke]] in [[Ogrska|Ogrske]]. * [[1556]] – [[Potres]] v [[Kitajska|kitajski]] provinci [[Šensi]] je povzročil 850.000 smrtnih žrtev. * [[1848]] – Najdba [[zlato|zlata]] v reki [[Sacramento (reka)|Sacramento]] je povzročila [[zlata mrzlica|zlato mrzlico]]. * [[1924]] – [[Petrograd]] se je preimenoval v [[Leningrad]]. * [[1935]] – [[Združene države Amerike|Ameriško]] podjetje ''Kruger Brewing'' je začelo prodajati prvo [[pivo]] v [[pločevinka]]h. * [[1943]] – Končala se je [[konferenca v Casablanci]]. * [[1944]] – [[Dwight David Einsenhower]] je bil imenovan za vrhovnega [[zavezniki|zavezniškega]] poveljnika [[oborožene sile|sil]], namenjenih izkrcanju v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. * [[1945]] – [[Rdeča armada]] je osvobodila [[Glivice, Poljska|Glivice]]. * [[1966]] – [[Indira Gandhi]] je postala [[Indija|indijska]] [[predsednica vlade]]. * [[1990]] – [[Slovenci|Slovenska]] delegacija je protestno zapustila 14. izredni kongres [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]]. [[Slika:Blaž Kocen.jpg|sličica|311x311_pik|[[Blaž Kocen]]]] == Rojstva == * [[76]] – [[Hadrijan]], rimski cesar († [[138]]) * [[1287]] – [[Richard de Bury]], angleški knjižničar († [[1345]]) * [[1619]] – [[Jamasaki Ansai]], japonski konfucijanski in šintoistični filozof († [[1682]]) * [[1679]] – [[Christian Wolff (filozof)|Christian Wolff]], nemški filozof, matematik († [[1754]]) * [[1705]] – [[Carlo Broschi]] - [[Farinelli]], italijanski kastrat († [[1782]]) * [[1712]] – [[Friderik II. Veliki]], pruski kralj († [[1786]]) * [[1732]] – [[Pierre Beaumarchais|Pierre-Augustin Caron de Beaumarchais]], francoski dramatik († [[1799]]) * [[1746]] – [[Gustav III. Švedski|Gustav III.]], kralj Švedske († [[1792]]) * [[1776]] – [[Ernst Theodor Amadeus Hoffmann]], nemški pravnik, skladatelj, kritik, pisatelj in karikaturist († [[1822]]) * [[1821]] – [[Blaž Kocen]], slovenski geograf in kartograf († [[1871]]) * [[1847]] – [[Radomir Putnik]], srbski general († [[1917]]) * [[1850]] – [[Hermann Ebbinghaus]], nemški psiholog († [[1909]]) * [[1854]] – [[Paul Gerhard Natorp]], nemški filozof († [[1924]]) * [[1862]] – [[Edith Newbold Jones]] - [[Edith Wharton]], ameriška pisateljica († [[1937]]) * [[1869]] – [[Ernest Broșteanu]], romunski general († [[1932]]) * [[1882]] – [[Harold Delos Babcock]], ameriški astronom († [[1968]]) * [[1888]] – [[Ernst Heinrich Heinkel]], nemški letalski konstruktor († [[1958]]) * [[1891]] – [[Abraham Samojlovič Bezikovič]], ruski matematik († [[1970]]) * [[1896]] – [[Anton Gojmir Kos]], slovenski slikar († [[1970]]) * [[1901]] – [[Adolphe-Jean-Marie Mouron]] - [[Cassandre]], francoski slikar († [[1968]]) * [[1941]] – [[Neil Leslie Diamond]], ameriški pevec * [[1943]] – [[Sharon Marie Tate]], ameriška filmska igralka († [[1969]]) * [[1994]] – [[Daniel-André Tande]], norveški smučarski skakalec == Smrti == * [[41]] – [[Gaj Cezar Germanikus]] - [[Kaligula]], rimski cesar (* [[12]]) * [[1046]] – [[Ekehard II. Meissenški]], mejni grof Spodnjih Lužic, mejni grof Meissna (* [[985]]) * [[1058]] – [[Šjao Novdžin]], cesarica vdova dinastije Ljao (* verjetno [[980]]) * [[1125]] – [[David IV. Graditelj]], gruzinski kralj (* [[1073]]) * [[1336]] – [[Alfonz IV. Aragonski|Alfonz IV.]], aragonski kralj (* [[1299]]) * [[1349]] – [[Luchino Visconti († 1349)|Luchino Visconti]], italijanski plemič, vladar Milana (* [[1287]]) * [[1757]] – [[Francesco Robba]], italijanski kipar (* [[1698]]) * [[1848]] – [[Horace Wells]], ameriški zobozdravnik (* [[1815]]) * [[1852]] – [[Ján Kollár]], slovaški pesnik (* [[1793]]) * [[1914]] – sir [[David Gill]], škotski astronom (* [[1843]]) * [[1915]] – [[Arthur Georg Friedrich Julius von Auwers]], nemški astronom (* [[1838]]) * [[1920]] – [[Amedeo Modigliani]], italijanski slikar, kipar (* [[1884]]) * [[1965]] – [[Winston Leonard Spencer Churchill]], angleški politik, zgodovinar, pisatelj, slikar, nobelovec 1953 (* [[1874]]) * 1965 – [[Nikolaj Onufrijevič Losski]], ruski filozof in teolog (* [[1870]]) * [[1986]] – [[L. Ron Hubbard]], ameriški pisatelj, tvorec scientologije (* [[1911]]) * [[2026]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]]) == Prazniki in obredi == == [[God]]uje == * [[sveti Timotej]] * [[sveti Felicijan]] [[Kategorija:Dnevi v letu|124]] [[Kategorija:Januar|124]] ljv2em42mkncdr2p0sitkgbad1b6uhh 0 5060 6709267 6675540 2026-07-10T13:55:36Z Erardo Galbi 166658 Grafični naglas 6709267 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Canada | conventional_long_name = Kanada | common_name = Kanada | common_name2 = Kanade | image_flag = Flag of Canada.svg | image_coat = Coat of arms of Canada.svg | national_motto = ''A Mari Usque Ad Mare''{{spaces|2}}<small>([[latinščina|latinsko]])<br />»Od morja do morja«</small> | national_anthem = ''O Canada''<br/><small>»O, Kanada«</small> | royal_anthem = ''God Save the King''<br/><small>»Bog obvaruj kralja«</small> | image_map = Canada (orthographic projection).svg | map_width = 220px | capital = [[Ottawa]] | latd = 45 |latm=24 |latNS=N |longd=75 |longm=40 |longEW=W | largest_city = [[Toronto]] | official_languages = [[angleščina]] in [[francoščina]] | regional_languages = [[inuktitut]], [[inuinnaqtun]], [[Cree (jezik)|Cree]], {{nowrap|[[Dene Suline (jezik)|Dëne Sųłiné]]}}, [[Gwich’in (jezik)|Gwich’in]], [[Inuvialuktun]], [[Slavey (jezik)|Slavey]] in {{nowrap|[[Dogrib (jezik)|Tłįchǫ Yatiì]]}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.justice.gov.nt.ca/PDF/ACTS/Official_Languages.pdf|format=PDF|title=Official Languages Act|work=Revised Statutes of NWT, 1988|publisher=Department of Justice, Northwest Territories|accessdate=2008-11-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050408070402/http://www.justice.gov.nt.ca/PDF/ACTS/Official_Languages.pdf|archivedate=2005-04-08|url-status=dead}}</ref> | government_type = [[Federacija|federalna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]]<ref>[http://www.royal.gov.uk/MonarchAndCommonwealth/Canada/Canada.aspx Queen and Canada - The Royal Household]. Pridobljeno 1.7.2009.</ref> | leader_title1 = monarh | leader_name1 = [[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] | leader_title2 = generalna guvernerka | leader_name2 = Mary Simon | leader_title3 = [[Predsednik vlade Kanade|predsednik vlade]] | leader_name3 = Mark Carney | sovereignty_type = [[Kanadska konferederacija|Ustanovitev]] | established_event1 = [[zakon o britanski Severni Ameriki]] | established_date1 = 1. julij 1867 | established_event2 = [[Westminstrski statut (1931)|Westminstrski statut]] | established_date2 = 11. december 1931 | established_event3 = [[Kanadski akt 1982|Kanadski akt]] | established_date3 = 17. april 1982 | area_km2 = 9.984.670 | area_rank = 2. | percent_water = 11,8 (2015)<ref>{{navedi splet |title=Surface water and surface water change |url=https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER# |access-date=2020-10-11 |publisher=[[OECD]]|archive-date=2018-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181209191004/https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER |url-status=live}}</ref> | population_estimate = 41.651.653 | population_estimate_year = 2025 | population_estimate_rank = | population_census = 36.991.981 | population_census_year = 2021<ref>{{navedi splet |date=2022-02-09 |title=Census Profile, 2021 Census of Population |url=https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2021/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&DGUIDList=2021A000011124&GENDERList=1&STATISTICList=1&HEADERList=0&SearchText=Canada |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220209165904/https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2021/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&DGUIDList=2021A000011124&GENDERList=1&STATISTICList=1&HEADERList=0&SearchText=Canada |archive-date=2022-02-09}}</ref> | population_density_km2 = 4,07 | population_density_rank = | demonym = Kanadčan, Kanadčanka | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.CA">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=156,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Canada) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |date=2023-10-10 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013222514/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=156,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live}}</ref> | GDP_nominal = 2,12 bilijona $ | GDP_nominal_rank = 10 | GDP_PPP = 2,38 bilijona $ | GDP_PPP_rank = 16. | GDP_nominal_per_capita = 53.247 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 18. | GDP_PPP_per_capita = 65.500 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 30. | Gini = 29,2 | Gini_year = 2024 | Gini_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |title=Income inequality |url=https://data.oecd.org/chart/5OdN |access-date=2021-07-16 |publisher=[[OECD]]|archive-date=2020-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200206153745/https://data.oecd.org/chart/5OdN |url-status=live}}</ref> | HDI = 0,939 | HDI_year = 2023 | HDI_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> | HDI_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |title=Human Development Report 2021/2022 |publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]] |date=2022-09-08|archive-date=2022-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |url-status=live}}</ref> | HDI_rank = 15. | currency = [[kanadski dolar]] ($) | currency_code = CAD | time_zone = |utc_offset = −3,5 do −8 |time_zone_DST = |utc_offset_DST = −2,5 do −7 |cctld = [[.ca]] |calling_code = +1 }} '''Kanada''' ([[Angleščina|angleško]] in {{Jezik-fr|Canada}}) je najsevernejša [[morje|obmorska]] [[država]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in meji na [[Združene države Amerike|ZDA]] tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo [[Aljaska]]) kot tudi na jugu (kar je najdaljša nebranjena meja na svetu). Država se razprostira od [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] na vzhodu do [[Tihi ocean|Tihega oceana]] na zahodu. Kanada se na severu dotika tudi [[Arktični ocean|Arktičnega oceana]], kjer se njene ozemeljske zahteve raztezajo vse do [[Severni tečaj|Severnega tečaja]]. Kanadske ozemeljske vode na severovzhodu mejijo na ozemeljske vode [[Grenlandija|Grenlandije]], ki pripada [[Danska|Danski]], tik pred obalo [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]] sta še otoka [[Sveta Peter in Mihael|Svetega Petra in Mihaela]], ki sta sestavni del [[Francija|Francije]]. Za državo je značilen širok razpon meteoroloških in geoloških regij. Z več kot 41 milijoni prebivalcev ima zelo različno gostoto prebivalstva, večina živi v urbanih območjih, velika območja pa so redko poseljena. Glavno mesto Kanade je [[Ottawa]], tri največja metropolitanska območja pa so [[Toronto]], [[Montréal]] in [[Vancouver]]. Kanada je za [[Rusija|Rusijo]] na svetu druga največja država po površini. Kanada je sodobna, tehnološko napredna in [[Energetika|energetsko]] samozadostna država. Njeno [[gospodarstvo]] močno temelji na izkoriščanju naravnih virov. Staroselci že tisočletja neprekinjeno naseljujejo območje današnje Kanade. Od 16. stoletja dalje so britanske in francoske odprave raziskovale in se kasneje naselile vzdolž atlantske obale. Zaradi različnih oboroženih spopadov je Francija leta 1763 odstopila skoraj vse svoje kolonije v Severni Ameriki. Leta 1867 je bila z združitvijo treh britanskih severnoameriških kolonij v Konfederacijo ustanovljena Kanada kot zvezni dominion štirih provinc. S tem se je začelo povečevanje provinc in ozemelj, kar je povzročilo premestitev staroselskega prebivalstva in proces povečevanja avtonomije od Združenega kraljestva. To povečano suverenost je poudaril Westminstrski statut iz leta 1931 in dosegel vrhunec z Zakonom o Kanadi iz leta 1982, ki je odpravil ostanke pravne odvisnosti od parlamenta Združenega kraljestva. Kanada je parlamentarna demokracija in ustavna monarhija v westminstrski tradiciji. Vodja vlade je predsednik vlade, ki ima funkcijo zaradi svoje sposobnosti, da si pridobi zaupanje izvoljenega spodnjega doma parlamenta, imenuje pa ga generalni guverner, ki zastopa kanadskega monarha, ceremonialnega vodjo države. Država je del Commonwealtha in je v zvezni jurisdikciji uradno dvojezična (angleščina in francoščina). Na mednarodnih merjenjih transparentnosti vlade, kakovosti življenja, gospodarske konkurenčnosti, inovacij, izobraževanja in človekovih pravic je zelo visoko uvrščena. Je ena etnično najbolj raznolikih in večkulturnih držav na svetu, ki je posledica obsežnega priseljevanja. Dolgi in zapleteni odnosi Kanade z Združenimi državami so pomembno vplivali na njeno zgodovino, gospodarstvo in kulturo. Kanada, razvita država, ima v svetovnem merilu visok nominalni dohodek na prebivalca, njeno napredno gospodarstvo pa se po nominalnem BDP uvršča med največja na svetu, pri čemer se zanaša predvsem na bogate naravne vire in dobro razvite mednarodne trgovinske mreže. Kanada, ki je prepoznana kot srednja sila, svojo podporo multilateralizmu in internacionalizmu tesno povezuje z njeno zunanjo politiko ohranjanja miru in pomoči državam v razvoju. == Etimologija == Čeprav je bilo o etimološkem izvoru Kanade postavljenih več teorij, se danes šteje, da ime izvira iz irokeške besede ''kanata'' iz škotskega jezika sv. Lovrenca, ki pomeni 'vas' ali 'naselje'.<ref>{{Navedi splet|title=Origin of the name "Canada"|url=https://www.canada.ca/en/canadian-heritage/services/origin-name-canada.html|website=www.canada.ca|date=2017-08-15|accessdate=2021-12-14|first=Canadian|last=Heritage}}</ref> Leta 1535 so avtohtoni prebivalci današnjega območja mesta [[Québec (mesto)|Québec]] uporabili besedo, da so francoskega raziskovalca Jacquesa Cartierja usmerili v vas Stadacona.<ref name="Rayburn2001">{{Cite book |last=Rayburn |first=Alan |url=https://books.google.com/books?id=aiUZMOypNB4C&pg=PA14 |title=Naming Canada: Stories about Canadian Place Names |publisher=University of Toronto Press |year=2001 |isbn=978-0-8020-8293-0 |pages=14–22}}</ref> Cartier je kasneje besedo ''Kanada'' uporabil ne le za to določeno vas, temveč za celotno območje, ki je bilo podrejeno Donnaconi (poglavarju v Stadaconi); do leta 1545 so evropske knjige in zemljevidi to majhno regijo ob [[Reka svetega Lovrenca|reki sv. Lovrenca]] začeli imenovati Kanada. Od 16. do začetka 18. stoletja se je Kanada nanašala na del [[Nova Francija|Nove Francije]], ki je ležal ob reki sv. Lovrenca.<ref>{{Cite book |last=Magocsi |first=Paul R. |url=https://archive.org/details/encyclopediaofca0000unse_q5r1 |title=Encyclopedia of Canada's Peoples |publisher=University of Toronto Press |year=1999 |isbn=978-0-8020-2938-6 |page=1048 |url-access=registration}}</ref> Po britanski osvojitvi Nove Francije je bilo to območje od leta 1763 do 1791 znano kot britanska provinca Québec.<ref name="f014">{{cite web |title=Province of Quebec 1763-91 |website=The Canadian Encyclopedia |date=May 14, 2020 |url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/province-of-quebec-1763-91 | access-date=October 1, 2024}}</ref> Leta 1791 je območje postalo dve britanski koloniji, imenovani Zgornja Kanada in Spodnja Kanada. Ti dve koloniji sta bili skupaj imenovani Kanadi, dokler se leta 1841 nista združili v Provinco Kanada.<ref>{{cite web |year=1841 |title=An Act to Re-write the Provinces of Upper and Lower Canada, and for the Government of Canada |url=https://books.google.com/books?id=BCQtAAAAYAAJ&pg=PA20 |publisher=J.C. Fisher & W. Kimble |page=20}}</ref> Po konfederaciji leta 1867 je bila na londonski konferenci kot uradno ime za novo državo sprejeta Kanada, beseda [[dominion]] pa je bila podeljena kot naziv države.<ref>{{Cite book |last=O'Toole |first=Roger |chapter-url=https://books.google.com/books?id=OGHgLlxfh7wC&pg=PA137 |title=Holy Nations and Global Identities: Civil Religion, Nationalism, and Globalisation |publisher=Brill |year=2009 |isbn=978-90-04-17828-1 |editor-last=Hvithamar |editor-first=Annika |page=137 |chapter=Dominion of the Gods: Religious continuity and change in a Canadian context |editor-last2=Warburg |editor-first2=Margit |editor-last3=Jacobsen |editor-first3=Brian Arly}}</ref> Do 1950-ih Združeno kraljestvo izraza Dominion Kanada ni več uporabljalo, saj je Kanado imelo za ''kraljestvo Commonwealtha''.<ref>{{multiref2| {{Cite book |last=Morra |first=Irene |url=https://books.google.com/books?id=b9OLDwAAQBAJ&pg=PT49 |title=The New Elizabethan Age: Culture, Society and National Identity after World War II |publisher=I.B.Tauris |year=2016 |isbn=978-0-85772-867-8 |page=49}}| {{cite book |last=McIntyre |first=D. |title=British Decolonization, 1946–1997: When, Why and How did the British Empire Fall? |publisher=Bloomsbury Publishing |series=British History in Perspective |year=1998 |isbn=978-1-349-26922-8 |url=https://books.google.com/books?id=h5FKEAAAQBAJ&pg=PA108 |page=108}} }}</ref> Zakon o Kanadi iz leta 1982, ki je kanadsko ustavo v celoti spravil pod kanadski nadzor, se je nanašal le na Kanado. Kasneje istega leta se je ime državnega praznika spremenilo iz Dneva dominija v Dan Kanade. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kanade}} === Domorodna ljudstva === [[File:Indigenous population by census division.svg|upright=1.3|thumb|Zemljevid Kanade, ki prikazuje odstotek samoprijavljene avtohtone identitete (Prvi narodi, Inuiti, Métis) po popisnih enotah, v skladu s kanadskim popisom prebivalstva iz leta 2021<ref name="Statistics Canada 2022 u867">{{cite web |title=Census Program Data Viewer dashboard |website=Statistics Canada |date=February 9, 2022 |url=https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2021/dp-pd/dv-vd/cpdv-vdpr/index-eng.cfm |access-date=February 3, 2024 |archive-date=January 25, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240125123112/https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2021/dp-pd/dv-vd/cpdv-vdpr/index-eng.cfm |url-status=live}}</ref>]] Na splošno se domneva, da so se prvi prebivalci Severne Amerike preselili iz [[Sibirija|Sibirije]] prek Beringovega kopenskega mostu (glej [[Beringija]]) in prispeli pred vsaj 14.000 leti.<ref>{{multiref2 | {{Cite book |last=Dillehay |first=Thomas D. |title=The Settlement of the Americas: A New Prehistory |publisher=Basic Books |year=2008 |isbn=978-0-7867-2543-4 |page=61}} | {{Cite book |last1=Fagan |first1=Brian M. |url=https://books.google.com/books?id=fMneCwAAQBAJ&pg=PA124 |title=World Prehistory: A Brief Introduction |last2=Durrani |first2=Nadia |publisher=Routledge |year=2016 |isbn=978-1-317-34244-1 |page=124}}}}</ref> Paleoindijanski arheološki najdišči v [[Old Crow Flats]] in [[Bluefish Caves]] sta dve najstarejši lokaciji človeškega bivanja v Kanadi.<ref>{{Cite book |last=Rawat |first=Rajiv |url=https://books.google.com/books?id=AwlYiuPAX-UC&pg=PT58 |title=Circumpolar Health Atlas |publisher=University of Toronto Press |year=2012 |isbn=978-1-4426-4456-4 |page=58}}</ref> Značilnosti domorodnih družb so vključevale stalna naselja, kmetijstvo, kompleksne družbene hierarhije in trgovske mreže. Nekatere od teh kultur so propadle, ko so konec 15. in v začetku 16. stoletja prispeli evropski raziskovalci in so bile odkrite šele z arheološkimi raziskavami. Med domorodna ljudstva v današnji Kanadi spadajo Prvi narodi, [[Inuiti]] in [[Métisi]],<ref name="GraberKuprecht2012">{{Cite book |last1=Graber |first1=Christoph Beat |url=https://books.google.com/books?id=5dv2d57n52MC&pg=PA366 |title=International Trade in Indigenous Cultural Heritage: Legal and Policy Issues |last2=Kuprecht |first2=Karolina |last3=Lai |first3=Jessica C. |author-link3= |publisher=Edward Elgar Publishing |year=2012 |isbn=978-0-85793-831-2 |page=366}}</ref> zadnji so mešanega porekla in izvirajo iz sredine 17. stoletja, ko so se pripadniki Prvih narodov poročili z evropskimi naseljenci, njihovi potomci pa so nato razvili svojo identiteto. Ocenjuje se, da je avtohtono prebivalstvo v času prvih evropskih naselij štelo med 200.000<ref name="dying">{{Cite book |last1=Wilson |first1=Donna M |url=https://books.google.com/books?id=p_pMVs53mzQC&pg=PA25 |title=Dying and Death in Canada |last2=Northcott |first2=Herbert C |publisher=University of Toronto Press |year=2008 |isbn=978-1-55111-873-4 |pages=25–27}}</ref> in dvema milijonoma,<ref>{{Cite book |last=Thornton |first=Russell |title=A population history of North America |publisher=Cambridge University Press |year=2000 |isbn=978-0-521-49666-7 |editor-last=Haines |editor-first=Michael R |pages=13, 380 |chapter=Population history of Native North Americans |editor-last2=Steckel |editor-first2=Richard Hall}}</ref> pri čemer je kanadska kraljeva komisija za aboriginska ljudstva sprejela številko 500.000. Zaradi evropske kolonizacije se je avtohtono prebivalstvo zmanjšalo za štirideset do osemdeset odstotkov.<ref>{{Cite book |last=Marshall |first=Ingeborg |url=https://books.google.com/books?id=ckOav3Szu7oC&pg=PA442 |title=A History and Ethnography of the Beothuk |publisher=McGill-Queen's University Press |year=1998 |isbn=978-0-7735-1774-5 |page=442}}</ref> Upad je posledica več vzrokov, vključno s prenosom evropskih bolezni, na katere niso imeli naravne imunosti, konfliktov zaradi trgovine s krznom, konfliktov s kolonialnimi oblastmi in naseljenci ter izgube avtohtonih zemljišč v korist naseljencev in posledične propasti samozadostnosti več narodov. Čeprav ne brez konfliktov, so bili zgodnji stiki evropskih Kanadčanov s Prvimi narodi in Inuiti relativno mirni. Prvi narodi in Métis so igrali ključno vlogo pri razvoju evropskih kolonij v Kanadi, zlasti zaradi njihove vloge pri pomoči evropskim gozdnim kurirjem in ''voyageurom'' pri raziskovanju celine med severnoameriško trgovino s krznom.<ref>{{Cite book |last=Miller |first=J.R. |url=https://books.google.com/books?id=TcPckf7snr8C&pg=PT34 |title=Compact, Contract, Covenant: Aboriginal Treaty-Making in Canada |publisher=University of Toronto Press |year=2009 |isbn=978-1-4426-9227-5 |page=34}}</ref> Te zgodnje evropske interakcije s Prvimi narodi so se spremenile iz prijateljskih in mirovnih pogodb v razlastitev avtohtonih zemljišč s pogodbami.[31] Od konca 18. stoletja so evropski Kanadčani silili avtohtona ljudstva, da so se asimilirala v zahodnokanadsko družbo. Kolonializem naseljencev je dosegel vrhunec v poznem 19. in začetku 20. stoletja. Obdobje odprave se je začelo z ustanovitvijo komisije za spravo s strani kanadske vlade leta 2008. To je vključevalo priznanje kulturnega genocida,<ref name="TRCSummary">{{cite web |title=Honouring the Truth, Reconciling for the Future: Summary of the Final Report of the Truth and Reconciliation Commission of Canada |url=https://nctr.ca/assets/reports/Final%20Reports/Executive_Summary_English_Web.pdf |website=National Centre for Truth and Reconciliation |publisher=Truth and Reconciliation Commission of Canada |access-date=January 6, 2019 |date=May 31, 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160706170855/http://www.trc.ca/websites/trcinstitution/File/2015/Findings/Exec_Summary_2015_05_31_web_o.pdf |archive-date=July 6, 2016}}</ref> sporazume o poravnavi in izboljšanje vprašanj rasne diskriminacije, kot je obravnavanje stiske pogrešanih in umorjenih avtohtonih žensk.<ref name="Ministère de la Justice 2017">{{cite web |title=Principles respecting the Government of Canada's relationship with Indigenous peoples |website=Ministère de la Justice |date=July 14, 2017 |url=https://www.justice.gc.ca/eng/csj-sjc/principles-principes.html |archive-date=June 10, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230610052703/https://www.justice.gc.ca/eng/csj-sjc/principles-principes.html |url-status=live}}</ref> === Evropska kolonizacija === [[Slika:Jacques Cartier 1851-1852.jpg|thumb|[[Jacques Cartier]]|levo]] Okoli leta 1000 so pripluli do obale [[Severna Amerika|Severne Amerike]] [[Vikingi]] in na severu Nove Fundlandije ustanovili majhno oporišče. Ko je [[Krištof Kolumb]] [[odkritje Amerike|odkril Ameriko]], so takratne [[kolonializem|kolonialne]] sile - [[Španija]], [[Anglija]] in [[Francija]] začele tekmovati za prevlado na odkriti [[celina|celini]]. V 15. stoletju je [[John Cabot]] prispel do vzhodne obale Nove Fundlandije in jo razglasil za last angleškega kralja [[Henrik VII. Angleški|Henrika VII.]]. Konec 15. stoletja je francoski pomorščak [[Jacques Cartier]] raziskoval ustje reke sv. Lovrenca in ustanovil prve francoske naselbine, francoski raziskovalci in [[misijonar]]ji so v 16. stoletju v notranjosti dežele naleteli najprej na [[Huruni|Hurune]], [[Algokini|Algokine]] in [[Irokezi|Irokeze]]. Prva prava oporišča so nastala šele po letu 1600. Francozi so se tako ustalili ob reki sv. Lovrenca, Angleži pa so se naselili najprej na vzhodni obali celine ([[Nova Anglija]]), hkrati pa so iskali [[severozahodni prehod]] skozi arktične vode. [[Henry Hudson]] je pri tem odkril zaliv, ki je pomenil pristop do neizmerno bogatih virov [[krzno|krzna]] na celini. Leta 1670 so ustanovili [[Družba Hudsonovega zaliva|Družbo Hudsonovega zaliva]]. Proti koncu 17. stoletja je postalo tekmovanje med Anglijo in Francijo še bolj izrazito. Leta 1682 so se začeli spopadi med obema silama. Leta 1759 je prišlo do odločilne bitke med britanskimi in francoskimi silami na Abrahamovi poljani tik ob mestu Québec. General James Wolfe se je odločil za tvegano taktiko izkrcanja z reke, ki pa je presenetila Francoze in vodila k njihovemu porazu.<ref>{{Navedi knjigo|title=History of France and England in North America until 1763 (7. vol.)|last=Parkman|first=Francis|publisher=Library of America|year=1983|isbn=9780940450103|location=n.p.}}</ref> Leta 1763 je bila v [[Pariz]]u podpisana mirovna pogodba, s katero se je končalo obdobje francoske oblasti v Kanadi. S ''quebeškim aktom'' so Britanci zagotovili francoskemu prebivalstvo Nove Francije pravico do rimskokatoliške vere, francoskih zakonov in drugih privilegijev. Tako so omogočili, da se je [[francoska kultura]] obdržala na celini. Med [[ameriška revolucija|Ameriško revolucijo]] so Kanado preplavili britanski rojalisti, ki so morali zapustiti Novo Anglijo. Njim so v 19. stoletju sledili [[Škoti|škotski]] in [[Irci|irski]] priseljenci. Ustavno je Kanada začela obstajati leta 1791 ko se je angleška [[kolonija (geografija)|kolonija]] razdelila na [[Zgornja Kanada|Zgornjo Kanado]], ki je bila britanska in [[Spodnja Kanada|Spodnjo Kanado]], ki je bila francoska. Leta 1837 je prišlo v Zgornji in Spodnji Kanadi do vstaj zaradi družbene napetosti in naraščajočega razočaranja zaradi omejitev, ki jih je vsiljeval britanski sistem uprave. Britanska vlada je privolila v reforme in tako sta bili obe Kanadi združeni z aktom o združitvi v [[Kanadska provinca|Kanadsko provinco]], katere [[glavno mesto]] je bilo sprva [[Montréal]] nato pa [[Ottawa]]. Leta 1867 je Kanada z ''zakonom o britanski Severni Ameriki'' postala zvezna država, ki jo je sestavljalo pet provinc. Prvi zvezni ministrski predsednik in tudi njen ustanovitelj je bil [[John A. Macdonald]]. Leta 1858 je [[Nova Kaledonija]] postala britanska kolonija [[Britanska Kolumbija]]. Ko so ji obljubili, da bodo zgradili [[železnica|železnico]], se je pridružila federaciji. Gradnja [[Kanadska pacifiška železnica|kanadske pacifiške železnice]] je odprla zahod in priseljenci iz [[Evropa|Evrope]] so ustvarili družbeni mozaik, ki je značilen za zdajšnje prerijske province. [[Slika:Canada provinces evolution.gif|thumbnail|220px|Spreminjanje upravne delitve ozemlja Kanade od leta 1867]] Že sredi 17. stoletja je prišlo do tekmovanj med Francijo in Anglijo za nova ozemlja. Nasprotja med Francijo in VB so med letoma 1689 in 1763 pripeljala do štirih [[vojna|vojn]] med priseljenci v novem svetu, v katerih je Francija postopoma izgubila večino ozemelj. Veliki Britaniji je morala prepustiti Novo Fundlandijo, [[Nova Škotska|Novo Škotsko]] in ozemlje okrog [[Hudsonov zaliv|Hudsonovega zaliva]]. Čeprav je Kanada postala del Britanskega imperija, je bil francoski vpliv vedno močan in mnogi Kanadčani še danes govorijo [[francoščina|francosko]]. === Konfederacija in širitev === Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala zvezna država, ki so jo sestavljale province [[Ontario]], [[Québec]], [[Novi Brunswick]] in [[Nova Škotska]]. Imela je [[parlament]] po britanskem vzoru, državni poglavar pa je ostal britanski monarh, ki ga je zastopal generalni guverner. Od leta 1905 dalje so se širile in nastajale nove province. Kanada se je od združitve uspešno politično uveljavljala navzven - med drugim je bila med ustanoviteljicami [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in [[NATO]] - nikoli pa ji ni uspelo odpraviti notranjih nasprotij med angleško in francosko govorečima deloma prebivalstva v provinci [[Québec]]. Kanada kakršno poznamo danes, obstaja šele od leta 1949, ko so se prebivalci [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]] s [[plebiscit]]om odločili za priključitev h kanadski [[federacija|federaciji]]. To pa je bila zadnja stopnja v procesu, ki je potekal več kot štiri stoletja. === Sodobnost === Povojna gospodarska rast Kanade je v kombinaciji s politikami zaporednih liberalnih vlad privedla do nastanka nove kanadske identitete, ki jo je zaznamovalo sprejetje zastave z javorjevim listom leta 1965, uvedba uradne dvojezičnosti (angleščina in francoščina) leta 1969 in uvedba uradnega multikulturalizma leta 1971. Uvedeni so bili tudi socialnodemokratični programi, kot so ''Medicare'', ''Kanadski pokojninski načrt'' in ''Kanadska študentska posojila''; čeprav so pokrajinske vlade, zlasti Québec in Alberta, mnogim od teh nasprotovale kot vdorom v njihove pristojnosti. Končno je še ena serija ustavnih konferenc privedla do ''Zakona o Kanadi'' iz leta 1982, ki je pomenil prevzem kanadske ustave iz Združenega kraljestva, hkrati pa je bila ustanovljena ''Kanadska listina o pravicah in svoboščinah''.<ref>{{cite web |date=May 5, 2014 |title=Proclamation of the Constitution Act, 1982 |url=http://www.bac-lac.gc.ca/eng/discover/politics-government/proclamation-constitution-act-1982/Pages/proclamation-constitution-act-1982.aspx |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170211083245/http://www.bac-lac.gc.ca/eng/discover/politics-government/proclamation-constitution-act-1982/Pages/proclamation-constitution-act-1982.aspx |archive-date=February 11, 2017 |publisher=Government of Canada}}</ref> Kanada je vzpostavila popolno suverenost kot neodvisna država pod lastno monarhijo. Leta 1999 je Nunavut po vrsti pogajanj z zvezno vlado postal tretje kanadsko ozemlje.<ref>{{Cite journal |last=Légaré |first=André |year=2008 |title=Canada's Experiment with Aboriginal Self-Determination in Nunavut: From Vision to Illusion |journal=International Journal on Minority and Group Rights |volume=15 |issue=2–3 |pages=335–367 |doi=10.1163/157181108X332659 |jstor=24674996}}</ref> Hkrati je Québec doživel globoke družbene in gospodarske spremembe s tiho revolucijo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kar je privedlo do sekularnega nacionalističnega gibanja. Radikalna ''Front de libération du Québec (FLQ)'' je leta 1970 z vrsto bombnih napadov in ugrabitev sprožila oktobrsko krizo, leta 1976 pa je bila izvoljena suverenistična ''Parti Québécois'', ki je leta 1980 organizirala neuspešen referendum o suverenosti in pridružitvi. Poskusi ustavne prilagoditve quebeškega nacionalizma z ''Meech Lake Accord'' so leta 1990 propadli. To je privedlo do oblikovanja ''Bloc Québécois'' v Québecu in okrepitve Reformne stranke Kanade na Zahodu. Leta 1995 je sledil drugi referendum, na katerem je bila suverenost zavrnjena z manjšo večino 50,6 proti 49,4 odstotka. Leta 1997 je vrhovno sodišče razsodilo, da bi bila enostranska odcepitev province protiustavna, parlament pa je sprejel ''Clarity Act'', ki je opredelil pogoje za pogajani odhod iz Konfederacije. Poleg vprašanj suverenosti Québeca je kanadsko družbo v poznih 1980-ih in zgodnjih 1990-ih pretreslo več kriz. Med njimi so bili eksplozija letala Air India 182 leta 1985, največji množični umor v kanadski zgodovini;<ref>{{cite web |title=Commission of Inquiry into the Investigation of the Bombing of Air India Flight 182 |url=http://www.majorcomm.ca/en/termsofreference/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20080622063429/http://www.majorcomm.ca/en/termsofreference/ |archive-date=June 22, 2008 |access-date=May 23, 2011 |publisher=Government of Canada}}</ref> pokol na École Polytechnique leta 1989, streljanje na univerzi, usmerjeno proti študentkam; in kriza Oka leta 1990, prvi od številnih nasilnih spopadov med pokrajinskimi vladami in domorodnimi skupinami.<ref>{{Cite book |last=Roach |first=Kent |url=https://archive.org/details/september11conse00roac/page/15 |title=September 11: consequences for Canada |publisher=McGill-Queen's University Press |year=2003 |isbn=978-0-7735-2584-9 |pages=[https://archive.org/details/september11conse00roac/page/15 15, 59–61, 194]}}</ref> Kanada se je leta 1990 pridružila [[Zalivska vojna|Zalivski vojni]] in je bila v 1990-ih dejavna v več mirovnih misijah, vključno z operacijami na Balkanu med in po jugoslovanskih vojnah, ter v Somaliji, kar je povzročilo incident, ki je bil opisan kot ''najtemnejše obdobje v zgodovini kanadske vojske''. Kanada je leta 2001 poslala vojake v Afganistan, kar je povzročilo največje število kanadskih smrtnih žrtev v kateri koli posamezni vojaški misiji od korejske vojne v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 2011 so kanadske sile sodelovale v intervenciji pod vodstvom Nata v libijski državljanski vojni<ref>{{Cite book |last1=Hehir |first1=Aidan |url=https://books.google.com/books?id=2TchAQAAQBAJ&pg=PT88 |title=Libya, the Responsibility to Protect and the Future of Humanitarian Intervention |last2=Murray |first2=Robert |publisher=Palgrave Macmillan |year=2013 |isbn=978-1-137-27396-3 |page=88}}</ref> in se sredi leta 2010 vključile tudi v boj proti uporu Islamske države v Iraku. Pandemija COVID-19 v Kanadi se je začela 27. januarja 2020 in povzročila obsežne družbene in gospodarske motnje. Leta 2021 so v bližini nekdanjih kanadskih internatov našli morebitna grobišča avtohtonih otrok, kar poudarja kulturni genocid nad avtohtonimi ljudstvi.<ref name="w624">{{cite web |last=Cooper |first=Anderson |title=Canada's unmarked graves: How residential schools carried out "cultural genocide" against indigenous children |website=CBS News |date=February 12, 2023 |url=https://www.cbsnews.com/news/canada-residential-schools-unmarked-graves-indigenous-children-60-minutes-2023-02-12/ | access-date=March 17, 2025}}</ref> Trgovinska vojna, v katero so bile vpletene Združene države Amerike, se je začela 1. februarja 2025, ko je ameriški predsednik [[Donald Trump]] podpisal odredbe o uvedbi carin na blago, ki vstopa v Združene države Amerike. == Geografija== {{glavni|Geografija Kanade}} [[File:Canada topo.jpg|thumb|right|upright=1.3|Topografski zemljevid Kanade v polarni projekciji (za 90° Z), ki prikazuje nadmorske višine, osenčene od zelene do rjave (višje)]] Po skupni površini (vključno z vodami) je Kanada druga največja država.<ref>{{Cite book |last1=Brescia |first1=Michael M. |url=https://books.google.com/books?id=Q2qzBUEWxpoC&pg=PA38 |title=North America: An Introduction |last2=Super |first2=John C. |publisher=University of Toronto Press |year=2009 |isbn=978-0-8020-9675-3 |page=38}}</ref> Samo po kopenski površini se Kanada uvršča na četrto mesto, saj ima največje območje sladkovodnih jezer na svetu.<ref>{{Cite book |last=Battram |first=Robert A. |url=https://books.google.com/books?id=pBc9349sw4QC&pg=PA1 |title=Canada in Crisis: An Agenda for Survival of the Nation |publisher=Trafford Publishing |year=2010 |isbn=978-1-4269-3393-6 |page=1}}</ref> Država, ki se razteza od Atlantskega oceana na vzhodu, vzdolž Arktičnega oceana na severu in do Tihega oceana na zahodu, obsega 9.984.670 kvadratnih kilometrov ozemlja.<ref name="McColl2005">{{Cite book |last=McColl |first=R. W. |url=https://books.google.com/books?id=DJgnebGbAB8C&pg=PA135 |title=Encyclopedia of World Geography |date=September 2005 |publisher=Infobase Publishing |isbn=978-0-8160-5786-3 |page=135}}</ref> Kanada ima tudi obsežen pomorski teren z najdaljšo obalo na svetu, ki meri 243.042 kilometrov. Poleg tega, da si Kanada deli največjo kopensko mejo na svetu z Združenimi državami Amerike – ki se razteza na 8891 kilometrov – si deli kopensko mejo z Grenlandijo (in s tem Kraljevino Dansko) na severovzhodu, na otoku Hans,<ref>{{cite news |last1=Chase |first1=Steven |title=Canada and Denmark reach settlement over disputed Arctic island, sources say |url=https://www.theglobeandmail.com/politics/article-canada-and-denmark-reach-settlement-over-disputed-arctic-island/ |website=The Globe and Mail |date=June 10, 2022 |archive-date=June 12, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220612214859/https://www.theglobeandmail.com/politics/article-canada-and-denmark-reach-settlement-over-disputed-arctic-island/ |url-status=live}}</ref> in morsko mejo s francosko čezmorsko skupnostjo [[Sveta Peter in Mihael|Saint Pierre in Miquelon]] na jugovzhodu. V Kanadi je tudi najsevernejše naselje na svetu, postaja Canadian Forces Station Alert, na severni konici otoka [[Ellesmere]] – zemljepisna širina 82,5°N – ki leži 817 kilometrov od severnega tečaja.<ref>{{Cite book |title=Canadian Geographic |publisher=Royal Canadian Geographical Society |year=2008 |page=20}}</ref> Glede na zemljepisno širino je najsevernejša točka kopnega Kanade rt Columbia v Nunavutu na 83°6′41″N, južni skrajni del pa je na otoku Middle v Eriejskem jezeru na 41°40′53″N. Glede na dolžino se ozemlje Kanade razteza od rta Spear na Novi Fundlandiji na 52°37'W do gore St. Elias na ozemlju Jukon na 141°W.<ref name="p496">{{cite web |title=Where is Canada in the World? |website=World Population by Country 2024 (Live) |url=https://worldpopulationreview.com/countries/canada/location | access-date=October 26, 2024}}</ref> Kanado lahko razdelimo na sedem fiziografskih regij: [[Kanadski ščit]], [[Notranje planote]], [[nižavje Velikih jezer in sv. Lovrenca]], [[Apalači|Apalaško regijo]], [[Severnoameriške Kordiljere]], [[nižavje Hudsonovega zaliva]] in [[Arktični arhipelag]].<ref>{{Cite web |url=https://atlas.gc.ca/phys/en/index.html |work=The Atlas of Canada |title=Physiographic Regions of Canada |publisher=Natural Resources Canada |date=September 12, 2016 |archive-date=June 21, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210621185011/https://atlas.gc.ca/phys/en/index.html |url-status=live}}</ref> [[Tajga|Borealni gozdovi]] prevladujejo po vsej državi, led je izrazit v severnih arktičnih regijah in skozi [[Skalno gorovje]], relativno ravne kanadske prerije na jugozahodu pa omogočajo produktivno kmetijstvo. Velika jezera napajajo reko sv. Lovrenca (na jugovzhodu), kjer nižine gostijo velik del kanadske gospodarske proizvodnje. Kanada ima več kot 2.000.000 jezer – od katerih jih je 563 večjih od 100 kvadratnih kilometrov – ki vsebujejo velik del svetovne sladke vode. V Kanadskem Skalnem gorovju, Obalnih gorah in Arktičnih Kordiljerah so tudi sladkovodni ledeniki. Kanada je geološko aktivna, saj ima veliko potresov in potencialno aktivnih vulkanov.<ref>{{Cite book |last1=Etkin |first1=David |title=An Assessment of Natural Hazards and Disasters in Canada |url=https://archive.org/details/assessmentofnatu0000unse |last2=Haque |first2=CE |last3=Brooks |first3=Gregory R |date=April 30, 2003 |publisher=Springer Publishing|Springer |isbn=978-1-4020-1179-5 |pages=[https://archive.org/details/assessmentofnatu0000unse/page/568 569], 582, 583}}</ref> === Podnebje === [[File:Canada Köppen.svg|upright=1.3|thumb|Köppnova klasifikacija podnebnih tipov Kanade]] Povprečne zimske in poletne najvišje temperature v Kanadi se razlikujejo od regije do regije. Zime so lahko ostre v mnogih delih države, zlasti v notranjosti in prerijskih provincah, kjer prevladuje celinsko podnebje, kjer so povprečne dnevne temperature blizu -15 °C, lahko pa padejo tudi pod -40 °C z močnimi vetrovnimi sunki. V neobalnih regijah lahko sneg prekriva tla skoraj šest mesecev v letu, medtem ko se v delih severa [[sneg]] lahko zadržuje vse leto. Obalna Britanska Kolumbija ima zmerno podnebje z milo in deževno zimo. Na vzhodni in zahodni obali so povprečne najvišje temperature običajno okoli 20 °C, medtem ko se med obalama povprečna poletna najvišja temperatura giblje od 25 do 30 °C, pri čemer temperature v nekaterih notranjih lokacijah občasno presežejo 40 °C. Velik del severne Kanade je prekrit z [[led]]om in [[permafrost]]om. Prihodnost permafrosta je negotova, saj se [[Arktika]] zaradi podnebnih sprememb v Kanadi segreva trikrat hitreje od svetovnega povprečja. Povprečna letna temperatura v Kanadi nad kopnim se je od leta 1948 zvišala za 1,7 °C, s spremembami od 1,1 do 2,3 °C v različnih regijah. Stopnja segrevanja je bila višja na severu in v prerijah. V južnih regijah Kanade je onesnaženost zraka iz Kanade in Združenih držav Amerike – ki jo povzročajo taljenje kovin, kurjenje premoga za proizvodnjo električne energije in emisije vozil – povzročila [[kisli dež]], ki je močno vplival na vodne poti, rast gozdov in kmetijsko produktivnost. Kanada je ena največjih onesnaževalk s toplogrednimi plini na svetu, saj so se emisije med letoma 1990 in 2022 povečale za 16,5 odstotka.<ref name="j018">{{cite web |last=Canada |first=Climate Change |title=Greenhouse gas emissions |website=Canada.ca |date=January 9, 2007 |url=https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/environmental-indicators/greenhouse-gas-emissions.html |access-date=May 18, 2024 |archive-date=April 11, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411165603/https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/environmental-indicators/greenhouse-gas-emissions.html |url-status=live}}</ref> === Biotska raznovrstnost === {{glavni|Rastlinstvo in živalstvo Kanade}} [[File:Terrestrial ecozones and ecoprovinces of Canada, 2017.gif|thumb|upright=1.3|Kopenske ekocone in ekoprovince Kanade. Ekocone so označene z edinstveno barvo. Ekoprovince so podrazdelki ekocon in so označene z edinstveno številčno kodo.[136]<ref name="Statistics Canada 2018 u350">{{cite web |title=Terrestrial ecozones and ecoprovinces of Canada |publisher=Statistics Canada |date=January 12, 2018 |url=https://www.statcan.gc.ca/en/subjects/standard/environment/elc/2017-map |archive-date=September 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230902211146/https://www.statcan.gc.ca/en/subjects/standard/environment/elc/2017-map | url-status=live}}</ref>]] Kanada je razdeljena na 15 kopenskih in pet morskih ekocon.<ref>{{cite web |date=January 10, 2018 |title=Introduction to the Ecological Land Classification (ELC) 2017 |url=https://www.statcan.gc.ca/eng/subjects/standard/environment/elc/2017-1 |publisher=Statistics Canada |archive-date=November 16, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201116145635/https://www.statcan.gc.ca/eng/subjects/standard/environment/elc/2017-1 |url-status=live}}</ref> Te ekocone zajemajo več kot 80.000 razvrščenih vrst kanadskih divjih živali, enako število pa jih še ni bilo formalno priznanih ali odkritih. Čeprav ima Kanada nizek odstotek endemičnih vrst v primerjavi z drugimi državami, zaradi človeških dejavnosti, invazivnih vrst in okoljskih problemov v državi trenutno obstaja več kot 800 vrst, ki jim grozi izguba.<ref>{{cite web |url=https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/species-risk-public-registry/cosewic-annual-reports/2019-2020.html |publisher=Species at Risk Public Registry |title=COSEWIC Annual Report |year=2019 |archive-date=March 5, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210305111710/https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/species-risk-public-registry/cosewic-annual-reports/2019-2020.html |url-status=live}}</ref> Približno 65 odstotkov kanadskih rezidenčnih vrst velja za ''varne''. Več kot polovica kanadske pokrajine je nedotaknjena in relativno brez človeškega razvoja. Borealni gozd Kanade velja za največji neokrnjen gozd na Zemlji, s približno 3.000.000 kvadratnimi kilometri, ki jih ne motijo ​​ceste, mesta ali industrija.<ref>{{cite book |first1=Peter H. |last1=Raven |first2=Linda R. |last2=Berg |first3=David M. |last3=Hassenzahl |title=Environment |url=https://books.google.com/books?id=QVpO2R51JBIC&pg=RA1-PA361 |year=2012 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-94570-4 |pages=1–3}}</ref> Od konca zadnje ledeniške dobe Kanado sestavlja osem različnih gozdnih regij. Približno 12,1 odstotka kopenske in sladkovodne površine države je zaščitenih območij, vključno z 11,4 odstotka, ki so označena kot zavarovana območja. Približno 13,8 odstotka njenih teritorialnih voda je zaščitenih, vključno z 8,9 odstotka, ki so označena kot zavarovana območja.<ref name="conserved">{{cite web |url=https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/environmental-indicators/conserved-areas.html |title=Canada's conserved areas |publisher=Environment and Climate Canada |year=2020 |archive-date=April 2, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220402184441/https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/environmental-indicators/conserved-areas.html |url-status=live}}</ref> Prvi kanadski [[narodni park]], [[narodni park Banff]], je bil ustanovljen leta 1885. Najstarejši kanadski pokrajinski park, pokrajinski park Algonquin, je bil ustanovljen leta 1893. Nacionalno morsko varstveno območje Lake Superior, ustanovljeno leta 2015, je največje zaščiteno območje sladke vode na svetu.<ref>{{cite web |url=https://www.dfo-mpo.gc.ca/oceans/publications/mpaspotlight-pleinsfeuxzpm/index-eng.html |title=Spotlight on Marine Protected Areas in Canada |publisher=Fisheries and Oceans Canada |date=December 13, 2017 |archive-date=April 13, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210413193502/https://www.dfo-mpo.gc.ca/oceans/publications/mpaspotlight-pleinsfeuxzpm/index-eng.html |url-status=live}}</ref> Največje kanadsko nacionalno območje za prostoživeče živali, ustanovljeno leta 2018, je morsko nacionalno območje prostoživečih živali Scott Islands.<ref>{{multiref2 |{{cite web |title=Scott Islands Marine National Widllife Area |url=https://www.protectedplanet.net/555695926 |access-date=September 25, 2020 |website=Protected Planet}} | {{cite web |url=https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/national-wildlife-areas/locations/scott-islands-marine/regulatory-strategy.html |title=Proposed Scott Islands Marine National Wildlife Area: regulatory strategy |publisher=Environment and Climate Change Canada |date=February 7, 2013 |archive-date=January 23, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210123182613/https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/national-wildlife-areas/locations/scott-islands-marine/regulatory-strategy.html |url-status=live}} }}</ref> === Province in ozemlja === Kanada je upravno razdeljena na deset provinc in tri ozemlja. Province imajo precej velike pristojnosti in so razmeroma suverene, medtem ko so ozemlja bolj podrejena zvezni vladi. Province in ozemlja imajo svoja lastna enodomna zakonodajna telesa. {| class="wikitable" ! Province ! Ozemlja |- | * [[Alberta (provinca)|Alberta]] * [[Britanska Kolumbija]] (British Columbia) * [[Manitoba]] * [[Novi Brunswick]] (New Brunswick ([[angleščina|angl.]]) - Nouveau-Brunswick ([[francoščina|fr.]]) * [[Nova Fundlandija in Labrador]] (Newfoundland and Labrador) * [[Nova Škotska]] (Nova Scotia) * [[Ontario]] * [[Otok princa Edvarda]] (Prince Edward Island) * [[Québec]] * [[Saskatchewan]] | * [[Severozahodni teritoriji]] (Northwest Territories) * [[Nunavut]], [[1. april]]a [[1999]] izločeno iz [[Severozahodno ozemlje|Severozahodnega ozemlja]] * [[Jukon]] (Yukon) |} {{Canada image map}} === Zastava === [[Slika:Canada Flag.jpg|sličica|Kanadska zastava]] ''Glej članek: [[Zastava Kanade]]'' Kanadska zastava je rdeče-bele barve in v sredini ima [[javor]]jev [[list (rastlina)|list]]. Zasnovala sta jo George Stanley in John Matheson na osnovi zastave Kraljeve vojaške šole.<ref>[http://www.pch.gc.ca/eng/1363358734450/1363344743820 Birth of the Canadian flag] pridobljeno 5. februarja, 2014</ref> Zastava je 15. februarja 1965 nadomestila kolonialno britansko zastavo, v kateri je bila levo zgoraj [[Union Jack|zastava Združenega kraljestva]] (''Union Jack''), na rdečem ozadju pa desno še grb.<ref>[http://www.pch.gc.ca/eng/1363610088709/1363610249607 First "Canadian flags"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221014457/http://www.pch.gc.ca/eng/1363610088709/1363610249607 |date=2013-12-21 }} pridobljeno 5. februarja, 2014</ref> == Gospodarstvo == === Industrija === Kanada je ena izmed [[G7|sedmih svetovnih industrijskih velesil]] z visoko razvito in na [[svetovni trg|svetovnem trgu]] konkurenčno [[industrija|industrijo]], ki v veliki meri temelji na [[naravno bogastvo|naravnem bogastvu]] in poceni domači [[energija|energiji]]. Je tesno navezana na [[Združene države Amerike|ZDA]], z visokim deležem ameriškega [[kapital]]a, zlasti v [[avtomobilska industrija|avtomobilski]], [[kemična industrija|kemični]], [[elektrotehnična industrija|elektrotehnični]] in [[elektronska industrija|elektronski]] industriji. Energetsko bogastvo, predvsem [[premog]], [[nafta]], [[zemeljski plin]] in [[vodna sila]], je temelj kanadskega gospodarstva. Večina industrijske proizvodnje je zgoščena okrog [[Velika jezera|Velikih jezer]] in [[Reka svetega Lovrenca|Reke svetega Lovrenca]]. Med najpomembnejšimi [[panoga]]mi so [[letalska industrija]], [[industrija prometnih sredstev]] ter [[visokotehnološka industrija]]. Po vsej Kanadi se je razvila raznovrstna industrija, ki temelji na domačih [[kovina|kovinskih]] in [[nekovina|nekovinskih]] [[ruda]]h in izdeluje proizvode visoke kakovosti. Kanada je ena največjih porabnic energije na prebivalca. To si lahko privošči zaradi velikih [[hidroenergija|hidroenergetskih]] zmogljivosti, ki pokrivajo več kot dve tretjini potreb po električni energiji. Daleč najpomembnejši industrijski območji sta v [[Ontario|Ontariu]] in [[Québec|Québecu]], saj dajeta kar tri četrtine vrednosti industrijske proizvodnje. Avtomobilska industrija prispeva več kot četrtino vsega izvoza. Pomembni sta tudi [[kemična industrija]], predvsem [[petrokemična industrija|petrokemična]] v zahodnem delu, in [[farmacevtska industrija]]. Petrokemično industrijo zahodne Kanade večinoma obvladuje ameriški kapital, usmerjena pa je v proizvodno izdelkov bazične [[organska kemija|organske kemije]] za ameriški trg in [[umetno gnojilo|umetnih gnojil]], izdelke za široko porabo pa izdelujejo v Ontariu in Québecu iz [[surovina|surovin]], uvoženih iz ZDA. [[Živilska industrija]] je izrazito zgoščena v Ontariu in Québecu vzdolž najpomembnejših prometnih poti od juga Ontaria prek [[Montréal|Montréala]] do [[Québec (mesto)|Québeca]]. Tam pridelujejo tudi izdelke iz drugih delov države, večja zgostitev te industrije je še v južnih delih [[prerija|prerijskih]] provinc. Z velikimi državnimi naložbami v raziskovanje in razvoj je Kanada postala svetovna velesila tudi v [[letalska industrija|letalski industriji]]. Najuspešnejše so družbe [[Bombardier Inc.|Bombardier]], [[Bell Helicopter]] s polovičnim deležem v proizvodnji turbinskih helikopterjev ter [[Pratt & Whitney]]. === Kmetijstvo === Težko je verjeti, da so bile rodovitne prerije pred 100 leti v glavnem še nenaseljene. Leta 1941 so v Kanadi našteli okoli 750.000 kmetij, danes pa jih je več kot polovico manj. Na območjih, kjer vremenske in druge razmere niso omogočale velikega pridelka, so naselja spet opustili, v podnebno ugodnem in rodovitnem svetu pa so ostale velike kmetije, ki so opremljene s sodobno tehniko in mehanizacijo in ki obdelujejo čedalje večje površine [[prst (pedologija)|zemlje]]. === Ribištvo === Ribištvo je postalo pomembna [[gospodarska panoga]] šele, ko se je vključila v zvezno državo [[Nova Fundlandija]], čeprav so se seveda njeni prebivalci ukvarjali z njim že od 15. stoletja. Za Novo Fundlandijo in druge obmorske province so [[riba|ribe]] in ribji izdelki glavno [[izvoz]]no blago in so življenjskega pomena za njihovo sicer dokaj šibko in nerazvito gospodarstvo. === Gozdarstvo === [[Gozdarska industrija]] temelji na dozdevno neizčrpnih zalogah [[les]]a. [[Gozd]]ovi pokrivajo več kot [[1 E12 m²|3,2 milijona km²]] dežele, predvsem na [[Kanadski ščit|Kanadskem ščitu]] in v [[Britanska Kolumbija|Britanski Kolumbiji]]. Les so stoletja uporabljali za gradnjo in kot [[gorivo]], proti koncu 19. stoletja pa sta se začeli naglo razvijati tudi [[papirna industrija]] in proizvodnja [[celuloza|celuloze]]. === Prometno omrežje === ==== Cestno omrežje ==== V vzhodnem delu države je zelo gosto, v redko poseljenih severnih delih so maloštevilne, večinoma [[makadam]]ske ceste. ==== Železniški promet ==== Kanada ima dve čezcelinski progi. Potekata po južnih delih države od [[Atlantski ocean|Atlantske]] obale prek [[Montréal|Montréala]], [[Winnipeg]]a, [[Regina|Regine]], [[Calgary]]ja oz. [[Edmonton]]a do pristanišča [[Vancouver]] ob [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. ==== Ladijski promet ==== [[Morska pot sv. Lovrenca]] je ena najpomembnejših notranjih [[plovna pot|plovnih poti]] na svetu. Po njej lahko pljujejo [[čezoceanska ladja|čezoceanske ladje]], vendar je zaradi [[led]]u odprta le od aprila do decembra. Po njej prevažajo predvsem [[razsuti tovor]], [[nafta|nafto]], [[avtomobil]]e in [[jeklo]]. ==== Letalski promet ==== Največja letalska prevoznika sta [[Air Canada]] in prav tako zasebni prevoznik [[Canadian Airlines International]]. ==Demografija== === Jeziki === Na zvezni ravni sta uradna jezika [[angleščina]] in [[francoščina]]. [[Francoščina]] je uradni jezik province [[Québec]], medtem ko sta provinca [[New Brunswick]] in prestolnica [[Ottawa]] dvojezični. V ozemljih na severu države se uporabljajo tudi jeziki prvotnih ljudstev. Spodnja tabela podaja število prebivalstva po posameznih provincah in ozemljih s številom govorcev, kot je to podano v popisu prebivalstva Kanade 2011 (»Home language«). {| class="wikitable sortable" |- !Provinca/ozemlje !Skupaj prebivalcev !Angleščina !'''%''' !Francoščina !'''%''' !Drugi jeziki !'''%''' !Uradni jezik(i) |- ||{{flag|Ontario}} |align=right|12.722.065 |align=right|10.044.810||align=right|78,95 |align=right|284.120||align=right|2,23 |align=right|1.827.870||align=right|14,36 |angleščina <small>(de facto)</small> |- ||{{flag|Quebec}} |align=right|7.815.955 |align=right|767.415||align=right|9,81 |align=right|6.249.080||align=right|79,95 |align=right|554.405||align=right|7,09 |francoščina<ref name="qclang">{{navedi splet |url=http://www.oqlf.gouv.qc.ca/english/charter/index.html |title=Status of the French language |author=Office Québécois de la langue francaise|publisher=Government of Quebec |accessdate=2010-11-10}}</ref> |- |{{flag|Britanska Kolumbija}} |align=right|4.356.205 |align=right|3.506.600||align=right|80,49 |align=right|16.685||align=right|0,38 |align=right|670.095||align=right|15,38 |angleščina <small>(de facto)</small> |- |{{flag|Alberta}} |align=right|3.610.185 |align=right|3.095.255||align=right|85,73 |align=right|24.690||align=right|0,68 |align=right|379.550||align=right|10,51 |angleščina |- |{{flag|Manitoba}} |align=right|1.193.095 |align=right|1.007.325||align=right|84,42 |align=right|17.950||align=right|1,5 |align=right|125.285||align=right|10,5 |angleščina |- |{{flag|Saskatchewan}} |align=right|1.018.310 |align=right|938.170||align=right|92,13 |align=right|4.295||align=right|0,42 |align=right|59.240||align=right|5,81 |angleščina |- |{{flag|Nova Škotska}} |align=right|910.620 |align=right|868.765||align=right|95,40 |align=right|15.940||align=right|1,75 |align=right|18.510||align=right|2,03 |angleščina <small>(de facto)</small> |- |{{flag|Novi Brunswick}} |align=right|739.895 |align=right|512.115||align=right|69,21 |align=right|209.885||align=right|28,36 |align=right|9.310||align=right|1,25 |angleščina, francoščina |- |{{flag|Nova Fundlandija in Labrador}} |align=right|509.950 |align=right|502.475||align=right|98,53 |align=right|1145||align=right|0,22 |align=right|5.000||align=right|0,98 |angleščina <small>(de facto)</small> |- |{{flag|Otok princa Edvarda}} |align=right|138.435 |align=right|132.200||align=right|95,49 |align=right|2.465||align=right|1,78 |align=right|2.925||align=right|2,11 |angleščina <small>(de facto)</small> |- |{{flag|Severozahodno ozemlje}} |align=right|41.040 |align=right|36.485||align=right|88,9 |align=right|555||align=right|1,35 |align=right|3.620||align=right|8,8 |čipevjanščina,<ref>Chipewyan</ref> krijščina,<ref>Cree</ref> angleščina, francoščina, gvičinščina,<ref>Gwich’in</ref> inuinaktunščina,<ref>Inuinnaqtun</ref> inuktitutščina,<ref>Inuktitut</ref> inuvialuktunščina,<ref>Inuvialuktun</ref> severna slavejščina,<ref>North Slavey</ref> južna slavejščina,<ref>South Slavey</ref> tličovščina<ref>Tłįchǫ</ref><ref name=nwtlang>{{navedi splet|title=Official Languages|url=http://www.ece.gov.nt.ca/official-languages|website=Northwest Territories Education, Culture and Employment|publisher=Government of the Northwest Territories|accessdate=2014-07-19}}</ref> |- |{{flag|Jukon}} |align=right|33.655 |align=right|31.025||align=right|92,18 |align=right|820||align=right|2,43 |align=right|1240||align=right|3,68 |angleščina, francoščina |- |{{flag|Nunavut}} |align=right|31.765 |align=right|14.440||align=right|45,45 |align=right|245||align=right|0,77 |align=right|16.820||align=right|52,95 |inuktitutščina, inuinaktunščina, angleščina, francoščina<ref name="nulang">[http://www.justice.gov.nu.ca/apps/docs/download.aspx?file=Consolidated%20Law/Current/633640406483281250-1760189776-conssnu2008c10.pdf Consolidation of (S.Nu. 2008,c.10) (NIF) Official Languages Act]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} and [http://www.justice.gov.nu.ca/apps/docs/download.aspx?file=Consolidated%20Law/Current/634060764873541250-611697957-consSNu2008c17.pdf Consolidation of Inuit Language Protection Act]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- style="background:#9DBEC3;" |'''{{flag|Kanada}}''' |align=right|33.121.175 |align=right|21.457.080||align=right|64,78 |align=right|6.827.860||align=right|20,61 |align=right|3.673.865||align=right|11,09 |angleščina, francoščina |} <small>Vir: Statistics Canada, ''2011 Census Population by language spoken most often and regularly at home, age groups (total), for Canada, provinces and territories'' (številke predstavljajo enoznačne odgovore).<ref name="pop1">[http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2011/dp-pd/hlt-fst/lang/Pages/Highlight.cfm?TabID=1&Lang=E&PRCode=01&Age=1&tableID=403&queryID=1 Population by language spoken most often and regularly at home, age groups (total), for Canada, provinces and territories]</ref></small> == Naravne in kulturne znamenitosti == {{glavni|Narodni parki Kanade|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kanadi}} * '''[[Narodni park Gwaii Haanas in območje dediščine Haida]]''' na Anthony Islandu, otoku v otočju kraljice Charlotte z naseljem '''[[Ninstints]]'''. Ostanki hiš v katerih so živeli Indijanci Haida in več totemskih stebrov. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Narodni park Banff]]''' v Skalnem gorovju v Alberti je najstarejši v Kanadi. Visokogorska pokrajina z ledeniki, termalnimi izviri, in jezeri ter obsežnimi iglastimi gozdovi. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Barkerville]]''', mesto zlatokopov v Britanski Kolumbiji, je zgodovinski park s stavbami iz 19. stoletja. * '''[[Zaliv Fundy]]''', morski zaliv med [[Nova Škotska|Novo Škotsko]] in Novim Brunswickom ima najvišjo amplitudo plimovanja na svetu (največ 19 m, poprečno 9 m). * '''[[Provinčni park dinozavrov]]''' v delu Alberte (81 m²) je prerijska pokrajina ob reki [[Red Deer (reka)|Red Deer]] z obsežnimi območji ''badlanda'' v neprepustnih laporjih, v katerih so našli več kot 150 popolnih okostij različnih vrst dinozavrov. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Edmonton]]''', glavno mesto province Alberta z novejšo arhitekturo, '''[[Fort Edmonton Park]]''' s trdnjavo (1846), v okolici '''[[Narodni park Elk Island]]''' z bizoni in kanadskimi jeleni. * '''[[Fredericton]]''', glavno mesto province [[Novi Brunswick]] z viktorijanski stavbami. * '''[[Narodni park Gros Morne]]''' ob obali otoka [[Nova Fundlandija]]; fjordi, z gostimi gozdovi poraščene gore, soteske,.. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Halifax]]''', glavno mesto Nove Škotske in pristanišče. Mestno jedro, trdnjava iz 18. stoletja, muzeji. * Arheološko najdišče '''[[Head-Smashed-In Buffalo Jump]]''' v Alberti, kjer so Indijanci več kot 6000 let lovili bizone. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Narodni park Jasper]]''', nadaljevanje NP Banff * '''[[Narodni park Kluane]]''' je nedotaknjen gorski svet z najvišjim vrhom Kanade, [[Mount Logan]], 6050 m. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Narodni park Kootenay]]''', nadaljevanje NP Banff. Del svetovne dediščine Unesca. * Arheološko najdišče '''[[L'Anse aux Meadows]]''' na otoku Nova Fundlandija z najstarejšo evropsko naselbino na ameriških tleh iz okoli leta 1000. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Lunenburg, Nova Škotska|Lunenburg]]''' mesto na obali Nove Škotske s francosko trdnjavo. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Montréal]]''' * '''[[Narodni park Nahanni]]''' v [[Mackenziejevo gorovje|Mackenziejevem gorovju]] v [[Severozahodna ozemlja|Severozahodnih ozemljih]] z neokrnjeno naravo. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Niagarski slapovi]]''' * '''[[Ottawa]]''', glavno mesto Kanade * '''[[Québec (mesto)|Québec]]''', glavno mesto province [[Québec]]. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Toronto]]''', glavno mesto province [[Ontario]] * '''[[Vancouver]]''' * '''[[Victoria]]''', glavno mesto Britanske Kolumbije * '''[[Waterton-Glacier International Peace Park]]''' je kanadsko-ameriški narodni park * '''[[Winnipeg]]''', glavno mesto province [[Manitoba]] * '''[[Narodni park Wood Buffalo]]''' v [[Peace–Athabasca delta|delti rek Athabasca in Peace]] je nedotaknjena [[tajga]]. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Narodni park Yoho]]''' je nadaljevanje NP Banff in vsebuje številne slapove. Del svetovne dediščine Unesca. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[kanadske oborožene sile]] * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Canada|Kanada}} {{wikislovar}} {{Wikivoyage|Canada}} * [http://www.gc.ca/ Uradna spletna stran vlade] * [http://www.corporate.canada.travel/en/ca/index.html?sa_campaign=domains/un/www.canadatourism.com/home Turistični urad Kanade] * [http://www.canadiangeographic.ca/atlas/ Atlas Kanade]. ''Canadian Geographic'' * [http://www.pch.gc.ca/index-eng.cfm Kulturni portal] {{Severna Amerika}} {{Commonwealth of Nations}} {{OAS}} {{NATO}} {{APEC}} {{OECD}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Bivše britanske kolonije]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Skupnost narodov]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] [[Kategorija:Kanada| ]] a5psdjmukzfag3i0563xp0i56u3n6cg 0 5183 6709415 6698907 2026-07-10T17:52:07Z Upwinxp 126544 posodobitev infopolja 6709415 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = República de Angola |conventional_long_name = Republika Angola |common_name = Angola |common_name2 = Angole |image_flag = Flag of Angola.svg |image_coat = Emblem of Angola.svg |national_anthem = ''[[Angola Avante|Angola Avante!]]''<br /><small>»Naprej, Angola!«</small><br/>[[File:Angolan-National-Anthem- US-Navy-Band.ogg]] |image_map = Angola (orthographic projection).svg |map_caption = |capital = [[Luanda]] |latd=8 |latm=50 |latNS=S |longd=13 |longm=20 |longEW=E |largest_city = capital |official_languages = [[portugalščina]] |languages2_type = Državni jeziki |languages2 = [[čokveščina]], [[kimbundu]], [[kongovščina]], [[ošivambo]], [[luhaščina]], [[umbundu]] |government_type = [[predsedniški sistem|predsedniška]] [[republika]] |leader_title1 = predsednik |leader_name1 = [[João Lourenço]] |leader_title2 = podpredsednica |leader_name2 = [[Esperança da Costa]] |sovereignty_type = Neodvisnost |sovereignty_note = |established_event1 = od [[Portugalska|Portugalske]] |established_date1 = [[11. november|11. novembra]] [[1975]] |established_event2 = |established_date2 = |area_km2 = 1.246.700 |area_rank = 22. |percent_water = |population_estimate = |population_estimate_rank = |population_estimate_year = |population_census = 36.604.681 |population_census_rank = 41. |population_census_year = 2024<ref name="censoAO">{{navedi splet |title=Resultados Definitivos do Recenseamento Geral da População e Habitação – 2024 |url=https://www.ine.gov.ao/Arquivos/arquivosCarregados//Carregados/Publicacao_638992698392586291.pdf |date=2025-11-20 |language=pt}}</ref> |population_density_km2 = 29,4 |population_density_rank = 189. |demonym = Angolec, Angolka |GDP_year = 2025 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.AO">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/external/datamapper/profile/AGO |title=IMF DataMapper: Angola Datasets World Economic Outlook (October 2025) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |access-date=2026-01-09}}</ref> |GDP_nominal = 113,34 mrd. $ |GDP_nominal_rank = 68. |GDP_PPP = 402,16 mrd. $ |GDP_PPP_rank = 58. |GDP_nominal_per_capita = 2880 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 137. |GDP_PPP_per_capita = 10.230 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 125. |Gini = 51,3 |Gini_year = 2018 |Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI |title=Gini index |access-date=2020-03-22 |archive-date=2020-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200204170607/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI/ |url-status=live}}</ref> |HDI = 0,616 |HDI_year = 2023 |HDI_rank = 148. |HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet |date=2025-05-06 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=2025-05-06 |access-date=2025-05-06 |publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]] |language=en}}</ref> |currency = [[angolska kvanza]] |currency_code = AOA |time_zone = [[zahodnoafriški čas|zahodnoafriški]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = |utc_offset_DST = |calling_code = +244 |cctld = [[.ao]] |footnotes = }} '''Republika Angola''' je [[država]] v jugozahodni [[Afrika|Afriki]], ki na zahodu meji na [[Atlantski ocean]], na severu na [[Vzhodni Kongo]], na vzhodu na [[Zambija|Zambijo]], na jugu na [[Namibija|Namibijo]], angolsko [[morje|obmorsko]] [[enklava|enklavo]] [[Cabinda]] pa obkroža tudi [[Zahodni Kongo]]. Ta nekdanja [[portugalska]] [[kolonija (geografija)|kolonija]] ima bogate naravne vire surovin, med njimi so najpomembnejši [[nafta]] in [[diamant]]i. == Zgodovina == Med [[7. stoletje|7.]] in [[9. stoletje]]m se na področju Angole naselijo [[bantu]]jska ljudstva. V [[14. stoletje|14. stoletju]] je na severu ozemlja osnovana [[Kraljevina Kongo]]. [[Portugalci]] so se začeli naseljevati ob [[Kongo (reka)|reki Kongo]] v drugi polovici [[15. stoletje|15. stoletja]]. Skozi celo [[16. stoletje]] so postopoma s sporazumi ali vojnami pridobili nadzor nad obalnim področjem. Tako so leta [[1575]] ustanovili [[kolonija (geografija)|kolonijo]] Angolo, osnovano na [[trgovina s sužnji|trgovini s sužnji]]. Leta [[1641]] so [[Nizozemci]] [[okupacija|okupirali]] področje [[Luanda|Luande]], ki pa so jo Portugalci pridobili nazaj že leta [[1648]]. Z [[vojna]]mi proti Kongu in [[Ndongo|Ndongu]], ki so se končale leta 1671, so prodrli v notranjost, vendar so popolni nadzor nad ozemljem dosegli šele v začetku 20. stoletja. Leta 1951 se je kolonija preoblikovala v prekomorsko provinco, imenovano [[Portugalska Zahodna Afrika]]. Po zavrnitvi [[dekolonizacija|dekolonizacije]] so nastala tri odporniška gibanja. Gibanje [[MPLA]] se je naslonilo na portugalsko [[Komunistična partija|komunistično partijo]] in [[Vzhodni blok]], gibanje [[FNLA]] se je oprlo na [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Zair]] (danes Vzhodni Kongo), gibanje [[UNITA]] z voditeljem [[Jonas Malheiro Savimbi|Jonasom Savimbijem]] pa je imelo zaledje v notranjosti države. Po 14. letih gverilske vojne Angola dne 11. novembra 1975 postane neodvisna. Gibanje MPLA s pomočjo Portugalcev in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] pride na oblast. Kmalu zatem izbruhne [[državljanska vojna]] med prej omenjenimi gibanji, ki je trajala z vmesnimi presledki vse do uboja Jonasa Savimbija, vodje UNITA, 22. februarja 2002, ko je bila dosežena prekinitev spopadov. UNITA se je odpovedala vojaškemu krilu in prevzela vlogo glavne opozicijske stranke. == Geografija == {{glavni|Geografija Angole}} Površina Angole znaša 1.246.700 km², s čimer je država podobne velikosti kot [[Mali]] in približno dvakratne velikosti [[Francija|Francije]]. Na jugu Angola meji na [[Namibija|Namibijo]], na vzhodu na [[Zambija|Zambijo]], na severovzhodu na [[Vzhodni Kongo]] in na zahodu na [[Atlantski ocean]]. Severno od glavnega ozemlja Angole leži njena [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Cabinda]], ki na severu meji na [[Zahodni Kongo]], na jugu pa na Vzhodni Kongo. Glavno mesto Angole je [[Luanda]], ki se nahaja na severozahodu države in leži na obali Atlantskega oceana. ===Podnebje=== Čeprav Angola leži v [[tropi|tropskem pasu]], je podnebje v državi nekoliko netipično za trope. Na podnebje vpliva več dejavnikov, najpomembnejši pa so mrzel [[Benguelski tok]] na južnem delu atlantskega pobrežja, relief v notranjosti države in del puščave [[Namib]] na skrajnem jugozahodu državnega ozemlja. Angola ima dve letni dobi – deževno in sušno. Deževna doba traja od novembra do aprila, sušna pa od maja do oktobra. V sušni dobi so temperature nižje. Vzdolž atlantske obale je deževno vreme pogostejše kot v notranjosti Angole, prav tako pa na severu države dežuje več kot na jugu. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Southern_Africa}} {{Skupnost držav portugalskega jezika (CPLP)}} {{geo-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Angola| ]] [[Kategorija:Južnoafriške države]] [[Kategorija:Bivše portugalske kolonije]] [[Kategorija:Afriška unija]] [[Kategorija:Portugalsko govoreče države]] [[Kategorija:Organizacija držav izvoznic nafte]] 2kdgcv6c3bbynzk2ar7fvna5wxxdfxq 0 5370 6709268 6701665 2026-07-10T13:57:08Z Erardo Galbi 166658 6709268 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Estados Unidos Mexicanos | conventional_long_name = Združene mehiške države | common_name = Mehika | common_name2 = Mehike | image_flag = Flag of Mexico.svg | image_coat = Coat of arms of Mexico.svg | national_anthem = ''Himno Nacional Mexicano''<br /><small>»Mehiška nacionalna himna«</small> | national_motto = | image_map = Mexico (orthographic projection).svg | map_width = 220px | official_languages = [[španščina]] (''de facto'') | regional_languages = 62 avtohtonih jezikov<ref name="ofc_lang">Splošni zakon o jezikovnih pravicah avtohtonih prebivalcev priznava poleg španščine vseh 62 avtohtonih jezikov in njihova narečja kot nacionalne jezike, enakopravne na območjih, kjer jih ljudje govorijo. [http://www.cdi.gob.mx/index.php?id_seccion=90 Comisión Nacional para el Desarrollo de los Pueblos Indígenas. CDI. México] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110501151457/http://www.cdi.gob.mx/index.php?id_seccion=90 |date=2011-05-01 }}</ref> | capital = [[Ciudad de México]] | latd = 19 | latm = 03 | latNS = N | longd = 99 | longm = 22 | longEW = W | government_type = [[Federacija|federativna]] [[predsedniški sistem|predsedniška]] [[republika]] | leader_title1 = predsednica | leader_name1 = Claudia Sheinbaum | legislature = Kongres | upper_house = Senat | lower_house = Poslanska zbornica | largest_city = capital | area_km2 = 1.972.550 | area_rank = 13. | percent_water = 1,58 | population_estimate = 131.946.900<ref>{{cite web |title=Census of Population and Housing 2020 |url=https://en.www.inegi.org.mx/programas/ccpv/2020/ |website=[[National Institute of Statistics and Geography|INEGI]] |access-date=1 January 2025}}</ref> | population_estimate_year = 2025 | population_estimate_rank = 10. | population_census = | population_census_year = 2020 | population_density_km2 = 61 | population_density_rank = 142. | demonym = Mehičan, Mehičanka | GDP_year = 2025 | GDP_ref = | GDP_nominal = 1,693 bilijona $ | GDP_nominal_rank = 15. | GDP_PPP = 3,28 bilijona $ | GDP_PPP_rank = 12. | GDP_nominal_per_capita = 12.692 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 74. | GDP_PPP_per_capita = 25.463 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 77. | Gini = 40,2 | Gini_year = 2022 | Gini_change = | Gini_ref = <ref>{{cite web|url= https://www.inegi.org.mx/contenidos/saladeprensa/boletines/2023/ENIGH/ENIGH2022.pdf|title=El Inegi da a conocer los resultados de la Encuesta Nacional de Ingresos y Gastos de los Hogares (ENIGH) 2022|date=July 26, 2023|access-date=September 20, 2024|page=15}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,789 | HDI_year = 2023 | HDI_change = | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme}}</ref> | HDI_rank = 86. | sovereignty_type = [[Mehiška osamosvojitvena vojna|Osamosvojitev]] | sovereignty_note = izpod [[Španija|Španije]] | established_event1 = začetek vojne za neodvisnost | established_event2 = razglašena | established_event3 = priznana | established_date1 = 16. septembra 1810 | established_date2 = 27. septembra 1821 | established_date3 = 27. decembra 1836 | currency = [[mehiški peso]] | currency_code = MXN | time_zone = | utc_offset = -8 do -5 | time_zone_DST = | utc_offset_DST = -7 to -5 | drives_on = desna | cctld = [[.mx]] | calling_code = +52 }} [[Slika:Teotihuacán-5954.JPG|sličica|Piramida sonca]] '''Mehika''',{{efn|{{langx|es|México}} or ''Méjico'', pronunciation: {{IPA|es|ˈme.xi.ko||es-mx-México.ogg}}; Classical Nahuatl: ''Mēxihco''; {{langx|yua|Meejikoo}}}}{{efn|Usually, in Spanish language, the name of the country is spelled {{lang|es|México}}; however, in Peninsular (European) Spanish, the variant {{lang|es|Méjico}} is used alongside the usual version. According to the {{lang|es|Diccionario panhispánico de dudas}} by the Royal Spanish Academy and Association of Academies of the Spanish Language, the version with J is also correct; however, the spelling with X is recommended, as it is the one used in Mexico.<ref>{{lang|es|México}} in {{lang|es|Diccionario panhispánico de dudas}} by Royal Spanish Academy and Association of Academies of the Spanish Language, Madrid: Santillana. 2005. ISBN 978-8-429-40623-8.</ref>}} uradno '''Združene mehiške države''',{{efn|{{langx|es|Estados Unidos Mexicanos}} ({{IPA|es|esˈtaðos uˈniðos mexiˈkanos||Es-mx-Estados Unidos Mexicanos.ogg}}); Classical Nahuatl: ''Mēxihcatl Tlacetilīlli Tlahtohcāyōtl'', {{Literal translation|Mexican United States}}}} je država v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. Po geoshemi [[Združeni narodi|Združenih narodov]] velja za del Srednje Amerike.<ref>{{Cite web |last=Geography |first=Francesco Ferrante July 13, 2023 in |date=2023-07-13 |title=The Geoscheme of the United Nations |url=https://www.worldatlas.com/geography/the-geoscheme-of-the-united-nations.html |access-date=2025-08-12 |website=WorldAtlas |language=en-US}}</ref> Je najsevernejša država v [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]], ki na severu meji na [[Združene države Amerike]] ter na jugovzhodu na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in [[Belize]]; na zahodu pa ima morske meje s [[Tihi ocean|Tihim oceanom]], na jugovzhodu na [[Karibsko morje]] in na vzhodu na [[Mehiški zaliv]]. Mehika pokriva 1.972.550 km²<ref name="cia.gov">{{cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/mexico/ |title=Mexico |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126164719/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/mexico |archive-date=26 January 2021 |work=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency}}</ref> in je trinajsta največja država na svetu po površini. Z več kot 130 milijoni prebivalcev je Mehika deseta najbolj naseljena država na svetu in ima največje število maternih govorcev španščine.<ref name="2020 Census">{{cite web |title=Censo Población y Vivienda 2020 |url=https://www.inegi.org.mx/programas/ccpv/2020/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220214192634/https://www.inegi.org.mx/programas/ccpv/2020/ |archive-date=14 February 2022 |access-date=26 January 2021 |website=inegi.org.mx |publisher=INEGI}}</ref> [[Ciudad de Mexico]] je glavno in največje mesto, ki se uvršča med najbolj naseljena [[metropolitansko območje|metropolitanska območja]] na svetu. Človeška prisotnost v Mehiki sega vsaj v leto 8000 pr. n. št. [[Mezoamerika]], ki velja za zibelko civilizacije, je bila dom številnih naprednih družb, vključno z [[Olmeki]], [[Maji]], [[Zapoteki]], teotihuansko civilizacijo in Purépechami. Španska kolonizacija se je začela leta 1521 z zavezništvom, ki je premagalo [[Azteški imperij]] in ustanovilo kolonijo [[Nova Španija]] s prestolnico [[Tenochtitlan]], danes Ciudad de Mexico. Nova Španija je v [[Velika geografska odkritja|dobi velikih odkritij]] postala pomembno središče transoceanskega gospodarstva, ki ga je spodbujalo rudarjenje srebra in njen položaj središča med Evropo in Azijo. To je privedlo do enega največjih večrasnih prebivalstev na svetu. Vojna na polotoku je privedla do mehiške vojne za neodvisnost med letoma 1810 in 1821, ki je končala oblast na polotoku in privedla do ustanovitve [[Prvo mehiško cesarstvo|Prvega mehiškega cesarstva]], ki se je hitro razpadlo v kratkotrajno [[Prva mehiška republika|Prvo mehiško republiko]]. Leta 1848 je Mehika zaradi ameriške invazije izgubila skoraj polovico svojega ozemlja. Liberalne reforme, določene v ustavi iz leta 1857, so privedle do državljanske vojne in francoske intervencije, ki je dosegla vrhunec z ustanovitvijo [[Drugo mehiško cesarstvo|Drugega mehiškega cesarstva]] pod cesarjem [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanom I. Avstrijskim]], ki so ga strmoglavile republikanske sile pod vodstvom [[Benito Juárez|Benita Juáreza]]. Konec 19. stoletja je vladala dolga diktatura [[Porfirio Díaz|Porfiria Díaza]], čigar modernizacijske politike so prinesle hude družbene nemire. [[Mehiška revolucija]] med letoma 1910 in 1920 je privedla do strmoglavljenja Díaza in sprejetja ustave iz leta 1917. Mehika je v 40. in 70. letih 20. stoletja doživela hitro industrializacijo in gospodarsko rast sredi volilnih goljufij, politične represije in gospodarskih kriz. Med nemiri sta bila pokol v Tlatelolcu leta 1968 in zapatistična vstaja leta 1994. Konec 20. stoletja je prišlo do premika k neoliberalizmu, ki ga je zaznamoval podpis Severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini (NAFTA) leta 1994. Mehika je zvezna republika s predsedniškim sistemom vladanja, za katero sta značilna demokratični okvir in delitev oblasti na tri veje: izvršilno, zakonodajno in sodno. Zvezno zakonodajo sestavlja dvodomni Kongres Unije, ki ga sestavljata Poslanska zbornica, ki zastopa prebivalstvo in Senat, ki zagotavlja enako zastopanost vseh držav. Ustava določa tri ravni vlade: zvezno Unijo, državne vlade in občinske vlade. Mehiška zvezna struktura zagotavlja avtonomijo njenim 32 državam, njen politični sistem pa je močno pod vplivom avtohtonih tradicij in evropskih razsvetljenskih idealov. Mehika je na novo industrializirana in razvijajoča se država,<ref name="Globalization2">{{Cite book |author=Paweł Bożyk |title=Globalization and the Transformation of Foreign Economic Policy |publisher=Ashgate Publishing |year=2006 |isbn=978-0-7546-4638-9 |page=164 |chapter=Newly Industrialized Countries |access-date=23 July 2018 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=iuHsIuez5qoC |archive-url=https://web.archive.org/web/20231104053417/https://books.google.com/books?id=iuHsIuez5qoC |archive-date=4 November 2023 |url-status=live}}</ref> ki ima 15. največje gospodarstvo na svetu po nominalnem BDP in 13. največje po pariteti kupne moči (PKM). Po številu območij svetovne dediščine se uvršča na prvo mesto v Ameriki in na sedmo mesto na svetu.<ref>[https://whc.unesco.org/en.list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240204185708/https://whc.unesco.org/en.list|date=4 February 2024}} UNESCO World Heritage sites, accessed 9 May 2022</ref> Je ena od 17 držav z veliko raznolikostjo na svetu, po naravni biotski raznovrstnosti pa na peto mesto.<ref>{{cite web|url=https://www.biodiversidad.gob.mx/v_ingles/country/whatismegcountry.html|website=Mexican biodiversity|title=What is a mega-diverse country?|access-date=13 July 2019|archive-date=7 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190907204954/https://www.biodiversidad.gob.mx/v_ingles/country/whatismegcountry.html}}</ref> Je pomembna turistična destinacija: od leta 2022 je šesta najbolj obiskana država na svetu s 42,2 milijona mednarodnih prihodov.<ref>{{cite web|url=https://expansion.mx/economia/2018/08/27/mexico-ocupa-el-sexto-lugar-en-turismo-a-nivel-mundial|title=México ocupa el sexto lugar en turismo a nivel mundial|website=www.expansion.mx|publisher=CNN Expansión|access-date=8 January 2019|date=28 August 2018|archive-date=23 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191223165346/https://expansion.mx/economia/2018/08/27/mexico-ocupa-el-sexto-lugar-en-turismo-a-nivel-mundial|url-status=live}}</ref> Mehika zaradi velikega gospodarstva in prebivalstva, globalnega kulturnega vpliva in stalne demokratizacije velja za regionalno in srednjo velesilo, ki se vse bolj opredeljuje kot vzhajajoča sila. Tako kot v večjem delu Latinske Amerike so revščina, sistemska korupcija in kriminal še vedno razširjeni. Od leta 2006 je bilo zaradi nenehnih konfliktov med sindikati za trgovino z drogami približno 127.000 smrtnih žrtev.<ref>{{Cite web |date=2024-05-31 |title=UCDP - Uppsala Conflict Data Program 2023 |url=https://ucdp.uu.se/year/2023 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240531212552/https://ucdp.uu.se/year/2023 |archive-date=2024-05-31 |access-date=2024-06-18 |website=ucdp.uu.se}}</ref> Mehika je članica Združenih narodov, G20, OECD, STO, foruma APEC, OAS, CELAC in OEI. == Zgodovina == {{Glavni|Zgodovina Mehike}} Mehika je bila zibelka številnih razvitih [[Indijanci|indijanskih]] [[civilizacija|civilizacij]], kot so bili [[Maji]] in [[Azteki]]. Prihod [[Španci|Špancev]] v 16. stoletju in njihovo osvajanje azteške [[država|države]] leta 1521 zaznamuje začetek [[kolonializem|kolonialne]] dobe Mehike kot dela Nove Španije. Leta 1810 je Mehika razglasila neodvisnost od [[Španija|Španije]], kar je po dolgotrajni [[vojna|vojni]] vodilo do samostojnosti leta 1821. Po osamosvojitvi se je ozemlje Mehike postopno krčilo na račun ozemelj, ki jih je Mehika bodisi prodala [[Združene države Amerike|ZDA]], bodisi izgubila v [[mehiško-ameriška vojna|mehiško-ameriški vojni]], ter na račun osamosvojitve [[Srednja Amerika|srednje-ameriških držav]]. V 60. letih 19. stoletja so Mehiko zasedle [[Francija|francoske sile]], ki so jih izgnali nasprotniki pod vodstvom [[Mehičani|mehiškega]] domoljuba [[Benito Juarez|Benita Juáreza]]. Nezadovoljstvo z [[demokracija|nedemokratičnim]] režimom, ki ga je vodil [[Porfirio Diaz]], je leta 1910 vodilo do [[mehiška revolucija|mehiške revolucije]]. [[revolucija|Revolucionarne]] sile so porazile zvezno vojsko, zaradi notranjih trenj pa je država ostala nemirna še več kot dvajset let. Po koncu revolucije je [[Institucionalna revolucionarna stranka]] (PRI) ostala na oblasti vse do konca 20. stoletja. == Geografske značilnosti == {{glavni|Geografija Mehike}} Mehika je ena izmed redkih dežel, ki se lahko pohvalijo z zelo raznoliko pokrajino. Tu se raztezajo širne [[Puščava|puščave]] in [[tropski gozd]]ovi, visoke [[Gorovje|gorske verige]] in peščena obrežja. Skoraj polovica države leži na nadmorski višini višji od 1500 m. Najvišji je vulkan [[Pico de Orizaba]] (5610 m) in leži na meji med zveznima državama Puebla in Veracruz, najnižje je glavno mesto zvezne države Baja California, Mexicali in leži deset metrov pod morsko gladino. [[Slika:Mexico topo.jpg|levo|sličica|Topografska karta Mehike]] Mehika leži v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] med [[Mehiški zaliv|Mehiškim zalivom]] na vzhodu in [[Tihi ocean|Tihim oceanom]] na zahodu, na severu meji na [[Združene države Amerike]] (3326&nbsp;km skupne meje), na jugovzhodu na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in [[Belize]] (962&nbsp;km meje) ter [[Karibsko morje]]. Površina znaša 1.972.550&nbsp;km². Ima 12.540&nbsp;km dolgo obalo, od tega pripada [[Pacifik]]u 8200&nbsp;km in [[Atlantik]]u 3200&nbsp;km. K Mehiki sodi tudi 600&nbsp;km oddaljeno vulkanski [[Revillagigedovi otoki]] v Tihem oceanu. Največji je otok Socorro (129&nbsp;km²), ostali so še Clarion, Partida in San Benedicto. Edino naselje na otokih je na Socorru in ima 200 prebivalcev. Mehiško višavje, ki je po pokrajinskih značilnostih nadaljevanje ameriškega goratega zahoda, se razprostira od mejne reke Rio Bravo del Norte na severu do [[Tehuantepeška zemeljska ožina|Tehuantepeške zemeljske ožine]] na jugovzhodu. Sestavljajo ga visoke planote, ki jih razmejujejo vzporedne gorske verige in obrobljajo gorovja z zelo strmimi in globokimi soteskami. Na zahodu in jugozahodu se raztezajo široke obrežne ravnice. Na severu je visoko okoli 1300 m, proti jugu pa se dvigne do 2500 m. V severnem delu (Mesa del Norte) so obsežne puščave s slanimi kotanjami na dnu in obdane z nizkim gričevjem. Med krajem San Luís Potosí in [[Ciudad de México]] leži na nadmorski višini 2100 do 2300 m [[Mehiška planota]] (''Mesa Central'', tudi Mesa de Anáhuac), ki je najgosteje naseljeno območje v državi. Tu so med gorami kotline: Mehiška, Pueblanska in Guadalajarska. Mehiško višavje je obdano z gorskimi verigami: * na zahodu je 1200&nbsp;km dolga in do 200&nbsp;km široka ''[[Zahodna Sierra Madre]]'' (''Sierra Madre Occidental'') z najvišjim vrhom Cerro Gordo (3340 m). Gradijo jo tektonsko premaknjene visoke planote in globoke doline ([[kanjon]]i) z znamenitim [[Copper Canyon]]om in se na jugozahodu spušča proti obali Tihega oceana. Širše ravnice so nastale le na [[vršaj]]ih rek. * [[Vzhodna Sierra Madre]] (''Sierra Madre Oriental'') je mlado nagubano gorstvo oziroma več vzporednih gorskih hrbtov in vmesnih dolin z najvišjim vrhom Cerro San Rafael (3710 m), ki se spušča proti Mehiškemu zalivu. * Na jugu se Mehiško višavje oziroma planota zaključi z gorsko verigo [[Vulkanska Kordiljera]] (''Cordillera Neo-Volcánica'') ali »vulkanska os«, ki jo sestavljajo mlajši vulkani. Mednje spadajo najvišje gore v državi – [[Pico de Orizaba]], ki se dviga JV od glavnega mesta (5610 m), [[Popocatépetl]] (5452 m), [[Iztaccíhuatl]] (5220 m) in [[Nevado de Toluca]] (4704 m). * Južno od »vulkanske osi« je dolina reke Balsas - ''Grand Valle del Sur'', njej nasproti pa starejše gorstvo iz kristalinskih kamnin – [[Južna Sierra Madre]] (''Sierra Madre del Sur''), ki ločuje Mehiško višavje in planote [[Oaxaca]], kjer so nekoč Azteki kopali svoje zlato. Tu je najvišji vrh Cerro Nube Flan (3750 m). Najožji del Mehike je 200&nbsp;km široka Tehuantepeška zemeljska ožina, ki predstavlja mejo med Amerikama. Nizka planota deli verigo Sierra Madre med Južno Sierra Madre na severu in [[Sierra Madre de Chiapas]] na jugu. Najvišja točka, Ožina ima 224 m nadmorske višine. To območje predstavlja najkrajšo razdaljo med Mehiškim zalivom in Tihim oceanom. Še bolj proti jugu se 300&nbsp;km dolgo Chiapaško višavje dvigne več kot 3000 m visoko z gorskimi hrbti in dolinami, ki potekajo v smeri SZ-JV, nato pa se v stopnjah spušča proti severovzhodu na zakraselo ploščo [[Jukatan (polotok)|polotoka Jukatan]], kjer prevladujejo tropski deževni gozd in suhe savane. Na severu ni površinskih voda, ki bi odtekale v [[morje]], občasno se potoki stekajo v slane kotanje. V srednjem delu se [[Reka|reke]] iz višavja stekajo v morja skozi globoke kanjone. Največji mehiški reki sta: [[Balsas]] dolga 771&nbsp;km in teče v Tihi ocean in [[Usumacinta (reka)|Usumacinta]] (mehiški del 602&nbsp;km, skupaj z gvatemalskim 970&nbsp;km), ki teče v Mehiški zaliv in je v dolžini 480&nbsp;km plovna. Druge reke so še Rio Grande de Santiago, Grijalva, Motagua, reka Ulua in Hondo. Največje sladkovodno [[jezero]] je Chapala s 1112&nbsp;km². == Družbena geografija == Po ustavi s 5. februarja 1917 je Mehika predsedniška zvezna republika. Vsaka od 31 držav in glavo mesto je suverena v notranjih zadevah in prostovoljno združena v federacijo. Volilno pravico imajo vsi državljani starejši od 18 let, poročeni starejši od 16 let. Predsednika republike volijo za 6 let in ima le en mandat. Ima velike pristojnosti: je predsednik vlade, imenuje ministre, sodnike vrhovnih sodišč in vrhovnega tožilca ter diplomatske predstavnike v tujini. Zvezni kongres (''Congreso de la Union'') je dvodomen: predstavniški dom in senat. Predstavniški dom (''Cámara de Diputados'') ima 500 članov, voljeni so za tri leta. Senat (''Cámara de Senadores'') ima 128 članov, po 4 iz vsake države in okrožja, izvoljeni so za 6 let. Zvezne države imajo lastne ustave in parlament, vodijo jih guvernerji, ki so voljeni za 6 let, člani parlamenta imajo triletni mandat. Največja [[Mesto|mesta]] v Mehiki, vsa so ''Megacity'', so Ciudad de Mexico, Guadalajara, Monterrey, Ecatepec, Puebla, Nezahualcóyotl, Ciudad Juarez, Tijuana, Leon in Zapopan. Večinoma se nahajajo v notranjosti, obalna območja so redko poseljena. Metropolitansko območje glavnega mesta ima 18 % celotnega prebivalstva Mehike. To je tudi gospodarsko središče, ki združuje okoli tretjino storitvenega in trgovinskega sektorja ter porabi dve tretjini sredstev zase. Dve tretjini proračuna za visokošolsko izobraževanje v Mehiki in tri četrtine proračuna za raziskave se vlagajo v glavnem mestu.<ref name="humangeographie2">Paul L. Knox, Sallie A. Marston: „Humangeographie“. Spektrum Akademischer Verlag, Berlin 2001, S. 516.</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; background:#f5f5f5; margin-left:0px;" | colspan="9" align="center" style="background:#f8f8ff; font-size:120%;"|Metropolitanske regije v Mehiki <small>(Uradni podatki o prebivalstvu Mehike, 2009)<ref>Nationaler Beirat von Mexiko für Bevölkerungswachstum, 2009 [http://www.conapo.gob.mx/index.php?option=com_content&view=article&id=36&Itemid=199 Link] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120513013455/http://www.conapo.gob.mx/index.php?option=com_content&view=article&id=36&Itemid=199 |date=2012-05-13 }}</ref></small> |- ! align="center" style="background:#ffffff;" | Številka ! align="center" style="background:#ffffff;" | Metropolitanska regija ! align="center" style="background:#ffffff;" | Zvezna država ! align="center" style="background:#ffffff;" | število prebivalcev ! align="center" style="background:#ffffff;" | Številka ! align="center" style="background:#ffffff;" | Metropolitanska regija ! align="center" style="background:#ffffff;" | Zvezna država ! align="center" style="background:#ffffff;" | število prebivalcev ! align="center" style="background:#ffffff;" | slike |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 1 || align="left" | '''[[Ciudad de Mexico]]''' || D.F., México, Hidalgo || 21.163.226<ref>Die aktuelle Bezeichnung für die [[Agglomeration]] 'Zona Metropolitana de Valle de México', nach Übereinkunft der Bundes- und Landesregierung von Mexiko, bezieht sich auf den Bundesdistrikt (8.841.916) selbst; 59 angrenzende Gemeinden des Bundesstaats von México (11.075.213) und 29 Gemeinden des Bundesstaats Hidalgo [http://www.edomex.gob.mx/poblacion/docs/2009/PDF/ZMVM.pdf Link]</ref>|| align="center" style="background:#ffffff;" | 12 || align="left" | '''Querétaro''' || Querétaro || 1.036.154 ! align="center" rowspan="11" | <br />Tijuana<br />[[Slika:Plaza de Armas y Catedral.jpg|rand|110px|Guadalajara]]<br />Guadalajara<br />[[Slika:Plaza del Sol, Zapopan.jpg|rand|110px|Zapopan]]<br />Zapopan<br />[[Slika:IMG 2478.jpg|rand|110px|Monterrey]]<br />Monterrey |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 2 || align="left" | '''Guadalajara''' || Jalisco || 4.365.104 || align="center" style="background:#ffffff;" | 13 || align="left" | '''Mérida''' || Jukatan || 954.813 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 3 || align="left" | '''Monterrey''' || Nuevo León || 3.985.457 || align="center" style="background:#ffffff;" | 14 || align="left" | '''Mexicali''' || Baja California || 926.042 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 4 || align="left" | '''Puebla''' || Puebla, Tlaxcala || 2.647.099 || align="center" style="background:#ffffff;" | 15 || align="left" | '''Aguascalientes''' || Aguascalientes || 906.758 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 5 || align="left" | '''Veracruz''' || Veracruz || 2.584.034 || align="center" style="background:#ffffff;" | 16 || align="left" | '''Cholula''' || Puebla || 872.765 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 6 || align="left" | '''Tijuana''' || Baja California || 1.784.034 || align="center" style="background:#ffffff;" | 17 || align="left" | '''Cuernavaca''' || Morelos || 850.405 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 7 || align="left" | '''Toluca''' || México || 1.775.337 || align="center" style="background:#ffffff;" | 18 || align="left" | '''Chihuahua''' || Chihuahua || 839.129 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 8 || align="left" | '''León''' || Guanajuato || 1.554.786 || align="center" style="background:#ffffff;" | 19 || align="left" | '''Tampico''' || Tamaulipas, Veracruz || 834.983 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 9 || align="left" | '''Ciudad Juárez''' || Chihuahua || 1.407.849 || align="center" style="background:#ffffff;" | 20 || align="left" |'''Culiacán''' || Sinaloa || 793.730 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 10 || align="left" | '''Comarca Lagunera''' || Coahuila, Durango || 1.118.612 || align="center" style="background:#ffffff;" | 21 || align="left" | '''Saltillo''' || Coahuila || 792.697 |- | aligin center style="background:#ffffff;" | 11 || align="left" | '''San Luis Potosí''' || San Luis Potosí || 1.036.555 || align="center" style="background:#ffffff;" | 22 || align="left" | '''Acapulco''' || Guerrero || 786.830 |} == Upravna delitev == [[File:Political divisions of Mexico-es.svg|thumb|600px|Karta zveznih držav]] Mehiška država ({{langx|es|Estado}}), uradno svobodna in suverena država ({{langx|es|Estado libre y soberano}}), je v skladu z mehiško ustavo sestavna federativna enota Mehike. Trenutno je 31 držav, vsaka s svojo ustavo, vlado, guvernerjem države in kongresom države. V hierarhiji mehiških upravnih delitev so države nadalje razdeljene na občine. Trenutno je v Mehiki 2462 občin. Čeprav formalno ni država, so politične reforme omogočile, da ima Ciudad de México, glavno mesto Združenih mehiških držav, od 29. januarja 2016 status federativne entitete, ki je enakovreden statusu držav. Trenutne mehiške vladne publikacije običajno navajajo 32 federativnih entitet (31 držav in Ciudad de México) in 2478 občin (vključno s 16 okrožji Ciudad de México). Nekatere vladne publikacije včasih navajajo tudi delitve tretje ali nižje ravni. {| class="wikitable sortable" width=808px !Zvezna država !Glavno mesto !Ustanovljena !Prebivalstvo (2024) !Površina |- | [[Aguascalientes]] | [[Aguascalientes (mesto)|Aguascalientes]] | align="center"| 5. februar 1857 | align="right" | {{nts|1.493.459}} | align="right" | {{nts|5.625}}&nbsp;km² |- | [[Baja California]] | [[Mexicali]] | align="center"| 16. januar 1952 | align="right" | {{nts|3.779.050}} | align="right" | {{nts|71.546}}&nbsp;km² |- | [[Baja California Sur]] | [[La Paz (Baja California Sur)|La Paz]] | align="center"| 8. oktober 1974 | align="right" | {{nts|872.439}} | align="right" | {{nts|73.943}}&nbsp;km² |- | [[Campeche]] | [[Campeche (mesto)|San Francisco de Campeche]] | align="center"| 29. april 1863 | align="right" | {{nts|949.481}} | align="right" | {{nts|57.727}}&nbsp;km² |- | [[Chiapas]] | [[Tuxtla Gutiérrez]] | align="center"| 14. september 1824 | align="right" | {{nts|5.914.879}} | align="right" | {{nts|73.681}}&nbsp;km² |- | [[Chihuahua (zvezna država)|Chihuahua]] | [[Chihuahua (mesto)|Chihuahua]] | align="center"| 6. julij 1824 | align="right" | {{nts|3.900.629}} | align="right" | {{nts|247.487}}&nbsp;km² |- | [[Coahuila|Coahuila de Zaragoza]] | [[Saltillo]] | align="center"| 7. maj 1824 | align="right" | {{nts|3.457.516}} | align="right" | {{nts|151.445}}&nbsp;km² |- | [[Colima]] | [[Colima (mesto)|Colima]] | align="center"| 12. september 1856 | align="right" | {{nts|719.445}} | align="right" | {{nts|5.627}}&nbsp;km² |- | [[Durango]] | [[Victoria de Durango]] | align="center"| 22. maj 1824 | align="right" | {{nts|1.890.563}} | align="right" | {{nts|123.367}}&nbsp;km² |- | [[Guanajuato]] | [[Guanajuato (mesto)|Guanajuato]] | align="center"| 20. december 1823 | align="right" | {{nts|6.313.504}} | align="right" | {{nts|30.621}}&nbsp;km² |- | [[Guerrero]] | [[Chilpancingo|Chilpancingo de los Bravo]] | align="center"| 27. oktober 1849 | align="right" | {{nts|3.603.188}} | align="right" | {{nts|63.794}}&nbsp;km² |- | [[Hidalgo (zvezna država)|Hidalgo]] | [[Pachuca de Soto]] | align="center"| 16. januar 1869 | align="right" | {{nts|3.222.994}} | align="right" | {{nts|20.856}}&nbsp;km² |- | [[Jalisco]] | [[Guadalajara (Mehika)|Guadalajara]] | align="center"| 23. december 1823 | align="right" | {{nts|8.732.495}} | align="right" | {{nts|78.630}}&nbsp;km² |- | [[México (zvezna država)|México]] | [[Toluca de Lerdo]] | align="center"| 20. december 1823 | align="right" | {{nts|17.728.216}} | align="right" | {{nts|22.333}}&nbsp;km² |- | [[Ciudad de Mexico]] | | align="center"| 29. januar 2016 | align="right" | {{nts|9.352.517}} | align="right" | {{nts|1.479}}&nbsp;km² |- | [[Michoacán]] | [[Morelia]] | align="center"| 22. december 1823 | align="right" | {{nts|4.943.602}} | align="right" | {{nts|58.667}}&nbsp;km² |- | [[Morelos]] | [[Cuernavaca]] | align="center"| 17. april 1869 | align="right" | {{nts|1.964.164}} | align="right" | {{nts|4.892}}&nbsp;km² |- | [[Nayarit]] | [[Tepic]] | align="center"| 26. januar 1917 | align="right" | {{nts|1.237.293}} | align="right" | {{nts|27.862}}&nbsp;km² |- | [[Nuevo León]] | [[Monterrey]] | align="center"| 7. maj 1824 | align="right" | {{nts|6.130.641}} | align="right" | {{nts|64.203}}&nbsp;km² |- | [[Oaxaca]] | [[Oaxaca de Juárez]] | align="center"| 21. december 1823 | align="right" | {{nts|4.242.791}} | align="right" | {{nts|93.343}}&nbsp;km² |- | [[Puebla]] | [[Puebla de Zaragoza]] | align="center"| 21. december 1823 | align="right" | {{nts|6.586.805 }} | align="right" | {{nts|34.251}}&nbsp;km² |- | [[Querétaro]] | [[Santiago de Querétaro]] | align="center"| 21. december 1823 | align="right" | {{nts|2.530.655}} | align="right" | {{nts|11.658}}&nbsp;km² |- | [[Quintana Roo]] | [[Chetumal]] | align="center"| 8. oktober 1974 | align="right" | {{nts|1.917.252}} | align="right" | {{nts|42.535}}&nbsp;km² |- | [[San Luis Potosí]] | [[San Luis Potosí (mesto)|San Luis Potosí]] | align="center"| 22. december 1823 | align="right" | {{nts|2.874.010}} | align="right" | {{nts|61.165}}&nbsp;km² |- | [[Sinaloa]] | [[Culiacán|Culiacán Rosales]] | align="center"| 14. oktober 1830 | align="right" | {{nts|3.169.760}} | align="right" | {{nts|57.331}}&nbsp;km² |- | [[Sonora]] | [[Hermosillo]] | align="center"| 10. januar 1824 | align="right" | {{nts|3.039.967}} | align="right" | {{nts|184.946}}&nbsp;km² |- | [[Tabasco]] | [[Villahermosa]] | align="center"| 7. februar 1824 | align="right" | {{nts|2.537.961}} | align="right" | {{nts|24.747}}&nbsp;km² |- | [[Tamaulipas]] | [[Ciudad Victoria]] | align="center"| 7. februar 1824 | align="right" | {{nts|3.575.756}} | align="right" | {{nts|80.148}}&nbsp;km² |- | [[Tlaxcala]] | [[Tlaxcala de Xicohténcatl]] | align="center"| 9. december 1856 | align="right" | {{nts|1.469.900}} | align="right" | {{nts|3.997}}&nbsp;km² |- | [[Veracruz]] de Ignacio de la Llave | [[Xalapa|Xalapa-Enríquez]] | align="center"| 22. december 1823 | align="right" | {{nts|8.093.517}} | align="right" | {{nts|71.856}}&nbsp;km² |- | [[Jukatan (zvezna država)|Jukatan]] | [[Mérida, Mehika|Mérida]] | align="center"| 23. december 1823 | align="right" | {{nts|2.375.403}} | align="right" | {{nts|39.671}}&nbsp;km² |- | [[Zacatecas]] | [[Zacatecas (mesto)|Zacatecas]] | align="center"| 23. december 1823 | align="right" | {{nts|1.674.227}} | align="right" | {{nts|75.416}}&nbsp;km² |} === Ciudad de Mexico === {{glavni|Ciudad de Mexico}} Ciudad de Mexico je glavno mesto Združenih mehiških držav. Pred januarjem 2016 se je mesto uradno imenovalo Zvezno okrožje ({{langx|es|Distrito Federal}}). Ciudad de Mexico se je 18. novembra 1824 odcepil od zvezne države Mehika, katere glavno mesto je bil, in postal glavno mesto federacije. Kot tak ni pripadal nobeni posamezni državi, temveč vsem državam in federaciji. Zato je predsednik Mehike, ki je zastopal federacijo, imenoval njenega vodjo vlade, prej imenovanega regenta (''regente'') ali vodjo oddelka (''jefe del departamento''). Vendar je zvezno okrožje leta 1997 dobilo več avtonomije in njegovi državljani so takrat prvič lahko izvolili svojega vodjo vlade. Leta 2016 je mehiški kongres odobril ustavno reformo, s katero je odpravil zvezno okrožje in ustanovil Ciudad de Mexico kot popolnoma avtonomno entiteto, enakovredno z državami.<ref>{{Cite journal|last1=Mendez |first1=Jose Luis |last2=Dussauge-Laguna |first2=Mauricio|date=2017|title=Policy analysis in Mexico|url=https://books.google.com/books?id=ZQZpDwAAQBAJ|journal=International Library of Policy Analysis|publisher=Policy Press|volume=9th|pages=336|isbn=9781447329169 }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.wilsoncenter.org/article/mexico-city-will-become-state|title=Mexico City Will Become A State|date=2016-06-02|website=Wilson Center|language=en|access-date=2020-01-06}}</ref> Vendar pa je za razliko od drugih držav Unije prejemala sredstva za izobraževanje in zdravstvo. Ko je bila podeljena popolna avtonomija, je Ciudad de Mexico sprejel svojo ustavo (prej je imel le organski zakon, Statut o avtonomiji), njegove občine pa so razširile svoja pooblastila lokalne samouprave.<ref>{{cite news |url= http://www.excelsior.com.mx/comunidad/2015/12/16/1063594|title= Ponen fin al DF tras 191 años; Senado aprueba Reforma Política|date=16 December 2015}}</ref> == Podnebje == Zelo velike [[Podnebje|podnebne]] razlike so med puščavskim severom in tropskim jugom, med dobro namočenim vzhodom in suhimi tihooceanskimi obalami. Severno subtropsko puščavsko podnebje ima do 250&nbsp;mm padavin, na jugu ob visokih temperaturah pasatni vetrovi prinašajo dež (deževna doba traja od junija do oktobra). Ob Mehiškem zalivu je do 2500&nbsp;mm padavin, na nasprotni obali manj kot 250&nbsp;mm. Podnebje se zelo spreminja tudi z nadmorsko višino. Poznani so višinski pasovi: * tierra caliente (vroči pas) do 800 m nadmorske višine; * tiera templada (zmerno topli svet) od 800 do 1800 m nadmorske višine; * tiera fría (mrzli svet) od 1800 do 4000 m nadmorske višine; * tiera helada (ledeni svet) nad 4000 m nadmorske višine. == Tla, rastlinstvo in živalstvo == {{glavni|Rastlinstvo in živalstvo Mehike}} [[Slika:Mexican wolf lounging.jpg|sličica|[[Mehiški volk]]]] Mehika se uvršča na četrto mesto na svetu po [[biotska raznovrstnost|biotski raznovrstnosti]] in je ena od 17 držav z veliko biotsko raznovrstnostjo. Z več kot 200.000 vrstami je Mehika dom 10–12 % svetovne biotske raznovrstnosti. Mehika se uvršča na prvo mesto po biotski raznovrstnosti plazilcev s 707 znanimi vrstami, na drugo mesto po sesalcih s 438 vrstami, na četrto mesto po dvoživkah z 290 vrstami in na četrto mesto po rastlinstvu s 26.000 vrstami. Mehika velja tudi za drugo državo na svetu po ekosistemih in na četrto mesto po skupnem številu vrst. Mehiška zakonodaja varuje približno 2500 vrst.<ref name="SNIB">{{cite web|title=Sistema Nacional sobre la Biodiversidad en México|publisher=CONABIO|url=http://www.conabio.gob.mx/institucion/snib/doctos/acerca.html|access-date=7 October 2007|archive-date=12 October 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20071012020717/http://www.conabio.gob.mx/institucion/snib/doctos/acerca.html|url-status=live}}</ref> Leta 2002 je imela Mehika drugo najhitrejšo stopnjo [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]] na svetu, takoj za Brazilijo.<ref name="autogenerated2002">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/americas/1854188.stm |title=Mexico's 'devastating' forest loss |work=BBC News |date=4 March 2002 |access-date=8 August 2011 |archive-date=16 January 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180116232007/http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/1854188.stm |url-status=live }}</ref> Povprečna ocena indeksa integritete gozdne krajine za leto 2019 je znašala 6,82/10, kar jo uvršča na 63. mesto na svetu od 172 držav. Po podatkih SGI se zlasti na podeželju Mehike pojavlja krčenje gozdov in erozija tal. V poročilu iz leta 2022 je bilo ugotovljeno, da so se zakoni o varstvu okolja v večjih mestih izboljšali, vendar na podeželju ostajajo neizvršeni ali neregulirani.<ref>{{cite web | url=https://www.sgi-network.org/2022/Mexico/Environmental_Policies#:~:text=Mexico%20faces%20a%20number%20of,of%20the%20most%20pressing%20problems. | title=SGI 2022 &#124; Mexico &#124; Environmental Policies | access-date=18 April 2024 | archive-date=18 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240418114421/https://www.sgi-network.org/2022/Mexico/Environmental_Policies#:~:text=Mexico%20faces%20a%20number%20of,of%20the%20most%20pressing%20problems. | url-status=live }}</ref> [[File:Puma en Bosque de Niebla, Sierra de Manantlan.jpg|thumb|[[Puma]] v oblačnem gozdu, [[biosferni rezervat Sierra de Manantlán]]]] V Mehiki se 170.000 kvadratnih kilometrov šteje za ''zacarovana naravna območja''. Mednje spadajo 34 biosfernih rezervatov, 67 narodnih parkov, 4 naravni spomeniki, 26 območij zaščitene flore in favne, 4 območja za varstvo naravnih virov in 17 zatočišč (območij, bogatih z različnimi vrstami). Med mehiškimi avtohtonimi kulinaričnimi sestavinami so koruza, paradižnik, fižol, buče, čokolada, vanilija, avokado, guava, čajote, epazote, camote, jicama, nopal, bučke, tejocote, huitlacoche, sapote, mamey sapote in velika izbira čilijev, kot sta habanero in jalapeño. [[Tekila]], destilirana alkoholna pijača iz gojenih agav, je pomembna industrija. Zaradi visoke biotske raznovrstnosti je Mehika pogosto tudi lokacija za biološka raziskovanja s strani mednarodnih raziskovalnih organizacij.<ref>Hayden, Cori. 2003. ''When Nature Goes Public: The Making and Unmaking of Bioproscpecting in Mexico''. Princeton University Press.</ref> Mehika ima najrodovitnejša tla na mlajših rečnih naplavinah ob Mehiškem zalivu in na vulkanskih tleh (''andosoli'') v južnih predelih Mehiškega višavja. Puščavska tla (''jermosoli'') prevladujejo na severu, na jugu pa prevladujejo lateritna izprana tla (feralsoli). == Prebivalstvo == [[Slika:Ciudad.de.Mexico.City.- Paseo.Reforma.Skyline CDMX 2016 (cropped).jpg|sličica|[[Ciudad de México]]]] Med današnjim mehiškim prebivalstvom je le 9 % ameriških domorodcev, vendar tudi mnogi ''[[mestici]]'' (skoraj 70 % jih je) ohranjajo stare običaje in ohranjajo kulturno dediščino svojih prednikov. V Mehiškem višavju živijo Nahuji, potomci [[Azteki|Aztekov]], na polotoku Jukatan so se še ohranili potomci [[Maji|Majev]]. Ohranila so se tudi manjša indijanska plemena: Seri v severozahodni državi Sonori, Tarahumari na planoti Sierra Madre Occidental, Vičoli na severu držav Jalisco in Nayarit, Taraski na jugozahodu Mehike, Čamuli v Chiapasu in še nekatera druga. Približno 2 % prebivalstva predstavljajo [[Španci]]. === Naraščanje prebivalstva === Mehika spada med latinsko ameriške države, v katerih je v štiridesetih letih izbruhnila tako imenovana »eksplozija prebivalstva«, saj se je zaradi boljših življenjskih razmer in večje zdravstvene oskrbe umrljivost močno pomanjšala. Medtem ko je leta 1940 živelo v Mehiki 19,7 milijona ljudi, jih je danes več kot 130,3 milijonov. Politika načrtovanja družine, ki jo je uvedla vlada, da bi omejila število rojstev, še ni prinesla želenih sadov in tako je delež mladih v prebivalstvu čedalje večji. Tako ostaja še vedno najresnejši problem države, kako zagotoviti hrano, stanovanje in obleko vsem prebivalcem. === Jeziki === Uradni jezik v Mehiki je [[španščina]], čeprav to ni zapisano v zakonodaji. Skupaj s španskim je v Mehiki uradno priznanih še 62 avtohtonih jezikov.<ref>Diario Oficial de la Federación el 13 de marzo de 2003, [http://www.diputados.gob.mx/LeyesBiblio/pdf/257.pdf Artículos de la Ley General de Derechos Lingüísticos de los Pueblos Indígenas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080611011220/http://www.diputados.gob.mx/LeyesBiblio/pdf/257.pdf |date=2008-06-11 }} (PDF; 200&nbsp;kB)</ref> Mehiško ''Ministrstvo za kulturo'' deli govorjene jezike v enajst družin, 68 jezikovnih skupin in 364 [[Narečje|narečij]]. ''Komisija za razvoj staroselcev'' je v letu 2005 izvedla raziskavo, kjer je ugotovila, da prevladujejo avtohtoni jeziki pri približno šestih milijonih državljanov.<ref name="WK03062013">Weser-Kurier vom 3. Juni 2013: "64 Sprachen vom Aussterben bedroht"; S.21; verkürzte Online-Version [http://www.weser-kurier.de/news_artikel,-weser-kurier.de_arid,584315.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}} vom 2. Juni 2013 auf www.weser-kurier.de</ref> Glede na popis iz leta 2010 6,8 % prebivalstva govori avtohtone jezike, od tega 15 % ne govori špansko. 1,5 % populacije razume, vendar ne govori domačih jezikov. Med jezike z največjim številom govorcev spadajo [[nahuatlščina]] (približno 1,7 milijona), sledi jukatščina, ki jo dnevno uporablja skoraj 850.000 ljudi. Tzeltal in Tzotzil, dva druga majevska jezika, govori približno pol milijona ljudi, predvsem v južni zvezni državi Chiapas. Mikstekščina in zapoteščina, ki imata po približno 500.000 maternih govorcev, sta še dve pomembni jezikovni skupini. Še 16 avtohtonih jezikov ima več kot 100.000 govorcev, več kot v katerikoli drugi državi v Ameriki. Največji delež govorcev je v južni Mehiki v zveznih državah Oaxaca, Chiapas in Jukatan.<ref name="volkszählung2010">Instituto Nacional de Estadística, Geografía e Informática (INEGI): [http://www.censo2010.org.mx/default.aspx?_file=Principales%20resultados.pdf Censo de Población y Vivienda 2010, Principales resultados] (Volkszählung)</ref> Ker pri nekaterih avtohtonih ljudstvih le starejši ljudje obvladajo svoj ​​jezik, je vodja ''Inštituta za avtohtone jezike'' - Javier López Sánchez - v letu 2013 napovedal akcijski program z namenom preprečiti izumrtje teh jezikov. Zlasti Awakatekisch, Ixil, dve skupini Otomi in zapoteščina so ogroženi. Zato se usposabljajo tolmači in prevajalci in ustvarjajo jezikovne atlase. Tuji jeziki, ki so jih prinesli v Mehiko priseljenci, se ne štejejo kot nacionalni jeziki, a so priznani v uradnih statistikah. To so angleščina, francoščina in nemščina, tudi mandarinščina, arabščina in Kečua. === Religija === [[Slika:Basílica de Nuestra Señora de Zapopan (Zapopan, Jalisco) - exterior and plaza.jpg|sličica|Bazilika Naše Gospe v [[Zapopan]]u.]] 87% Mehičanov je katoličanov. Rimskokatoliška cerkev je sestavljena iz 18 nadškofij, vključno z nadškofijo v Ciudad de Mexico, 73 škofij in 3 krajevne prelature. Protestantska manjšina ima 7,5 % vernikov. Anglikanska cerkev obsega šest škofij. 3,5% prebivalstva ne pripada nobeni veroizpovedi, 0,36% pa je drugih religij, vključno z islamom. Vera ima velik pomen, predvsem med podeželskim prebivalstvom in manj za prebivalce mest. === Ples in glasba === Mehičani se strastno predajajo [[Glasba|glasbi]] in [[ples]]u. Glasba in ples sta del njihovega vsakdanjega življenja, veliko vlogo pa imata ob posebnih priložnostih. Najočitnejši in najmočnejši vpliv na glasbo ima španska tradicija, veliko pesmi pa izvira iz časa pred prihodom Špancev. Iz tistih časov so se ohranili mnogi plesi, deloma po zaslugi zgodnjih krščanskih [[misijonar]]jev, ki so spodbujali Indijance, da so jih izvajali v čast in slavo novega boga. Mehičani obožujejo javne prireditve in najrazličnejša praznovanja. Poleg številnih verskih [[praznik]]ov, ki jih spremljajo velike [[procesija|procesije]] in glasba, je v večjem delu Mehike skoraj ob vsakem času mogoče poslušati skupine ''mariachi'', ki jih sestavljajo violine, trobente in kitare, za južno Mehiko pa so značilni veseli zvoki [[Marimba|marimbe]]. Eden najstarejših plesov, ki se je ohranil vse do današnjih dni, je ''valador'' in je totonaškega izvora. Indijanec, ki igra na [[Flavta|flavto]] in [[boben]], pleše v krogu na majhni ploščadi, pritrjeni na vrh visokega stebra. Nato se »štirje wtfleteči Indijanci« spustijo z glavo navzdol po vrveh, ovitih okoli vrha tega stebra. Ta obred predstavlja vezi, ki povezujejo bogove, ki skrbijo za hrano, in rodovitno naravo, ki sprejema njihove darove. Približno do leta 1960 je bilo ta ples mogoče videti le ob posebnih slavnostih domačinov, danes pa jo kot turistično privlačnost izvajajo vsako leto. Čeprav je razvoj turizma povzročil na en način siromašenje kulture in domače obrti, je pa po drugi strani pripomogel k temu, da so se ohranile in celo oživele nekatere stare tehnike in tradicionalne oblike ter prireditve, ki bi drugače izumrle. == Gospodarstvo == Aprila 2025 je imela Mehika 15. največji nominalni BDP (1,693 bilijona USD), 13. največji po pariteti kupne moči (PKM) (3,396 bilijona USD) in BDP na prebivalca, prilagojen PKM, v višini 25.463 USD. Svetovna banka je leta 2023 poročala, da je bil bruto nacionalni dohodek države po tržnih menjalnih tečajih drugi najvišji v Latinski Ameriki za Brazilijo, in sicer 1.744.711,4 milijona USD.<ref>{{cite web |title=GNI (current US$) |publisher=World Bank |url=https://data.worldbank.org/indicator/NY.GNP.MKTP.CD |access-date=2024-10-08}}</ref> Mehika se je uveljavila kot država z višjim srednjim dohodkom. Po upočasnitvi leta 2001 si je država opomogla in v letih 2004, 2005 in 2006 dosegla 4,2, 3,0 in 4,8-odstotno rast, čeprav velja, da je precej pod potencialno rastjo Mehike. Do leta 2050 bi Mehika lahko postala peto ali sedmo največje gospodarstvo na svetu. Mehiško gospodarstvo je bilo močno deregulirano in privatizirano leta 1990. Prevlada zasebnih podjetij se še naprej povečuje in privatizacija železnic, pristanišč in letališč se bliža koncu, kot tudi nadaljnja privatizacija bank. Liberalizacija energetskega sektorja se nadaljuje. V telekomunikacijah in petrokemični industriji so še vedno v teku reforme. Industrija ''Maquiladora'' (sestavljalnice) je okrepila svoj položaj v mehiškem gospodarstvu in v glavnem prevladuje v tekstilni industriji. Kmetijstvo pridela največ koruze, pšenice, soje, riža, fižola, volne, kave, sadja, paradižnika, govedine, perutnine, mlečnih izdelkov, izdelkov iz lesa. Proizvodnja / produkcija: hrane in pijače (vino, tekila), tobak, kemikalije, železo in jeklo, nafta, gradbeni materiali, mineralne surovine, tekstil, oblačila, motorna vozila, potrošniške dobrine, turizem. Izvoz: Blago iz naftnih derivatov, srebro, sadje, zelenjava, avokado, kava, volna, alkohol, tobak. {{posodobi}} Izvoz v ZDA: 81 %, Kanada 5,9%, Japonska 1,1% (2004). Uvoz : Metal - delovni stroji, tovarne (deli) za predelavo jekla, kmetijska mehanizacija, električna oprema, avtomobilski deli, stroji, letala in letalski deli. Uvoz iz: ZDA 65,8%, Nemčija 3,8%, Kitajska 3,7 % (2004). Mehika je članica [[WTO]] (World Trade Organization) ter [[OECD]] (Organisation for Economic Cooperation and Development). Je tudi podpisnica sporazumov o prosti trgovini z EU, Severno Ameriko, [[EFTA]] (European Free Trade Association), Mercosur zvezo, Japonsko in Izraelom. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries). Viri: [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mx.html#Econ CIA World Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129161335/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mx.html#Econ |date=2018-01-29 }}, [http://www.auswaertiges-amt.de/diplo/de/Laenderinformationen/01-Laender/Mexiko.html Informacije zunanjega ministrstva Mehike] == Promet == '''Železnice''': skupaj ima Mehika 17.166&nbsp;km železniških prog standardne širine 1,435 m, 22&nbsp;km elektrificiranih (2008). Železnice upravljati privatni družbi ''Ferrocaril Mexicana'' in TFM (''Transportacion Ferroviaria Mexicana''). '''Ceste''': skupaj je 366.095&nbsp;km cest vseh kategorij od tega moderniziranih 132.289&nbsp;km (vključno 6.279&nbsp;km hitrih cest) in makadamskih 233.806&nbsp;km (2008). S podljevanjem koncesij, hitro gradijo mrežo [[Avtocesta|avtocest]]. Skozi Mehiko poteka tudi [[Panameriška cesta]] '''Vodne poti''': 2.900&nbsp;km (plovnih rek in obalnih kanalov večinoma povezanih s pristanišči na vzhodni obali) (2012) '''Trgovska pristanišča''': skupaj 52 * po vrsti: za razsuti tovor 5, za tovor 3, za kemične tankerje 11, za utekočinjeni plin 3, za potnike/tovor 10, za naftne tankerje 17, roll on / roll off 3 * v tuji lasti: 5 (1 Francija, Grčija 2, Južna Afrika 1, ZAE 1) * registrirani v drugih državah: 12 (Antigva in Barbuda 1, Marshallovi otoki 2, Panama 5, Portugalska 1, Španija 1, Venezuela 1, neznano 1) (2010) '''Pristanišča in terminali''': Altamira, Coatzacoalcos, Lazaro Cardenas, Manzanillo, Salina Cruz, Veracruz. Naftni terminali: Cayo Arcas terminal, Dos Bocas terminal. '''Letališča''' Mehika ima državno mrežo modernih letališč. Sistem velja za varnega in zanesljivega. Vsako metropolitansko območje z več kot 500.000 prebivalci ima mednarodno letališče. V Mehiki je 1834 letališč, in je tretja po številu letališč na svetu. Sedem največjih letališč v državi, ki opravijo 90% prometa je: # Benito Juarez v Ciudad de Mexico # Cancún # Don Miguel Hidalgo in Costilla (Guadalajara) # General Mariano Escobedo (Monterrey) # General Abelardo L. Rodríguez (Tijuana) # General Juan N. Álvarez (Acapulco) # General Heriberto Jara (Veracruz) # Licenciado Gustavo Díaz Ordaz (Puerto Vallarta) Vsa letališča so v zasebni lasti z izjemo mednarodnega letališča v Ciudad de Mexico. To letališče je največje v Latinski Ameriki in odpravi okoli 26 milijonov potnikov na leto. V Mehiki obstaja več kot 70 letalskih prevoznikov. Največja letalska družba je Aeromexico. Manjše letalske družbe so regionalne hčerinske družbe Aeroméxica - Volaris, InterJet, Aeromar, VivaAerobus, Magnicharters in Republicair. Viri: [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mx.html#Econ CIA World Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129161335/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mx.html#Econ |date=2018-01-29 }} == Kultura == {{glavni|Mehiška kultura}} [[File:211-ANIVERSARIO-DEL-GRITO-DE-INDEPENDENCIA_(3).jpg|thumb|right|''Doloresin krik''. Vsako leto na predvečer dneva neodvisnosti predsednik Mehike ponovno uprizori krik z balkona Narodne palače v Mexico Cityju.]] Mehiška kultura odraža dolgo in kompleksno zgodovino interakcij med različnimi ljudstvi prek migracij, osvajanj in trgovine. Tri stoletja španske vladavine so povzročila mešanje španske kulture s kulturo različnih avtohtonih skupin. Prizadevanja za asimilacijo avtohtonega prebivalstva v krščansko evropsko kulturo v kolonialni dobi so bila le delno uspešna, saj so se številni predkolumbovski običaji, tradicije in norme ohranili regionalno (zlasti na podeželju) ali pa so se sinkretizirali; nasprotno, mnogi španski naseljenci so se integrirali v lokalne skupnosti z akulturacijo ali mešanimi porokami. Vendar pa je visoka stopnja stratifikacije po razrednih, etničnih in rasnih linijah ohranjala različne subkulture.<ref>{{Cite web |title=Mexico - Health, Welfare, Poverty {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Mexico/Health-and-welfare |access-date=2024-06-04 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Porfirijsko obdobje (''el Porfiriato'') (1876–1911), ki je po štirih desetletjih državljanskih nemirov in vojne prineslo relativni mir, je bilo priča razvoju filozofije in umetnosti, pogosto z vladno podporo. Od takrat, kot se je še poudarilo med mehiško revolucijo, je vlada sprejela in promovirala ideologijo ''mestizo'', da bi ustvarila enotno mehiško identiteto, za katero je značilno mešanje različnih ras in kultur.<ref name="fnavarrete">{{cite web |url= http://www.nacionmulticultural.unam.mx/Portal/Izquierdo/BANCO/Mxmulticultural/Elmestizajeylasculturas-elmestizaje.html |archive-url= https://web.archive.org/web/20130823015618/http://www.nacionmulticultural.unam.mx/Portal/Izquierdo/BANCO/Mxmulticultural/Elmestizajeylasculturas-elmestizaje.html |archive-date= 2013-08-23 |title=El mestizaje y las culturas |first=Federico |last=Navarrete |work=México Multicultural |publisher=[[UNAM]] |location=Mexico |language=es |trans-title=Mixed race and cultures |access-date=July 19, 2011 }}</ref> Glede na etnične skupine, ki so oblikovale mehiško ljudstvo, je José Vasconcelos v delu ''La Raza Cósmica'' ('Kozmična rasa') (1925) opredelil Mehiko in Latinsko Ameriko kot talilni lonec vseh ras (s čimer je razširil definicijo ''mestizo'') ne le biološko, ampak tudi kulturno.<ref name="vasconcelos160">{{Cite book|last=Vasconcelos|first=José|others=Didier T. Jaén (translator)|title=La Raza Cósmica (The Cosmic Race)|publisher=The Johns Hopkins University Press|year=1997|isbn=978-0-8018-5655-6|page=[https://archive.org/details/cosmicracebiling00vasc/page/160 160]|url=https://archive.org/details/cosmicracebiling00vasc/page/160|url-access=registration}}</ref> Drugi mehiški intelektualci so se spopadali z idejo ''Lo Mexicano'', ki si prizadeva »odkriti nacionalni etos mehiške kulture«.<ref>{{cite journal |last1=Phelan |first1=John Leddy |title=México y lo Mexicano |url=https://archive.org/details/hispanic-american-historical-review_1956-08_36_3/page/309 |journal=Hispanic American Historical Review |date=1 August 1956 |volume=36 |issue=3 |pages=309–318 |doi=10.1215/00182168-36.3.309 |jstor=2509215 |doi-access=free }}</ref> Nobelov nagrajenec [[Octavio Paz]] raziskuje pojem mehiškega nacionalnega značaja v ''Labirintu samote''. === Umetnost === {{glavni|Mehiška umetnost}} [[File:Diego_Rivera_and_Frida_Kahlo.jpg|thumb|upright|[[Diego Rivera]] in [[Frida Kahlo]], dva najbolj znana mehiška umetnika]] Slikarstvo je ena najstarejših umetnosti v Mehiki. Jamsko slikarstvo na mehiškem ozemlju je staro približno 7500 let in so ga našli v jamah [[Kalifornijski polotok|polotoka Baja California]].<ref>[http://www.elmundo.es/2002/12/12/ciencia/1292233.html Descubierta en una cueva de México la pintura rupestre más Antigua de América / EL MUNDO] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090213061450/http://www.elmundo.es/2002/12/12/ciencia/1292233.html |date=February 13, 2009 }}</ref> Predkolumbovska mehiška umetnost je prisotna v stavbah in jamah, v azteških kodeksih, v keramiki, v oblačilih itd.; primeri tega so majevske stenske poslikave iz [[Bonampak]]a ali stenske poslikave, najdene v Teotihuacánu, Cacaxtli in Monte Albanu. Stensko slikarstvo s krščanskimi verskimi temami je doživelo pomemben razcvet v 16. stoletju, zgodnji kolonialni dobi, v novozgrajenih cerkvah in samostanih. Primere najdemo v Acolmanu, Actopanu, Huejotzingu, Tecamachalcu in Zinacantepecu.<ref name="mexorg">{{cite web |url=http://www.mexicanarchitecture.org/glossary/index.php?detail=121 |last=Ekland |first=Charlotte |title=Mexican Colonial Architecture |publisher=Mexican Architecture |access-date=November 29, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120526112024/http://www.mexicanarchitecture.org/glossary/index.php?detail=121 |archive-date=May 26, 2012 }}</ref> Kot večina umetnosti v zgodnji moderni dobi na Zahodu je bila tudi mehiška umetnost kolonialne dobe v 16. in 17. stoletju religiozna. Od konca 17. stoletja naprej, najbolj izrazito pa v 18. stoletju, s posvetnimi portreti in podobami rasnih tipov, se je pojavilo tako imenovano slikarstvo ''casta''.<ref>Katzew, Ilona. ''Casta Painting: Images of Race in Eighteenth-Century Mexico''. New Haven: Yale University Press 2005</ref> Pomembni slikarji poznega kolonialnega obdobja so bili Juan Correa, Cristóbal de Villalpando in Miguel Cabrera. V zgodnji Mehiki po osamosvojitvi je imelo slikarstvo 19. stoletja izrazit romantičen vpliv; krajine in portreti so bili največji izrazi tega obdobja. Hermenegildo Bustos je eden najbolj cenjenih slikarjev v zgodovinopisju mehiške umetnosti. Med drugimi slikarji so Santiago Rebull, Félix Parra, Eugenio Landesio in njegov znani učenec, krajinski umetnik José María Velasco.<ref>Widdiefield, Stacie G. ''The Embodiment of the National in Late Nineteenth-Century Mexican Painting''. Tucson: University of Arizona Press 1996</ref> [[File:Murales Rivera - Markt in Tlatelolco 3.jpg|thumb|Mural Diega Rivere, ki prikazuje predkolumbovsko azteško mesto Tenochtitlán. V Palacio Nacional v Mexico Cityju]] V 20. stoletju so umetniki, kot so [[Diego Rivera]], [[David Alfaro Siqueiros]] in [[José Clemente Orozco]], tako imenovani 'veliki trije' mehiškega muralizma, dosegli svetovno prepoznavnost. Mehiška vlada jih je naročila, naj na stene javnih stavb naslikajo obsežne zgodovinske freske, kar je pomagalo oblikovati ljudsko dojemanje mehiške revolucije in mehiške kulturne identitete. [[Frida Kahlo|Fride Kahlo]] večinoma osebno portretiranje mnogi smatrajo za najpomembnejše zgodovinsko delo umetnice.<ref>Lozano, Luis-Martin, ed. ''Frida Kahlo: The Complete Paintings''. Taschen 2021.{{ISBN|9783836574204}}</ref> V 21. stoletju je Ciudad de Mexico postal dom največje koncentracije umetniških muzejev na svetu. Institucije, kot je Museo Jumex, največja zbirka te vrste, ki jo je ustanovil zbiratelj Eugenio López Alonso in jo je podprla umetniška svetovalka Esthella Provas, so spremenile pojmovanje sodobne umetnosti v Latinski Ameriki.<ref>{{Cite news |last=Amadour |first=Ricky |date=28 April 2022 |title=Urs Fischer Spotlights Pluralistic Notions of Love |language=en |work=Frieze |issue=228 |url=https://www.frieze.com/article/urs-fischer-lovers-2022-review |access-date=1 January 2024 |issn=0962-0672}}</ref> Tudi Museo Tamayo Arte Contemporaneous, ki ga je ustanovil Rufino Tamayo, velja za izjemno institucijo in je tuje umetnike predstavil širši javnosti. Država je tudi središče mednarodnih umetniških galerij, vključno s Kurimanzutto in FF Projects, ter vodilnih umetnikov, kot so Gabriel Orozco, Bosco Sodi, Stefan Brüggemann in Mario García Torres. === Arhitektura === {{glavni|Mehiška arhitektura}} [[File:Palacio de Bellas Artes, Mexico City, MX.jpg|thumb|Palacio de Bellas Artes (Palača lepih umetnosti) s freskami, umetniškimi deli in velikim prostorom za uprizoritve]] Arhitektura mezoameriških civilizacij se je slogovno razvijala od preprostega do kompleksnega. [[Teotihuacan]], ki je bil leta 1987 uvrščen na seznam svetovne dediščine UNESCO, je eden najpomembnejših primerov starodavne piramidalne gradnje. Mesta Majev so sodobnim arhitektom v ospredju kot primeri integracije med velikimi urbanimi središči (z dovršeno kamnito gradnjo) in gosto džunglo, običajno s kompleksno mrežo cest. Predkolumbovska [[Mezoamerika]] je bila priča tudi izrazitim arhitekturnim vplivom Olmekov, Puucev in asiameriških ljudstev. S prihodom Špancev so bile uvedene arhitekturne teorije grško-latinskega reda z arabskimi vplivi. V prvih nekaj desetletjih španske prisotnosti na celini je visoka raven krščanske misijonarske dejavnosti, zlasti beraških redov, kot so [[dominikanci]] ali [[frančiškani]], pomenila gradnjo številnih [[samostan]]ov, pogosto z [[romanska arhitektura|romanskimi]], [[gotska arhitektura|gotskimi]] ali [[mudéjar]]skimi elementi. Interakcija med Španci in domorodci je privedla do umetniških slogov, kot je ''tequitqui'', iz izraza v [[Nahuatlščina|nahuatlščini]] za delavca ali graditelja. Leta pozneje sta v velikih stolnicah in civilnih stavbah prevladovala [[baročna arhitektura|baročni]] in [[manierizem|manieristični]] slog. Na podeželju so gradili haciende ali veleposestja z mozarabskimi tendencami. V 19. stoletju se je pojavilo neoklasicistično gibanje, ko je država pridobila neodvisnost in si prizadevala za vzpostavitev republike. Znan primer je ''Hospicio Cabañas'', kompleks sirotišnice in bolnišnice, dokončan leta 1829. [[Art nouveau]] in [[art déco]] sta bila sloga, ki sta bila uvedena v zasnovo ''Palacio de Bellas Artes'', da bi z grško-rimskimi in predkolumbovskimi simboli označila identiteto mehiškega naroda.<ref name="lonely">{{cite web |url=http://www.lonelyplanet.com/mexico/mexico-city/sights/376019 |title=Palacio de Bellas Artes |publisher=Lonely Planet Guides |access-date=February 18, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140313200055/http://www.lonelyplanet.com/mexico/mexico-city/sights/376019 |archive-date=March 13, 2014 }}</ref> [[File:Ciudad_de_Mexico_-_1194_-_Auditorio_Nacional.jpg|thumb|Narodni avditorij]] Ko se je v 20. stoletju razvil nov občutek nacionalizma, je okrepljena centralna vlada izdala formalne politike, ki so skušale z arhitekturo prikazati modernost Mehike in njeno diferenciacijo od drugih narodov. Razvoj mehiške modernistične arhitekture se je še posebej pokazal sredi 1950-ih v gradnji ''Ciudad Universitaria'' v Ciudad de Mexicu, glavnega kampusa Nacionalne avtonomne univerze v Mehiki. Stavbe, ki so jih zasnovali najprestižnejši arhitekti tistega časa, vključno z Mariom Panijem, Eugeniom Peschardom in Enriquejem del Moralom, krasijo pa jih freske umetnikov Diega Rivere, Davida Alfara Siqueirosa in Joséja Cháveza Morada. Od takrat je bila prepoznana kot Unescova svetovna dediščina.<ref>{{cite web|author=UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/news/364 |title=UNESCO |publisher=Whc.unesco.org |date=29 June 2007 |access-date=17 August 2013}}</ref> Juan O'Gorman je bil eden prvih okoljskih arhitektov v sodobni Mehiki, ki je razvil »organsko« teorijo in poskušal stavbe vključiti v krajino z enakimi pristopi Franka Lloyda Wrighta. V iskanju nove arhitekture, ki ne spominja na sloge preteklosti, je dosegla skupno manifestacijo s freskami in krajinsko arhitekturo. Luis Barragán je združil obliko prostora z oblikami podeželske ljudske arhitekture Mehike in sredozemskih držav (Španija-Maroko), pri čemer je vključil barvo, ki obravnava svetlobo in senco v različnih tonih in odpira pogled na mednarodni minimalizem. Leta 1980 je prejel [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjevo nagrado]], najvišje priznanje v arhitekturi.<ref name=eighty>{{Cite web|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/10/14/HOG51LMROS1.DTL|title=The Mexican garden revisited|access-date=26 June 2009|date=14 October 2006|first=Katherine|last=Endicott|work=San Francisco Chronicle|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110919002659/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=%2Fc%2Fa%2F2006%2F10%2F14%2FHOG51LMROS1.DTL|archive-date=19 September 2011}}</ref> === Literatura === {{glavni|Mehiška literatura}} [[File:Octavio_Paz_-_1988_Malmö.jpg|thumb|left|200px|[[Octavio Paz]], edini Mehičan, ki je prejel Nobelovo nagrado za literaturo]] Mehiška literatura ima svoje predhodnike v literaturi avtohtonih naselij Mezoamerike. Poezija je imela v predkolumbovski Mehiki bogato kulturno tradicijo, razdeljeno na dve široki kategoriji – posvetno in versko. Azteška poezija se je pela, skandirala ali govorila, pogosto ob spremljavi bobna ali harfe. Medtem ko je bil Tenochtitlan politično središče, je bil Texcoco kulturno središče; texcoški jezik je veljal za najbolj melodično in prefinjeno mesto. Najbolj znan predkolumbovski pesnik je Nezahualcoyotl.<ref>{{cite web|website=Aztecs at Mexicolore|first=John|last=Curl|access-date=14 July 2019|date=20 August 2009|title=Aztec Poetry (1): Introduction|url=https://www.mexicolore.co.uk/aztecs/home/aztec-poetry-1-intro}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Obstajajo zgodovinske kronike o osvojitvi Azteškega imperija s strani udeležencev in kasneje zgodovinarjev. Delo Bernala Díaza del Castilla z naslovom ''Resnična zgodovina osvojitve Nove Španije'' je še danes zelo berljivo. Španski pesnik Bernardo de Balbuena je v delu ''Grandeza mexicana'' ('Mehiška veličina') (1604) opeval vrline Mehike. Baročna književnost je cvetela v 17. stoletju; najpomembnejša pisatelja tega obdobja sta bila Juan Ruiz de Alarcón in Juana Inés de la Cruz. Sor Juana je bila v svojem času znana, imenovana je bila ''Deset muz''.<ref name="Britannica">{{citation|encyclopedia=Encyclopaedia Britannica|title=Latin American literature|last1=González Echevarría|first1=Roberto|first2=Ruth |last2=Hill|url=https://www.britannica.com/art/Latin-American-literature|access-date=14 July 2019}}</ref> Liberalec 19. stoletja nahujskega porekla Ignacio Manuel Altamirano je pomemben pisatelj tega obdobja, skupaj z Vicentejem Rivo Palaciom, vnukom mehiškega junaka za neodvisnost Vicenteja Guerrera, ki je napisal vrsto zgodovinskih romanov in poezije. Roman Joséja Joaquína Fernándeza de Lizardija iz poznega kolonialnega obdobja, ''Skurava papiga'' (''El Periquillo Sarniento''), naj bi bil prvi latinskoameriški roman. V moderni dobi je omembe vreden roman o mehiški revoluciji Mariana Azuele (''Los de abajo'', v angleščini preveden kot ''The Underdogs''). Pesnik in Nobelov nagrajenec [[Octavio Paz]], romanopisec Carlos Fuentes, Alfonso Reyes, Renato Leduc, esejist Carlos Monsiváis, novinarka in javna intelektualka Elena Poniatowska ter Juan Rulfo (Pedro Páramo), Martín Luis Guzmán, Nellie Campobello, (Cartucho). == Naravne in kulturne znamenitosti == {{glavni|Narodni parki v Mehiki}} === Ciudad de Mexico === {{glavni|Ciudad de México}} [[Slika:Palacio de Bellas Artes.jpg|thumb|300px|Ciudad de México]] Okoli leta [[1325]] so [[Azteki]] zgradili na otoku v jezeru Texcoco mesto [[Tenochtitlan|Tenochtitlán]], ki je postalo prestolnica [[Azteški imperij|azteškega imperija]]. Potem, ko so ga leta [[1521]] zavzeli in porušili španski osvajalci, je njihov vodja, [[Hernando Cortés]], dal zgraditi na istem kraju špansko mesto. Mesto se je večalo in Španci so izsušili velik del jezera, da bi preprečili velike poplave med sušnimi obdobji. Nevarnost poplav pa so odpravili šele leta [[1910]], ko so zgradili velik odvodni prekop ''Gran Canal de Desagüe'', po katerem so speljali odvečno vodo v reko Tula. Tako so dobili nov prostor za gradnjo, čeprav se je zlasti leta [[1985]] pokazalo, da so visoke stavbe, zgrajene na neutrjenem dnu nekdanjega jezera, občutljive za potrese. Zaradi mehkih tal se Mexico (na dolgo Ciudad de México) močno ugreza. Tako kot vsa ostala ameriška velemesta ([[New York]], [[Los Angeles]], [[Čikago]], [[Sao Paulo]], [[Buenos Aires]], [[Lima]], [[Bogotá]], [[Caracas]], [[Rio de Janeiro]], [[Havana]] in tako naprej,...), spada mehiško glavno mesto med mesta z največ kriminala na svetu. Zaradi velikosti glavnega mesta sodi tudi njeno letališče med največja letališča na svetu. Je glavno kulturno, gospodarsko, industrijsko in politično središče države in je hkrati največja metropola na svetu. Leta 1988 je živelo v njem 18 milijonov ljudi, danes pa jih v tem istem mestu živi okoli 30 milijonov. V [[Ciudad de Mexico|Ciudad de Mexicu]] so naslednje znamenitosti: * ''Trg [[Zócalo]]'' (Plaza de la Constitución) z izkopaninami azteškega Templo Mayor, * ''[[Metropolitanska stolnica Ciudad de Mexico|Metropolitanska stolnica]]'' (1563-1681), * ''[[Palacio Nacional, Ciudad de Mexico|Palacio National]]'' s freskami (murali) [[Diego Rivera|Diega Rivere]], * ''Casa de los Azulejos'' (1596), * ''cerkev svetega Frančiška Asiškega'' (18. stoletje), * ''Torre Latinoamericana'', nebotičnik, * ''park Chapultepec'' z gradom, danes Narodni zgodovinski muzej * ''[[Narodni antropološki muzej, Mehika|Narodni antropološki muzej]]'' in drugi muzeji, * Bazilika ''Nuestra Señora de Guadalupe'', zavetnica Mehike in romarski kraj * središče mesta in jezero ''Xochimilco'' ter hiša arhitekta Luisa Barragana so del Unescove svetovne dediščine. === Teotihuacán === {{glavni|Teotihuacán}} [[Teotihuacán]] je arheološki park z zgradbami in trgi kultur iz obdobja 4. stoletja pred našim štetjem do 6. stoletja našega štetja. Leži SV od Ciudad de Mexico v njegovi neposredni bližini. Mesto je bilo ogromno, merilo je 20&nbsp;km², na višku moči je tukaj živelo 200.000 ljudi. Danes so vidni ostanki [[Piramida|piramide]] Sonca (stranica meri 222 m, višina je 45 m), piramide Lune, Quetzalcóatlovo [[svetišče]] in druga, ki se nahajajo vzdolž 2&nbsp;km dolgega trga oziroma ulice imenovane ''Calle de los Muertos''. Je del Unescove svetovne dediščine. === Puebla === {{glavni|Puebla de Zaragoza}} [[Puebla de Zaragoza]], tudi Puebla de Zaragoza, je [[glavno mesto]] istoimenske mehiške zvezne države. Leži južno od glavnega mesta Mehike, na nadmorski višini 2160 m. Lepo je ohranjeno staro mestno jedro s stavbami iz kolonialnega obdobja (so del Unescove svetovne dediščine). Znamenita je [[katedrala]] (1575 - 1649), [[Dominikanci|dominikanska]] [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Santo Domingo'' (1596 - 1659), ''Casa del Alfeñique'', danes pokrajinski [[muzej]] (15. st.), [[samostan]] ''Santa Monika'', danes Muzej cerkvene umetnosti in samostan ''Santa Rosa'' v katerem je danes Muzej obrti. === Oaxaca === {{glavni|Oaxaca}} [[Oaxaca]], tudi Oaxaca de Juárez, je glavno mesto istoimenske mehiške zvezne države. Nahaja se v regiji Siera Madre del Sur. Lepo je ohranjeno staro mestno jedro s stavbami iz kolonialnega obdobja, ki je tudi del Unescove svetovne dediščine. Pomembna je dominikanska cerkev Santo Domingo (16.-17.st.), [[Barok|baročna]] cerkev ''Nuestra Señora de la Soledad'' (1682-90) in Pokrajinski muzej. V bližini se nahaja arheološki park ''Mitla'' z [[Zapoteki|zapoteškimi]] in [[Misteki|misteškimi]] stavbami iz 10. - 15. stoletja. === Monte Alban === {{glavni|Monte Albán}} Arheološki park z izkopaninami Zapotekov se nahaja na vzpetini nad mestom Oaxaca. Vrhunec je mesto doživelo v letih med 300 in 900, opuščeno je bilo v 10. stoletju. Okoli ''Gran Plaza'', 300 m dolge ploščadi, so nanizane kamnite zgradbe, svetišča, velika kvadratna piramida in druge. Je del Unescove svetovne dediščine. === Calakmul === {{glavni|Calakmul|Biosferni rezervat Calakmul}} V notranjosti polotoka Jukatan v [[Deževni gozd|deževnem gozdu]] ležijo ostanki veličastnega [[Maji|majevskega]] mesta [[Calakmul]]. Mesto je bilo poseljeno od leta 1000 pr.n.št. in je svoj višek doseglo med letma 600 in 900 našega štetja. Tukaj se nahajajo ruševine palač, trgi, piramide, okrašeni stebri in grobnice. Calakmul je del [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. === Campeche === {{glavni|Campeche (mesto)}} [[Campeche (mesto)|Campeche]] je pristaniško mesto ob Mehiškem zalivu na polotoku Jukatan. Ustanovljeno je bilo leta 1540, v 17. - 18. pa obzidano zaradi nenehnih [[Piratstvo|piratskih]] napadov. Staro mestno jedro ima baročno zasnovo in številne kolonialne stavbe. Je del Unescove svetovne dediščine. === Chichén Itzá === {{glavni|Chichen Itza}} Arheološki park [[Chichen Itza]] z ostanki majevskih zgradb je med najbolj restavriranimi. Mesto je bilo ustanovljeno v 6. stoletju, svoj višek je doživelo v letih med 900 in 1200, v 15. stoletju pa je bilo opuščeno. Znamenite so zgradbe: Kukulcánovo svetišče (''El Castillo'') ali Svetišče pernate kače, Svetišče jaguarjev, Svetišče vojščakov z dvoriščem tisočerih stebrov, [[Astronomski observatorij]] (''El Caracol''), nogometno igrišče. V parku je tudi kraška udornica ''[[Cenotes|Cenote]] de los Sacrificions'' v kateri je Sveto jezero, ki so ga uporabljali Maji pri svojih žrtvenih obredih. Mesto je del Unescove svetovne dediščine. === Palenque === {{glavni|Palenque}} Izkopanine majevskega mesta [[Palenque]] ležijo v [[Tropski gozd|tropskem gozdu]] na obrobju Chiapaškega višavja. Mesto je svoj vrhunec doživelo v letih 600 - 900, nakar je bilo opuščeno. Svetišče v obliki piramide je ''Svetišče napisov'' z grbom kralja Pakala, sosednje zgradbe pa so še: skupina ''El Palacio'', ''Svetišče sonca'' in druge. V neposredni bližini je tudi muzej z razstavljenimi najdbami. Je del Unescove svetovne dediščine. === Agua Azul Azul === {{glavni|Agua Azul}} Na azurno modri kraški reki Tulijá v bližini Palequeja, ležijo znameniti [[lehnjak]]ovi slapovi. === Uxmal === {{glavni|Uxmal}} V nizkem gričevju Puuc na polotoku Jukatan je arheološki park [[Uxmal]] z majevskimi ostanki. Mesto je bilo na višku moči med letoma 800 do 1000. Vidna je Velika piramida, Guvernerjeva palača in Hiša želv ter dvorišče obdano s štirimi podolgovatimi stavbami - ''Quadrangulo de las Monjas''. Tu je še Čarovnikova piramida visoka 38 m. Je del Unescove svetovne dediščine. === San Luís Potosí === Je glavno mesto istoimenske mehiške zvezne države in leži v srednjem delu Mehiškega višavja. Je pomembno rudarsko mesto ([[srebro]]) že od španske kolonizacije dalje. Znamenito je staro mestno jedro z baročno katedralo (1670 - 1730), vladno palačo, karmeličansko cerkvijo in verkvijo Svetega Frančiška (1680). == Mesta Unescove svetovne dediščine<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/?search=mexico&searchSites=&search_by_country=&region=&search_yearinscribed=&themes=&criteria_restrication=&type=&media=&order=country&description= Svetovna dediščina]</ref> == {{glavni|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mehiki}} * [[Zgodovinski center Ciudad de Mexico]] in Xochimilco * Zgodovinsko središče [[Oaxaca de Juárez]] in arheološkega najdišča [[Monte Albán]] * Staro mestno jedro [[Puebla de Zaragoza|Pueble]] * Ruševine in narodni park [[Palenque]] * Predkolumbovsko mesto [[Teotihuacán]] * Biosferni rezervat Sian Ka'an * Staro mestno jedro Guanajuata in rudniki * Ruševine mesta [[Chichen Itza|Chichén Itza]] * Staro mestno jedro Morelie * Ruševine predkolumbovskega mesta El Tajin * Zgodovinsko mestno jedro Zacatecas * Skalne poslikave v Sierra de San Francisco * Zavarovano območje za kite El Vizcaíno * Samostani iz 16. stoletja na pobočjih [[Popocatépetl]]a * Spomeniki v Querétaru * Predkolumbovsko mesto [[Uxmal]] * Zavetišče Hospicio Cabañas v Guadalajari * Arheološka cona Paquimé, Casas Grandes * Območje zgodovinskih spomenikov ob reki Tlacotalpan * Arheološko najdišče Xochicalco * Mesto [[Campeche (mesto)|Campeche]] in njegova trdnjava * Majevsko mesto [[Calakmul]] in [[biosferni rezervat Calakmul|tropski deževni gozdovi v Campecheju]] * Frančiškanski misijoni v gorovju Sierra Gorda v Querétaru * Hiša in studio Luisa Barragána * Otoki in zaščiteno območje Kalifornijskega zaliva * Agavina pokrajina in starodavni industrijski objekti tekile * Mestni kampus Centralne univerze nacionalne avtonomne univerze v Mehiki (UNAM) * [[Biosferni rezervat metuljev monarhov]] * Zaščiteno mesto San Miguel de Allende in svetišče Jezusa Nazarečana iz Atotonilca * Zgodovinska pot Camino Real de Tierra Adentro * Prazgodovinski jami Yagul in Mitla v osrednji dolini Oaxaca * Biosferni rezervat El Pinacate in Gran Desierto de Altar * Hidravlični sistem akvadukta Padre Tembleque * Arhipelag Revillagigedo * Dolina Tehuacán-Cuicatlán: prvotni habitat Mezoamerike * Pot Wixárika skozi sveta mesta do Wirikute (Tatehuarí Huajuyé) == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Mexico}} * [http://en.presidencia.gob.mx/ uradna stran Vlada Mehike] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160115190416/http://en.presidencia.gob.mx/ |date=2016-01-15 }} * [http://www.visitmexico.com/en/ Mehika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104104405/http://www.visitmexico.com/en/ |date=2013-11-04 }} * Države sveta, Mladinska knjiga Založba, 6, ISBN 86-11-17160-6 {{wikislovar}} {{Severna Amerika}} {{OAS}} {{APEC}} {{Mercosur}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Članice Karibske skupnosti]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] [[Kategorija:Mehika| ]] ndvrjn00ji9in0scbue5hjc3ltkjivt 0 6009 6709566 6708632 2026-07-11T09:21:39Z MaksiKavsek 244409 /* Sekundarni sektor */ dp 6709566 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = ''Provinces illyriennes'' | conventional_long_name = Ilirske province | common_name = Ilirske province | continent = [[Evropa]] | region = [[Balkan]] | country = Ilirske province | era = | status = Imperij | status_text = odvisno ozemlje Francoskega cesarstva | empire = Francija | official_languages = [[francoščina]] | religion = [[Katoličanstvo|katoličani]] 84,37 %<br /> [[Pravoslavje|pravoslavci]] 14,42 %<br /> [[Protestantizem|protestanti]] 1,01 %<br /> [[Kalvinizem|kalvinisti]] 0,01 %<br /> [[Judovstvo|Judi]] 0,18 %{{sfn|Pivec Stele|1930|p=9}} | government_type = [[Monarhija]]| | event_start = Napoleonov odlok o ustanovitvi | year_start = 1809 | date_start = 14. oktober | event_end = avstrijsko-britanska zasedba | year_end = 1813 | date_end = | life_span = 1809 – 1813| | event1 = | date_event1 = | event2 = | date_event2 = | event3 = | date_event3 = | event_pre = | date_pre = | event_post = | date_post = | | p1 = Italijansko kraljestvo | flag_p1 = Flag of the Napoleonic Kingdom of Italy.svg | p2 = Avstrijsko cesarstvo | flag_p2 = Flag of the Habsburg Monarchy.svg | s1 = Avstrijsko cesarstvo | flag_s1 = Flag of the Habsburg Monarchy.svg | s2 = | flag_s2 = | s3 = | today = [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Italija]], [[Avstrija]] | flag_s3 = | | flag = | flag_type = Zastava Francoskega cesarstva | image_flag = Flag of France.svg | symbol = | symbol_type = Pečat | image_coat = Coat_of_arms_of_Illyrian_Provinces.svg | image_map = Illyrian_Provinces_(1812).svg | image_map_caption = Ilirske province leta 1812 | capital = [[Ljubljana]] | national_motto = | national_anthem = | common_languages = [[francoščina]], [[hrvaščina]], [[slovenščina]], [[nemščina]], [[italijanščina]] | religion_year = 1813 | currency = | leader1 = [[Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont|Auguste Marmont]] | year_leader1 = 1809–1811 | leader2 = [[Henri Gatien Bertrand]] | year_leader2 = 1811–1812 | leader3 = [[Jean-Andoche Junot]] | year_leader3 = 1812–1813 | leader4 = [[Joseph Fouché]] | year_leader4 = 1813 | title_leader = generalni guverner | stat_pop1 = 1,504.258 | stat_pop2 = 1.556.100{{sfn|Pivec Stele|1930|p=9}} | stat_year1 = 1811 | stat_year2 = 1813 | legislature = | area_km2 = 54.998{{sfn|Pivec Stele|1930|p=8}} | house1 = | house2 = }} '''Ilirske province''', tudi '''Ilirske dežele''',<ref name=":2" /> (krajše '''Ilirija''', {{langx|fr|Provinces illyriennes}}, {{langx|hr|Ilirske provincije}}, {{langx|it|Province illiriche}}, {{langx|de|Illyrische Provinzen}}), so bile posebno upravno ozemlje [[Prvo francosko cesarstvo|Prvega francoskega cesarstva]], ki so obstajale med letoma 1809 in 1813. Formalno niso bile del metropolitanske Francije, vendar so ji bile povsem podrejene. Ozemeljsko so obsegale vzhodni del [[Tirolska|Tirolske]] ([[Okraj Lienz|Osttirol]]), zahodni del [[Vojvodina Koroška|Koroške]], [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|Hrvaško]] in [[Vojna krajina|Vojno krajino]] jugozahodno od [[Sava|Save]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriško]], [[Trst]] ter [[Istra|Istro]]. Glavno mesto je bila [[Ljubljana]]. Province so bile upravno razdeljene na šest departmajev in sicer: Kranjsko, Koroško, Istro, Dalmacijo, [[Dubrovnik]] (Raguza) ter Hrvaško z Vojno krajino, ki je bila razdeljena na civilni del in vojno krajino kot obrambno območje proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]]. Leta 1809 je [[Napoleon Bonaparte]] s svojo [[Velika armada (Prvo francosko cesarstvo)|Veliko armado]] (''Grande Armée'') napadel regijo. Po porazu v [[bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]], ki je bila del [[Vojna pete koalicije|vojne pete koalicije]] je bila Avstrija prisiljena del svojega ozemlja prepustiti Franciji, kar so se zavezali 14. oktobra 1809 s podpisom [[Schönbrunnski sporazum|schönbrunnskega miru]]. Vključitev ozemlja v Francijo je bil Napoleonov način nadzora avstrijskega dostopa do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] ter širitve imperija proti vzhodu. Bonaparte je imenoval štiri guvernerje, ki so nadzorovali birokracijo, kulturo in jezik Ilirskih provinc. To so bili: [[Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont|Auguste de Marmont]] (1809–1811), [[Henri Gatien Bertrand]] (1811–12), [[Jean-Andoche Junot]] (1812–13) in [[Joseph Fouché]] (1813). Med vojaško zasedbo je Marmont razširil [[Code civil|Napoleonov zakonik]] (''Code civil'') in poskušal z obsežno širitvijo infrastrukture. Leta 1810 so francoske oblasti na Hrvaškem in v Sloveniji ustanovile Centralne šole (''Écoles centrales''), kjer je bila francoščina določena kot uradni jezik, s čimer je bila uvedena v upravo in šolstvo. Napoleon, ki mu je zmanjkovalo vojakov, je uvedel vojaško obveznost, enotno obdavčitev, odpravil nekatere davčne ugodnosti, ločil cerkev od države in podržavil sodstvo. Francozi so bili po porazu v vojni šeste koalicije prisiljeni umakniti območje, saj ga je avstrijsko cesarstvo v letih 1813–1814 ponovno zavzelo. == Zgodovina == === Nastanek === [[Slovenske dežele]], ki jim je vladala [[Habsburška monarhija]], je po [[Bitki pri Trbižu (1797)|bitki pri Trbižu]] marca 1797 pod poveljstvom Napoleona najprej zasedla francoska revolucionarna armada. Okupacija je povzročila državljanske nemire. Francoske čete pod poveljstvom generala [[Karel XIV. Janez Švedski|Jean-Baptista Bernadotta]] so poskušale pomiriti zaskrbljeno prebivalstvo z izdajo posebnih javnih obvestil, ki so bila objavljena tudi v slovenščini. Med umikom francoske vojske se je poveljujoči Napoleon s svojim spremstvom 28. aprila 1797 ustavil v Ljubljani. Po [[Bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] decembra 1805 in [[Bratislavski mir (1805)|bratislavskemu miru]] so francoske čete ponovno zasedle dele slovenskega ozemlja. Oskrba francoskih čet in visoki vojni davki so bili veliko breme za prebivalstvo zasedenih ozemelj. Ustanovitev deželnih brigad junija 1808 in obsežne priprave na novo vojno niso ustavile francoske Velike armade, ki je 6. julija 1809 v bitki pri Wagramu premagala avstrijske čete.<ref name=":02">{{Cite book|title=Francuski utjecaj|last=Malkovic|first=Goran|year=2011|location=Sveučilišna knjižnica Split|pages=17, 21, 38}}</ref><ref name=":12">{{Cite news|url=https://www.britannica.com/place/Illyrian-Provinces|title=Illyrian Provinces {{!}} historical region, Europe|work=Encyclopædia Britannica|access-date=2017-04-24|language=en}}</ref> [[Slika:KarteOestreichWienerFrieden1809.jpg|sličica|Zemljevid Avstrijskega cesarstva, ki prikazuje ozemeljske izgube po schönbrunnskem miru znotraj rdečih meja.]] Tako so Francozi v svojih rokah že imeli [[Beneška republika|beneško]] [[Istra|Istro]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]] z [[Boka Kotorska|Boko Kotorsko]] (formalno že od 1805, zasedena pa po odhodu [[Ruski imperij|Rusov]] leta 1807) ter ozemlje nekdanje [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]], ki ga je Francija zasedla že leta 1806, Dalmaciji pa priključila po ukinitvi republike januarja 1808. Obe sta bili del [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], ob ustanovitvi Ilirskih provinc pa sta jim bili priključeni. 14. oktobra 1809 je Avstrija ob schönbrunnskem miru prepustila Francozom Kranjsko, Zgornjo Koroško oziroma beljaški krog, ozemlje Goriške, mesto Trst, avstrijsko Istro oz. pazinsko okrožje, civilno Hrvaško med Savo in Jadranom, mesto Reko ter šest regimentov hrvaške Vojne krajine: [[Ogulin]], [[Otočac]], [[Gospić]], [[Slunj]], [[Glina]], [[Petrinja]]; skratka vse svoje obmorske province.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}} To ozemlje, leta 1810 povečano še za dva okraja Tirolske (takrat bavarske), Lienz in Sillian, za nekdanjo beneško Istro (takrat italijansko), ter za pokrajine Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor, ki so bile od leta 1806 pod francosko oblastjo, pa tudi za otoke, ki pripadajo Dalmaciji in Istri – med najpomembnejšimi so [[Krk]], [[Cres]], [[Rab]], [[Lošinj]], [[Pag]], [[Brač]], [[Hvar]], [[Vis]], [[Korčula]], [[Mljet]] – je tvorilo Ilirske province.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}} Središče Ilirije je postala Kranjska, njihova prestolnica pa Ljubljana. === Namen ustanovitve === Nekatere osvojitve Napoleona so bile že obstoječe države, katerih ustavo, upravo in dinastijo je le prilagodil, medtem ko Ilirske province niso imele pravega predhodnika kot enotna tvorba. Nekateri sodobniki, zlasti Emmanuel de Las Cases, so trdili, da Napoleon pri njihovem nastanku ni imel posebnega cilja, vendar večina virov kaže, da to ne drži. Sodobne priče Napoleonovi ustanovitvi pripisujejo dva dobro opredeljena cilja: enega vojaškega, drugega gospodarskega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=10}} V mirovnih pogajanjih v [[Altenburg (Bamberg)|Altenburgu]] je bil Napoleonov neposredni cilj oslabiti Avstrijo z zasegom ozemelj, katerih obseg in prebivalstvo sta se v njegovih navodilih sprva precej razlikovala. Kasneje je pojasnil svoje zahteve in zahteval avstrijske pomorske province. 22. septembra 1809 je iz Schönbrunna v Champagny poslal sporočilo, v katerem je navedel, da je temeljno načelo – edini interes Francije – neposreden stik med Dalmacijo in italijanskimi državami. Ilirijo je torej potreboval za vzpostavitev poti iz Italije v Dalmacijo, ki bi francosko vojsko vodila na vzhod. Napoleonova prvotna ideja je bila torej, da se bo bojeval proti Turčiji, zato je Dalmacijo priključil že leta 1806, vendar te ideje ni uresničil, marveč, jo je takrat izločil iz svojih načrtov. Kljub temu je Ilirija ohranila svoj strateški pomen v drugem smislu. Zaradi svoje lege je bila odgovorna za zaščito Italije in Francije ter za nadzor [[Dunajska kotlina|Dunajske kotline]], česar Napoleon ni pozabil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=10}} 14. avgusta 1810 je [[Henri Jacques Guillaume Clarke|Clarku]] poslal sporočilo z namenom, da Marmontu posreduje noto o vlogi Ilirije v vojni proti Avstriji. Marmontova »markgrofija« – prva začasna tvorba, predvsem vojaške narave – ter načrti utrdb za [[Trst]], [[Pulj]], [[Senj]] in Ljubljano so bili povezani s to vojaško vlogo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=11}} Vendar so bili ti načrti opuščeni, predvsem zaradi pretiranih stroškov. Končna organizacija je dejansko dala večji vpliv generalnemu intendantu za finance kot generalnemu guvernerju. Vojaški cilj je zbledel in se umaknil gospodarskemu cilju, katerega pomen je naraščal. [[Slika:Provinces Illyriennes Servie et Bosnie.jpg|thumb|250px|Zemljevid Ilirskih provinc, 1809]] Ta drugi cilj je bila uveljavitev celinskega sistema, in sicer prepovedati prehod britanskega blaga, in iz glavnega motiva vseh združitev, izvedenih od leta 1808: zatiranja tihotapstva. Gospodarsko življenje Ilirije bi tako služilo kot ilustracija namenov njenega ustvarjalca in razvoj njegovih idej. Nedvomno so bili prisotni tudi drugi dejavniki, ki niso bili povezani z Napoleonovo oporoko: ni jim posvečal veliko pozornosti in jih je prepustil svoji ilirski vladi, pod pogojem, da francoske zakladnice ne bodo stali ničesar. Vendar je bil on tisti, ki je določil smer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}} Že 15. novembra 1806 je [[Julien Bessières]], francoski konzul v [[Benetke|Benetkah]], pisal ministru za zunanje zadeve, da bodo Britanci, dokler bosta Trst in [[Reka]] ostala avstrijska, ohranili moč motiti jadransko trgovino. Od beneške priključitve Italiji je Trst prevzel nadzor nad beneško trgovino. Pridobitev Trsta je bila zato nujna. Z vključitvijo jadranske obale je Napoleon dosegel svoj prvi uspeh: za britansko trgovino je zaprl vsa pristanišča na vzhodni jadranski obali. Obvladovanje Sredozemlja je bilo že leta 1806 »glavni in stalni cilj njegove politike«. Nadaljnji korak k temu cilju je bila prilagoditev ravno tega območja. Drugi uspeh je bila pridobitev kopenske poti za trgovino z [[Levant|Levantom]], predvsem za uvoz bombaža, ki je bil pomemben za francosko industrijo. Vse to je dopolnilo veliki sistem. Takšna je bila vloga, namenjena Iliriji v odnosu do Francije. Za Italijo naj bi igrala celo vlogo varuhinje; ilirske carinske postojanke naj bi se združile s francoskimi carinskimi postajami in obkrožile [[Apeninski polotok]], blokiran na zahodu in vzhodu. Res je, da je Napoleon leta 1810 [[Klemens von Metternich|Metternichu]] ponudil Ilirijo v zameno za del Galicije, razlogi za predlagano izmenjavo pa so nenavadni. Napoleon je poudaril pomen Ilirije za Avstrijo; avstrijski trgovini so ponudile vse trge, ki jih je takrat primanjkovalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=11}} Metternich je nasprotno vztrajal, da Ilirija prinaša manj prihodkov kot Galicija; vendar v očeh cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca II.]] tudi on priznava boljši položaj Ilirskih provinc. Hkrati Napoleon piše: »''Te točke so zame le malenkost; celo Kranjska nima nobene vrednosti''.« Vendar je to bilo figurativno izražanje. Napoleon in Metternich sta se strinjala v eni točki: da je pomen Ilirskih provinc komercialne, ne politične ali finančne narave. Načrt zato ni bil izveden. Leta 1812 se je ponovno pojavil; vendar bi Napoleon še vedno raje dal [[Šlezija|Šlezijo]] kot Ilirijo. To idejo o zamenjavi lahko torej štejemo le za bežno misel, ne pa za vodilno načelo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=12}} V Iliriji so bili, tako kot drugod, gospodarski cilji tesno prepleteni. Dober primer njihovega zbliževanja je potovanje polkovnika de Tromelina v Turčijo leta 1809, kjer je skupaj z vojaško-obveščevalnimi podatki natančno beležil tudi izdelke države, njeno industrijo in trgovske poti. Napoleonov drugi motiv je bil manj poudarjen kot prvi. Morda je to zato, ker se ne spomnimo, da bi Napoleonove besede tako natančno izražale svoje misli o prvem kot o drugem. Vendar imamo žive besede z dne 7. septembra 1807, ki poudarjajo potrebo po tem, da ima Trst pod svojim nadzorom in da to veliko jadransko pristanišče, eno najpomembnejših v Evropi, zapre za britansko trgovino. 3. decembra 1809 je bilo v zakonodajnemu telesu o priključitvi Ilirije napisano: »Ilirske province tvorijo meje mojega velikega cesarstva vzdolž reke Save. V bližini Konstantinopelskega cesarstva se bom znašel v naravnem položaju, da bom nadzoroval primarne interese svoje trgovine v Sredozemlju, Jadranu in Levantu.« Argument srbskega delegata v Franciji [[Rada Vučinić|Rada Vučinića]], ki je opeval koristnost srbske trgovine za Ilirijo glede na enostavnost komunikacije med državama, kaže, da se je Napoleon dobro zavedal svojih namenov za Ilirijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=12}} Napoleonu so nekateri pripisali še tretji motiv: želel je ustvariti nekakšno nacionalno državo za [[Južni Slovani|južne Slovane]]. Vendar je to precej domiselna domneva, ki temelji na anonimnem članku, objavljenem v času nastanka Ilirije v hamburški reviji, ki razpravlja o možnosti širitve Ilirije proti vzhodu do meja Rusije. Vendar je bila takšna ideja Napoleonu popolnoma tuja, že dokaj zato so ilirske meje, ki so obsegale Nemce Zgornje Koroške in Tirolske, izključevale Slovence z [[Južna Štajerska|južne Štajerske]] in delile Hrvaško.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}} == Meje nove države in naravnogeografske značilnosti == Meje Ilirije so bile določene po naravnih in zgodovinskih mejah: * Na zahodu: po nekdanji meji med Goriško in Koroško na eni strani ter Italijo na drugi (z manjšimi popravki v korist Italije), in sicer po toku Soče ter po grebenih [[Julijske Alpe|Julijskih]] in [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]]; nato po ločnica{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}} med okrajema Lienz in Sillian ter [[Tirolska|Tirolsko]], torej po gorskem grebenu, ki ločuje porečje Drave od porečja reke [[Rienz]]. * Na severu: po nekdanji meji med Koroško in [[Vojvodina Salzburg|Solnograško]] (greben [[Zahodne Ture|Visokih Tur]]), po črti med Zgornjo in Spodnjo Koroško, po nekdanji meji med Spodnjo Koroško in Kranjsko (greben [[Karavanke|Karavank]]), po nekdanji meji med Štajersko in Kranjsko (z vključitvijo [[Motnik|Motnika]]) ter po toku Save do njenega sotočja z [[Una|Uno]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} * Na vzhodu: po reki Uni, nato ob meji Vojne krajine ter po razmejitvi, ki je ločevala Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor od tedaj še turške Bosne.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} * Na jugu: po Jadranskem morju, od [[Budva|Budve]] do [[Gradež, Gorica|Gradeža]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} Ozemlje Ilirskih provinc je bilo dolgo glede na svojo majhno širino. Relief je izrazito raznolik. Na Koroškem in Kranjskem se alpske verige dvigajo do približno 3.000 metrov, medtem ko se v Istri, na Kranjskem, Hrvaškem ter v Dalmaciji, Dubrovniku in Kotorju razprostira [[Kras|kraški svet]], praviloma nižji, vendar še vedno obsežen, z višinami do okoli 2.000 metrov. Med pomembnejšimi gorskimi območji so [[Čičarija]], Notranjski kras, [[Velika Kapela]], [[Mala Kapela]], [[Plješevica]], [[Velebit]] in [[Dinara]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} Drava in Sava tvorita dolgi vzdolžni dolini v smeri zahod–vzhod, Soča, desni pritoki Save ([[Ljubljanica]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Una]]) ter dalmatinske reke ([[Zrmanja]], [[Krka (Hrvaška)|Krka]], [[Cetina]], [[Neretva]]) pa prečne doline v smeri sever–jug. Ravnine so večinoma omejene na severni del Hrvaške.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} Regionalna raznolikost je velika glede na podnebje (celinsko na severu in v notranjosti, sredozemsko na jugu in ob obali) ter glede na glavne gospodarske vire pokrajin.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} == Gospodarstvo == Gospodarstvo Koroške je temeljilo na [[Rudarstvo|rudarstvu]], [[Gozdarstvo|gozdarstvu]] in [[Živinoreja|živinoreji]]; Kranjske na rudarstvu, [[Poljedelstvo|poljedelstvu]], [[Vinogradništvo|vinogradništvu]] in [[Čebelarstvo|čebelarstvu]]; na Goriškem na [[Sadjarstvo|sadjarstvu]] in svili; v civilni Hrvaški na poljedelstvu, živinoreji in gozdarstvu; v vojaški Hrvaški na gozdarstvu; v Istri, Dalmaciji in Dubrovniku na [[Oljkarstvo|oljkarstvu]], vinogradništvu in [[Ribolov|ribolovu]]. [[Industrija|Industrijo]] je predstavljalo nekaj tovarn, redkejših na vzhodu kot na zahodu Ilirije. Kljub temu pa proizvodnja ni zadostovala potrebam.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=36}} Toda dva stebra obstoja vseh provinc sta bila tranzitna [[trgovina]] in [[ladijski prevoz]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} Bila je pretežno kmetijska dežela, saj se je večina prebivalcev ukvarjala s kmetijstvom; kljub temu je ostala pasivna in ne samozadostna. Odrezana od stoletne enotnosti in ni tvorila gospodarske celote. Povedano zadostuje za predstavo o različnih življenjskih razmerah v provincah. Zato je v Iliriji bolj kot drugje treba posamezne regije obravnavati ločeno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}} Dokler je bila Ilirija del Avstrije, je primanjkljaj žita in živine, uvoženih predvsem iz Ogrske, nadomeščala s pomorsko trgovino. Francoska uprava je zato Ilirijo obravnavala kot trgovsko deželo in drugim gospodarskim panogam namenjala manj pozornosti. Na tem območju v tem času ni bilo večjih gospodarskih sprememb – v bistvu je prišlo do nazadovanja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=36}} === Sprememba valute, finančna kriza in njeno reševanje === Gospodarsko življenje Ilirskih provinc se je začelo z denarno in finančno krizo. Kriza je bila dejansko zapuščina Avstrija. Avstrijska valuta je bil [[goldinar]] (tudi ''florin'' ali ''gulden''), ki je bil vreden 60 krajcarjev. Toda jeseni 1809 je bilo zlato in srebro v Iliriji izjemno redko; po drugi strani pa je bila država preplavljena z bakrenimi in kovinskimi kovanci – kosi enega ali več krajcarjev – in papirnatim denarjem. Vrednost papirnatih goldinarjev je že od leta 1799 zaradi pogostih vojn itd. padla do te mere, da je bilo treba plačam javnih uslužbencev dajati dodatke. Zato je bilo Dauchyju dano prvo navodilo, da se naj pouči o lokalni valuti in pripravi osnovo za sorazmerno tarifo, da bi čim hitreje odstranili dunajske bankovce iz države. Glede na pomanjkanje dobrega denarja in ker avstrijskega papirnatega denarja ni bilo mogoče takoj nadomestiti, je bil potreben postopen pristop. Da bi pospešil umik avstrijskega denarja, je Dauchy postopno zniževal njegovo vrednost, dokler ga dokončno ni umaknil iz obtoka. Ta cilj je dosegel niz odlokov, objavljenih v [[Laibacher Zeitung|Laibacher Zeitungu]] in kasneje v [[Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes|''Télégraphe officielu'']] ali ločeno natisnjenih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=19}} 25. novembra 1810{{Efn|Glej Pivec Stele, str. 20, v besedilu 1801 – tipkarska napaka}} so sprejeli odlok, ki je določal, da se bodo ''bancozettli''{{Efn|To je papirnati denar Avstrijskega cesarstva.}} od 1. decembra dalje v javnih blagajnah za plačilo davkov in drugih obveznosti sprejemali le še po svojem tečaju glede na srebro, saj so cene blaga in plače sledile razvrednotenju papirnatega denarja. Plačila so bila dovoljena tudi v avstrijskem srebrnem denarju, za zneske pod 2 goldinarjema pa v drobižu (bilonu). O izvrševanju pogodb med zasebniki, sklenjenih pred razvrednotenjem papirnatega denarja ali v času tega razvrednotenja, bodo sprejete naknadne odločitve; začasno ostaja v veljavi ureditev po obstoječih zakonih. Tečaj ''bancozettlov'' za december je bil določen na četrtino nominalne vrednosti. Loterije so začasno še sprejemale in izplačevale po nominalni vrednosti; poštne tarife so začasno ostale nespremenjene, ceno soli pa bodo določili pozneje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}} 25. decembra je bil tečaj za januar določen na petino; 10. januarja 1810 pa je bil z veljavnostjo od 16. dne istega meseca določen na šestino, kar je ostalo v veljavi tudi za februar. Temu odloku je bil priložen tudi cenik bakrenega in ''billonskega'' denarja. Umik iz obtoka je bil odrejen 6. marca, z veljavnostjo od 16. marca. Različni bakreni kovanci so še naprej ostali v obtoku po ceniku z dne 10. januarja, vendar so jih javne blagajne sprejemale največ do ene štiridesetine posameznega plačila. Imetniki menic in podobnih listin so bili dolžni sprejemati ''billone'' le do 2 goldinarjev; nad tem zneskom so imeli pravico zahtevati plačilo v zlatu ali srebru. Davkov od 16. marca dalje ni bilo več mogoče plačevati drugače kot v srebru. Za zamenjavo bankovcev v kovinski denar je bil določen rok šestih mesecev. Preglednica, priložena odloku in podpisana s strani deputacije tržaške borze, je vsebovala povprečni tečaj Dunaja proti Augsburgu od 1. oktobra 1799 do 28. februarja 1810; tečaj za prvo polovico marca naj bi sledil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}} Da bi olajšal zamenjavo bankovcev za kovinski denar, je Marmont 9. marca imenoval štirinajst menjalcev: tri v Ljubljani, tri v Trstu, dva na Reki ter enega v Karlovcu, Novem mestu, Senju, Gorici, Beljaku in Postojni. Ti so morali bankovce menjavati po zadnjem znanem dunajskem tečaju, niso pa jih bili dolžni menjavati za zneske nad 10 goldinarjev, pri čemer jim je bilo dovoljeno zaračunavati{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}} menjalno provizijo v višini 3 %. S tarifo z dne 15. marca je bil ponovno določen tečaj ''billonskih'' kovancev. Ker pa je bil ta tečaj preveč ugoden, so bakreni kovanci v Ilirske province prihajali v prevelikih količinah, zato je bil njihov tečaj 28. junija ponovno znižan. 2. novembra je bilo z odlokom določeno, da od 5. novembra dalje kovanci za 17 in 7 krajcarjev veljajo le še 15 oz. 6 krajcarjev; kar je bilo potrjeno tudi v 180. členu dekreta z dne 15. aprila 1811.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Zamenjava naj bi potekala po razmerju 2,5859 franka za 1 goldinar. Ker pa so se ''bancozettli'' kljub umiku iz obtoka zaradi ustaljene rabe in špekulacij še naprej uporabljali v vsakodnevnih transakcijah prebivalstva, je odlok z dne 16. novembra z veljavnostjo istega dne prepovedal njihov vnos v Ilirijo. Sklepanje pogodb, ki so določale plačilo v tem papirnatem denarju, ni bilo več dovoljeno. Kršitve so se kaznovale s popolno ničnostjo pravnih aktov, zaplembo na novo vnesenih ''bancozettlov'', denarno kaznijo v trikratni vrednosti ter zaporom od 8 dni do 3 mesecev. Od 1. januarja 1811 s tem papirjem ni bilo več dovoljeno trgovati na borzi ali v trgovskih središčih, njegov tečaj pa se ni več objavljal v časopisih. V tem obdobju so morali biti vsi ''bancozettli'' izvoženi iz provinc; po tem roku naj bi se preostali ''bancozettli'' prav tako izvozili in zamenjali v kovance in v korist države, pri čemer je polovica zneska pripadala ovaditelju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Odlok iz 7. decembra je določal, da bodo javne blagajne od 1. januarja 1811 v svoje registre, račune in potrdila vpisovale le zneske, prejete ali plačane v frankih, odlok z dne 19. decembra pa je vrednost osnovne valute še znižal. Z odlokom z dne 9. septembra 1811 je bila dokončno določena vrednost avstrijske osnovne valute v Iliriji. Namen tega novega tečaja je bil nominalno vrednost valute čim bolj približati njeni notranji vrednosti. Zaradi teh strogih ukrepov so bili bančni upravitelji (''Bancozettel'') 1. januarja 1811 izključeni iz življenja v provincah.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Prebivalstvu se v tej množici ukrepov ni bilo lahko znajti, kar dokazuje tudi prava poplava objav na to temo. Tako je [[J. V. Bolaffio]] leta 1811 v Trstu sestavil pretvorbeno tabelo za menjavo goldinarjev v franke in obratno, ki je izšla v nemščini, italijanščini in slovenščini, nato pa še drugo tabelo s pretvorbo vseh valut v Iliriji. J. de Crampagna, član zavarovalne družbe, je leta 1810 v Ljubljani objavil krajšo brošuro ''Bemerkungen über den gegenwärtigen Zustand der Banco-Zettel'', v kateri je položaj Ilirije primerjal s Francijo in [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]], kjer so se prav tako morali v določenem obdobju znebiti bankovcev. Sklenil je, da je položaj v Iliriji ugodnejši, saj:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} * je bil umik iz obtoka napovedan vnaprej; * je bilo mogoče papirnati denar v Avstriji zamenjati za blago; * je bilo mogoče kovine in drugo blago zlahka izvažati v Italijo ter tako pridobivati kakovosten denar; * so bile francoske čete plačevane v dobrem (kovinskem) denarju; * so javne blagajne ''bancozettle'' sprejemale po nekoliko nižjem tečaju od dunajskega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Nekdanji pobiralec davkov J. A. Prešeren (''Prechern'') je v francoščini izdal ''Tarif des monnaies d’après les arrêtés de Marmont''. Med letoma 1810 in 1811 je v različnih tiskarnah v Ljubljani in Trstu izšlo še več podobnih knjižic. Dejstvo, da so bili ti natisnjeni v vseh jezikih dežele, jasno kaže, kako velika je bila potreba prebivalstva po takšnih pripomočkih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Vendar je pri izvajanju predpisanih ukrepov prihajalo do številnih težav: že v prvih tednih so mnogi ljudje zavračali sprejemanje ''bancozettlov'', zato je bilo treba s posebnim obvestilom Dauchyja z dne 27. novembra 1809 odrediti, da jih morajo sprejemati, razen če so bili raztrgani. Kmalu se je pojavila tudi špekulacija: prekupčevalci so bankovce za 5 goldinarjev iz leta 1800 menjavali za bankovce po 2 goldinarja, zato je moral intendant za Gorenjsko 1. februarja 1810 takšne prakse prepovedati in poudariti, da se bankovci za 5 goldinarjev iz leta 1800 – tako kot vsi drugi ''bancozettli'' – sprejemajo povsod. Pri zlorabah so sodelovali celo nekateri državni uradniki. Carinski uslužbenci so npr. zavračali sprejem manjšega ''billonskega'' denarja po tarifi z dne 10. januarja in zahtevali menjalno razmerje 6:1. S posebno okrožnico z dne 26. februarja 1810 je bilo določeno, da bodo v primeru neupoštevanja teh pravil odstavljeni in aretirani. Posamezni blagajniki so zlato in srebro menjavali za ''bancozettle'' in obratno ter pri tem ustvarjali dobiček; okrožnica z dne 27. februarja je takšno trgovanje prepovedala in odredila, da morajo blagajniki v dnevnikih in potrdilih natančno navajati vrsto prejetih vrednosti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21-22}} V bolj oddaljenih krajih ukrepov ni bilo mogoče izvajati tako hitro. Intendant Vienney je sporočil 28. februarja v Karlovec, da se izvajanje odloka o razvrednotenju ''bancozettlov'' v civilni Hrvaški odloži, dokler ne bo v obtok uvedena druga valuta. Pozneje se je občina pritožila intendantu, da francoske čete ponovno prinašajo kovance za 7,85 in 12 krajcarjev – slab denar, katerega dejanska vrednost ni presegala 4 krajcarjev – prebivalci so jih morali sprejemati po nominalni vrednosti 18, 20 in 24 krajcarjev; zahtevala je, da se to prepove. Tudi javnim blagajnam je primanjkovalo kakovostnega (kovinskega) denarja, kar je povzročalo težave pri izplačevanju vojaških plač, saj so bile čete 1. januarja 1810 postavljene na mirnodobno stanje in so zato prenehale z rekvizicijami. Dauchy je 10. aprila 1810 priporočil intendantom, naj ves papirnati denar v javnih blagajnah pretvorijo v kovance, vendar je moral njegov naslednik Belleville še 20. novembra izdati okrožnico proti špekulacijam in agiotiranju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}} V Kranju so ponarejali bankovce za 2, 5, 10 in 50 goldinarjev, na kar je bila javnost opozorjena 12. junija, storilec – slikar [[Leopold Layer]], ki naj bi to počel iz stiske – je bil konec junija aretiran.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}} Tudi odnosi z Avstrijo so povzročali težave. Dunaj je 11. aprila 1810 sporočil, da bodo ''bancozettle'' za 1000 florinov zamenjevali le do 1. julija. Avstrija je nato 31. januarja 1812 sama umaknila svoje ''bancozettle'' iz obtoka,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}} kar je povzročilo velike izgube več trgovskim hišam v Trstu, ki so leta 1809 svoj zlati in srebrni denar zamenjale za bankovce; nekatere med njimi so zaradi tega celo propadle. Poleg tega so plačila po pogodbah, oporokah in drugih pravnih aktih, sklenjenih v starejših ''bancozettlih'', sprožila mnoge spore. Sodna evidenca pritožbenega sodišča v Ljubljani je bila polna pritožb trgovcev zoper sodbe trgovskih sodišč v Trstu, Reki in Ljubljani ter prvostopenjskih sodišč v Gorici, Rovinju, Karlovcu in drugih krajih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Marmont je v svojih Spominih (''Mémoires'') povzel, da je z določitvijo vrednosti papirnatih goldinarjev precej pod dunajskim tečajem dosegel rezultat, da so vsi hiteli pošiljati svoje bankovce na Dunaj in uvažati denar; toda ker je bila začetna tarifa za osnovni denar napačno izračunana, je ta denar še naprej prihajal iz Avstrije, kar je zahtevalo novo tarifo. Dejansko so se Ilirske province s postopno odpravo avstrijskega denarja izognile katastrofi, podobni avstrijskemu bankrotu 15. marca 1811, za kar bi bili lahko prebivalci hvaležni. Toda množice so očitno čutile le izgube, obramba papirnatega denarja pa je na seznamu ilirskih pritožb vidno mesto.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Obravnavano je bilo tudi posebno vprašanje zadrskega papirnatega denarja, izdanega med obleganjem leta 1809. Marmont je predlagal, naj se [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]], kateremu je Dalmacija pripadala v letih 1806–1809, naloži povračilo v višini 328.000 frankov. Ta znesek je bil nižji od nominalne vrednosti in je predvideval umik denarja iz obtoka. Gaudin je o tem 20. aprila 1810 poročal Napoleonu. Marmont je 2. aprila izdal dva odloka: prvi je odredil predložitev deklaracije intendantu v Zadru, drugi pa je določal pogoje odkupa, in sicer: zneski do 10 frankov so se povrnili v celoti, zneski med 10 in 50 franki v polovici, zneski nad 50 frankov pa v četrtini. Za izvedbo tega povračila je bilo iz izrednega prispevka za Škradin namenjenih 100.000 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Vsi ukrepi na denarnem področju so izhajali iz prizadevanja ilirskega vodstva, da bi v deželi čim prej vzpostavilo zdravo in stabilno valuto. Na papirju je bil ta cilj dosežen razmeroma hitro, v praksi pa se je postopek zavlekel.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Sledovi teh denarnih težav se še dolgo pojavljajo tako v delovanju oblasti kot tudi pri posameznikih. Augsburški goldinar se je ohranil tudi v zasebnih obračunih, kjer je celo prevladoval; pojavlja se celo v uradnih aktih oblasti. Za augsburški goldinar je še naprej veljalo razmerje 2 franka in 58 centimov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=25}} === Primarni sektor === ==== Kmetijstvo in položaj kmeta ==== Posamezne dežele oz. province Ilirije so se glede poljedelstva in živinoreje med seboj precej razlikovale. Koroška, zelo gorata dežela in zato malo primerna za pridelovanje žita, se je ukvarjala predvsem z živinorejo: konj, volov, krav in ovac. Pred priključitvijo jih je izvažala, kot navaja intendant de la Moussaye v svojem statističnem opisu okrožja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}} Na Kranjskem je bilo kmetijstvo (znotraj tega: poljedelstvo in vinogradništvo bolj razvito, tudi [[čebelarstvo]]{{Efn|Primer: že od leta 1767 je v Ljubljani delovala kmetijska družba.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}}}). Na hrvaških ravninah so pridelovali [[žito]] in se pečali s [[Prašičereja|prašičerejo]]. Na območju Gorice in v Istri so gojili predvsem južne kulture, [[Oljka|oljke]] in [[Vinska trta|vinsko trto]]. Dalmacija in Dubrovnik sta se odlikovali po nerodovitnosti tal. Način obdelovanja zemlje, ki je bil v zahodnih provincah že razmeroma napreden, je bil v vzhodnih še primitiven.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}} Edine izboljšave, ki jih je uvedla vlada, in sicer na pobudo de Chabrola, so bile uvedba [[Krompir|krompirja]] v Dalmaciji, kjer ga prej niso poznali; nato odlok z dne 17. marca 1811, ki je zaradi podpore vinogradnikom na Dolenjskem in hkrati zaradi omejevanja odtoka denarja v Avstrijo uvedel dajatev 7 frankov 25 na ''ejmer'' (80 steklenic) za [[Vino|vina]] iz Avstrije;{{Efn|Pivec-Steletova je komentirala: kljub temu so se v uradnem listu večkrat pojavljali oglasi za štajerska vina, kar ni presenetljivo zaradi njihove boljše kakovosti v primerjavi s kranjskimi.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}}} razdelitev 200 topniških in konjeniških [[Domači konj|konj]] premožnejšim kmetom ob obveznosti vračila, ki jo je izvedel Marmont ter priprava spomenice o obnovi državne kobilarne v [[Lipica|Lipici]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}} Po drugi strani je [[Kranjska kmetijska družba]] prenehala delovati, medtem ko je bila živinoreja dodatno prizadeta zaradi pomanjkanja soli.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}} Kljub temu bi bilo mogoče izvesti številne izboljšave, kar je priznavala tudi vlada. Chabrol je zapisal, da je bilo kmetijstvo na splošno zelo zaostalo in prizadeto zaradi rekvizicij in vojn. Zlasti Dalmacija in Istra sta na svojih kamnitih tleh komaj zagotavljali del lastnega preživetja. Po njegov bi bilo mogoče izboljšati pasme živine in poskusiti z gojenjem bombaža, vendar je to preprečevalo slabo finančno stanje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} V skoraj vseh provincah so bila tudi (manjša) [[Močvirje|močvirja]], katerih izsuševanje bi prineslo nova obdelovalna zemljišča ali vsaj travnike, vendar bi to zahtevalo velika finančna sredstva.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Ker vlada zaradi slabih financ sama ni mogla uresničiti potrebnih ali zaželenih izboljšav, jih je skušala vsaj spodbujati. 9. oktobra je ''Télégraphe Officiel'' obvestil o krompirju in načinih njegove uporabe. 18. decembra je bil objavljen poziv k izboljšanju [[Overjena kopija (film)|ovčereje]] z rejo španske pasme [[merino]], ki se je dobro razvijala v Italiji, zlasti v [[Pokrajina Varese|Vareseju]] pri [[Milano|Milanu]]. Podobno podnebje naj bi omogočilo njihovo uspešno razširitev. 1. aprila naslednjega leta je uprava teh posestev ponudila prodajo takih ovc Iliriji po ceni 100–120 frankov na žival, odvisno od kakovosti [[Volna|volne]]. Članek z dne 1. januarja 1812 o vrtnarstvu, ki je bilo v Iliriji slabo razvito, je prinesel podatke o boleznih sadnega drevja in načinih njihovega zdravljenja. 11. aprila je sledilo obvestilo o ovčereji Garagnin pri [[Trogir|Trogirju]], kjer so po uvedbi španskih ovac leta 1811 dosegali dobre rezultate, zlasti bolj fino in kakovostno volno. 20. maja pa je manjša čreda merinov, ki jo je v Vareseju kupil [[Žiga Zois|baron Žiga Zois]], prispela na Kranjsko.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Ti nasveti so bili deloma uresničeni na pobudo zasebnikov; vendar je prebivalstvo na splošno ohranilo tradicionalne, bolj ali manj učinkovite načine obdelovanja zemlje in reje živine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Za izboljšanje položaja kmetov je bilo storjenega več. Naslovili so vprašanje [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki je v Iliriji obstajal ob prihodu nove oblasti, skupaj s tlako in dajatvami, ki so jih kmetje dolgovali svojim [[Zemljiški gospod|zemljiškim gospodom]]. Francoski režim tega sistema ni v celoti odpravil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Popolna odprava, ki bi najbolj ustrezala njegovim načelom, ni bila mogoča, saj je bil sistem zakoreninjen. Vlada je zato ubrala srednjo pot: delno je odpravila fevdalne obveznosti, preostalo pa poskušala urejati z nasveti in priporočili. Fevdalci so menili, da je šla predaleč, kmetje pa, da premalo. Dejansko je bil storjen pomemben korak naprej, kar pa je postalo očitno šele kasneje, v času ponovne avstrijske oblasti, ko se fevdalni sistem ni več mogel v celoti obnoviti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Zanimivo je, da so kmetje v Ilirskih provincah, sicer nejasno in nezavedno, povezovali francosko oblast z idejo svobode. To potrjuje vrsta poskusov, zlasti na Kranjskem in v civilni Hrvaški, da bi med letoma 1809 in 1813 odpravili tlako in fevdalne dajatve. Že novembra 1809 je neki zemljiški gospod iz civilne Hrvaške poročal, da so njegovi kmetje javno govorili (po njegovem zapisu v latinščini): »Galli sumus, liberi sumus« (»Francozi smo, svobodni smo«).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Vlada je morala kmalu poseči in takšna prizadevanja omejiti. Dne 9. julija 1810 je intendant Vienney odgovoril karlovški občini, da bo tlaka ostala v veljavi, dokler cesar ne odredi sprememb v fevdalnem sistemu Hrvaške. Sledilo je veliko pritožb in sodnih sporov. Z odlokoma z dne 23. in 31. julija je Marmont ustanovil posebno komisijo za reševanje sporov med zemljiškimi gospodi in kmeti v civilni Hrvaški ter imenoval njene člane. Ta organ je imel veliko dela. Njegove odločitve so bile dokončne in takoj izvršljive.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Kljub temu so se pojavljali zapleti: Buson, prvi sodnik civilne Hrvaške, je pisal intendantu de Contadesu, da zavrača izvršitev razsodbe proti kmetom gospostva Sislavić, ker jo je imel za krivično in samovoljno; tudi kmetje se ji niso hoteli podrediti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} 252. člen odloka z dne 15. aprila 1811 je brez odškodnine odpravil osebno tlako (12 dni letno), vse druge tlake pa so postale odkupne. Zemljiški gospodje so dokončno izgubili sodno oblast. Podložniki so morali plačevati zemljiški davek, v zameno pa so se njihove dajatve do zemljiških gospodov zmanjšale za petino.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Četudi so kmetje to delno svobodo razlagali po svoje in so zahtevali radikalno odpravo vseh fevdalnih dajatev, kar je bilo z vidika vlade preveč skrajno. Želeli so, da bi bili podrejeni le cesarju. Obstaja več primerov takšnega nekoliko naivnega razumevanja. A. Huha iz [[Kozarje|Kozarij]], ki so mu zasegli premoženje zaradi neplačila fevdalnih dajatev, je ugovarjal, da redno plačuje, kar dolguje cesarju, in da nima ničesar drugega za plačati. V Kozarjah je izbruhnil upor, zaradi katerega so mu morali zaseženo živino vrniti. J. Sterle iz [[Iga vas|Iga vasi]] je ob podobni priložnosti odgovoril: »Smo cesarjevi in ne dolgujemo tlake gospodom. Delam na cesarskih cestah; to dolgujem cesarju, gospodom pa nič.« Pri tem se je skliceval na davčnega pobiralca in kaplana v [[Lož|Ložu]], ki sta izražala enako stališče.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}} [[Slika:Razglas ilirske vlade, 4. junij 1812.jpg|sličica|Razglas ilirske vlade, 4. junij 1812|503x503_pik]] Guverner Bertrand je 4. junija 1812 moral izdati odlok, s katerim je skušal umiriti podeželsko prebivalstvo, ki so ga nekateri zavajali z mislijo, da so bile dajatve in tlaka odpravljene brez odškodnine. Poudaril je, da so bile brez odškodnine odpravljene le osebne tlake, medtem ko so druge pravice fevdalne narave ostale odkupljive. Vse naturalne in denarne dajatve so se morale še naprej plačevati kot prej, z izjemo zmanjšanja za petino. Dokler odlok ne bi določil načina in višine odkupa tlake, so se te še naprej vršile po dotedanji navadi. Odlok izrecno določa tudi, da bodo kmetje, ki bi zavračali dajatve ali tlako, k temu prisiljeni po pravni poti, po potrebi tudi z vojaško prisilo. Posebej je bilo poudarjeno, da je razlaga cesarskega ukaza pridržana izključno Napoleonu, kar kaže, da je oblast preprečila samovoljne razlage med prebivalstvom. Hkrati je odlok nalagal upravnim in cerkvenim oblastem, da morajo njegove določbe javno razglasiti: intendanti in škofje naj bi poskrbeli, da so župani in duhovniki vsebino odloka oznanili ljudem ter ga dali javno prebrati in izobesiti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}}<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWFM4PMX|title=Razglas ilirske vlade|date=4. junij 1812|accessdate=2026-05-06|website=dlib.si|last=Bertrand|first=Henri Gatien}}</ref> Tudi vlada sama je obsežno uporabljala tlako za javna dela. Brez te zelo poceni delovne sile ne bi mogla zgraditi tolikšnega števila cest, mostov in drugih objektov. Odlok z dne 18. marca 1813 je določil razdelitev in način plačila tlake: plačilo je znašalo 50 centimov za en delovni dan človeka in 1 frank za en delovni dan z vozom.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}} Chabrol, ki je mislil, da gre le za polovične ukrepe, se je nad tem pritožil v pismu z dne 29. aprila 1813 Anne-Charles de Montalivet. Zapisal je: »Vprašanje med nesrečnimi kmeti in njihovimi zemljiškimi gospodi je še vedno nerešeno.«{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}} Dodal je, da je bil pripravljen osnutek odloka, ki naj bi določil pravice lastnikov in kolonov po vzoru veljavnih ureditev v departmajih ob izlivu [[Laba|Labe]]. Takšno kompromisno reševanje fevdalnega sistema pa je bilo po njegovem mnenju nezdružljivo z uvedbo zemljiškega davka ter z ureditvijo dedovanja in prenosa lastnine. Šlo je za iste dajatve, ki so se stekale v različne blagajne, vendar skupaj še vedno obremenjevale kmeta. Zato je menil, da je treba pridobiti prebivalstvo, medtem ko je bila plemiška stan stan še vedno močna, in da bi bilo morda celo modro začeti z zmanjšanjem njenega vpliva prav prek teh dajatev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}} Tem predlogom pa ni bilo ugodeno, zato so spori med zemljiškimi gospodi in kolonci trajali do konca obstoja Ilirskih provinc. O tem vprašanju je 12. avgusta 1813 v ''Télégraphe Officiel'' (št. 64) objavil tudi članek [[Charles Nodier]]. Čeprav od romantičnega pisatelja ni za pričakovati poglobljenega ukvarjanja z gospodarsko zgodovino, je zanimivo, da se je njegov edini članek, ki se dotika tega področja, nanašal prav na problem fevdalnega sistema, kar nakazuje, da je bilo to vprašanje zelo aktualno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}} V svojih spominih Nodier navaja, da so na upravo nenehno prihajale pritožbe tako zemljiških gospodov proti kmetom kot kmetov proti gospodom glede fevdalnih dajatev. Generalni guverner je zato naročil intendantom, naj se spravijo in naj zemljiške gospode opozorijo, da so kmetje ljudje, ki imajo poleg dolžnosti tudi pravice. Hkrati je bilo treba kmete poučiti o namerah vlade in jih odvrniti od samovoljnega izvrševanja pravice. Obe strani sta imeli na voljo sodne poti in sta se lahko zoper odločitve pritožili neposredno pri generalnem guvernerju. Nekateri kmetje, ki so zavrnili plačilo dajatev, so bili k temu prisiljeni, tisti, ki so ob tem poskušali spodbujati upore, pa so bili aretirani. Ker pa so bili ocenjeni kot zavedeni, jih je generalni guverner po brezpogojni podreditvi zakonodaji ponovno izpustil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}} Zdi se, da ta priporočila niso bila zelo uspešna. Po vrnitvi Avstrijcev so se med podložniki pojavile nove tesnobe in upori. Zato je 19. novembra 1813 baron Latterinann, začasni guverner, odredil, da se francoski odloki o tej zadevi začasno ohranijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} ==== Gozdarstvo in sečnja ==== Ilirska uprava se je precej bolj dejavno ukvarjala z gozdarstvom kot s kmetijstvom, kar je bilo verjetno povezano tudi s tem, da je postala lastnica obsežnih gozdov, zlasti na Koroškem in v Hrvaški. Vendar pa je treba poudariti, da je [[arhivsko gradivo]] za ta del uprave zelo nepopolni, zato mora tudi prikaz razmer v ilirskih gozdovih ostati precej shematičen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} Ilirska vlada je imela pri gozdovih dve nalogi, in sicer, je najprej morala urediti gozdarsko upravo, nato pa še gospodarjenje z lesom. Prva naloga ni povzročala večjih težav, razen boja proti gozdnim prekrškom; druga pa je bila precej zahtevnejša. Gospodarsko izkoriščanje številnih gozdov je bilo skoraj nemogoče zaradi pomanjkanja prometnih povezav. Tudi, kjer so te obstajale, so bile v slabem stanju. Prav tako sta zastoj industrije in prenehanje plovbe tako znižala ceno lesa, da se sečnja ni obrestovala. Skupno gledano je bilo bogastvo ilirskih gozdov mrtvi kapital.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} 23. marca 1810 je bil [[Alphonse La Devese]] imenovan za generalnega inšpektorja ilirskih gozdov. Z odlokom z dne 5. junija pa je bila oblikovana prva gozdarska organizacija: en generalni konservator, dva inšpektorja prvega in dva drugega razreda, devet podinšpektorjev ter gozdni nadzorniki in pazniki. Pod pristojnost generalnega konservatorja je spadala tudi uprava gozdov šestih polkov v Vojaški Hrvaški. Odlok z dne 9. avgusta je državne ilirske gozdove oprostil vseh dajatev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} Generalni guverner je imenoval začasne uradnike in od francoske uprave zahteval podinšpektorje in paznike, ki bi znali nemško in francosko; takšne ljudi je bilo mogoče najti le na levem bregu [[Ren|Rena]]. Zato je oktobra Gaudin poslal Barranta, podinšpektorja iz [[Spa|Spaa]], skupaj z nekaj uslužbenci, da pripravi organizacijski načrt. Vendar je odlok z dne 15. aprila 1811 (164. člen) še vedno le začasno ohranil organizacijo z dne 5. junija.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}} Šele z odlokom iz 24. julija je bila dokončno urejena gozdarska organizacija. Imela je tri konservatorate: enega v Ljubljani za Kranjsko, Koroško in Istro; enega v Karlovcu za civilno Hrvaško, Reko in kvarnerske otoke; ter enega v Reki za Dalmacijo in Dubrovnik. Ohranili so se le dokumenti za prvi konservorat. Letni stroški zanj so znašali 108.400 frankov, za preostala dva pa 80.000 frankov, kar je presegalo vse prihodke ilirskih gozdov, tudi ob predpostavki najugodnejše uprave. Gozdove so razdelili v tri razrede: cesarske, zasežene in občinske; da bi pokril stroške, je La Devese leta 1810 zasegel več občinskih in zasebnih gozdov. Prihodki so izvirali iz drobne prodaje lesa po tarifah, določenih po zasebnih cenah, ter iz precej visokih glob. O skupnih prihodkih gozdov pa ni nobenega podatka.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}} Različne pravice do rabe, paše, ledine ipd., ki so jih imele občine in posamezniki, so povzročale gozdarski upravi veliko dela. Že na začetku, 7. septembra 1809, je Napoleon iz Schönbrunna revnim dovolil, da so za zimo sekali les v cesarskih gozdovih. Kmalu pa so ti gozdovi postali državni, zato je intendant Fargues 23. oktobra sprejel ukrepe, da ta dovoljenja ne bi škodovala gozdovom v [[Idrija|Idriji]], in napovedal, da bo podoben ukrep uvedel še za druge gozdove. Dovoljenje pa je bilo 4. decembra istega leta preklicano.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}} Prvi ukrep La Deveseja je bilo obvestilo z dne 15. junija 1810 o mladih nasadih in posekih drevja. Zaradi njihove zaščite je bilo zasebnikom strogo prepovedano spuščati koze in ovce v cesarske gozdove.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}} Živali, ki bi jih tam našli, naj bi bile usmrčene in zaplenjene v korist gozdnega paznika, lastnik pa kaznovan z denarno kaznijo. Gozdna uprava je določila tudi nekatere površine, kjer bi posamezniki smeli pasti živino, vendar le ob plačilu majhne dajatve in z dovoljenjem konservorata, ki bi določilo tudi število živali. 22. julija 1811 je obvestilo intendanta Basellija za Kranjsko, pozvalo vse, ki so menili, da imajo pravice v cesarskih gozdovih, naj v treh mesecih predložijo svoje listine intendancam ali poddelegacijam. Tisti, ki so listine izgubili, so morali dokazati, da so te pravice uživali od nekdaj ali že več let. 27. septembra 1812 je Bertrand določil tarifo glob za prekrške v cesarskih, občinskih in javnih gozdovih. 10. junija 1813 je Junot ponovno izdal odlok, po katerem so morali vsi zadevni posamezniki ali občine v treh mesecih predložiti svoje listine. Tistim, katerih pravice so bile že priznane in določene v intendančnih svetih, tega ni bilo treba opraviti. Ti sveti so morali listine preveriti do 1. januarja 1814. Vse pravice v gozdovih so se smele izvrševati le pod nadzorom gozdarskih uradnikov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}} Jasno je torej, da vprašanje gozdarskih pravic v Iliriji ni bilo nikoli dokončno rešeno. Prišlo je do številnih sporov med občinami zaradi pravic do sečnje in paše v različnih gozdovih ter do velikega števila prekrškov v cesarskih gozdovih; sodni zapisniki, zlasti v Karlovcu, Ljubljani in Beljaku, so bili kljub visokim globam s tem preobremenjeni. Chabrol je 11. maja 1813 še pisal intendantu Des Malletsu o prebivalcih [[Ilirska Bistrica|Bistrice]], ki so trdili, da nekateri gozdovi pripadajo njim od nekdaj, in niso dovoljevali gozdnim uradnikom, da bi jim določili sečnjo. Dodal je, da bi se ob takem ravnanju vrnili v zmedo stare uprave, kateri je bilo mogoče pripisati tudi opustošeno stanje ilirskih gozdov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}} Zanimivo je omeniti, da so pozneje nekateri strokovnjaki ugotavljali,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}} da je bilo gozdarsko upravljanje samo po sebi dobro zasnovano, vendar slabo izvedeno: uradniki niso imeli ustreznega strokovnega znanja, nadzorov je bilo malo ali skoraj nič, zaradi česar so prebivalci gozdnih območij povzročali precej škode.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}} Les je porabljal v [[Rudnik|rudnikih]] in [[Tovarna|tovarnah]], za proizvodnjo [[Oglje|oglja]] in [[Pepelika|pepelike]] ter v [[Ladjedelništvo|ladjedelništvu]]. To je bilo predvideno že v seznamu z dne 19. junija 1810, kjer so bili določeni lesovi, ki jih je bilo dovoljeno izvažati, in tisti, katerih izvoz je bil prepovedan. V prvi skupini so bili gradbeni les, jamborski les s premerom pod enim čevljem (0,325 m) ter kurilni les. V drugi skupini pa [[Hrast|hrastov]] les, jamborski les nad enim čevljem (0,325 m) ter ves les za topniške podlage. Podobno beremo v Chabrolovem poročilu z dne 28. novembra, da ogromni gozdovi pokrivajo velik del ilirskega ozemlja, predvsem na Kranjskem, Hrvaškem in Koroškem, ter da jih je mogoče oceniti na skoraj 800.000 ha. Nekateri imajo povezave z cestami in rekami, vendar jih je v danih razmerah večino mogoče izkoriščati le zelo težko. Velike tovarne na Kranjskem in Koroškem so v preteklosti porabile del tega lesa, vendar sta pomanjkanje tržišč in zastoj trgovine to porabo zmanjšala. Les je bil v teh treh deželah praviloma zelo poceni, zato bi lahko mornarica in druge javne službe tam našle ugodne zaloge.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}} Organizacijski odlok z dne 15. aprila 1811 pa je v členih 170, 171 in 270 določil, da se les za potrebe rudnikov in tovarn zagotavlja po cenah, ki spodbujajo industrijo; da se les, primeren za mornarico, skrbno ohranja; ter da minister za mornarico pošlje ladjedelskega inženirja, ki pregleda te gozdove in organizira njihov transport na mesta gradnje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}} Največji pomen pa je imela uporaba lesa za mornarico. 11. septembra 1811 je nekdanji intendant Reke de Chassenon poslal poročilo o ladjedelniškem lesu v Iliriji. Poročal je, da naj bi sicilijanska mornarica ta les kupovala po tako nizkih cenah, da ga je ne le uporabljala zase, temveč ga je deloma tudi preprodajala Angležem.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} Gozdovi na Velebitu, so po njegovem opisu (bili) pragozdovi z izjemnimi hrasti, kakršnih v Franciji ni, ter z veličastnimi [[Jelka (rod)|jelkami]], ki so primerne za jambore, pa tudi z [[Bukev|bukvami]], [[Jesen (drevo)|jesenom]], [[Brest|bresti]] in [[Bor (drevo)|borovci]]. Chassenon nato pregleda različne gozdove hrvaških polkov in ugotavlja, da bi bilo treba zgraditi ceste, ki bi jih naredile dostopne, urediti skladišča ter aktivirati ladjedelniške zmogljivosti v [[Kraljevica|Kraljevici]], ki jo opisuje kot enega najlepših evropskih ladjedelniških pristanišč, dobro zaščitenega pred sovražnimi napadi in nevihtami.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} Z odlokom z dne 14. novembra 1811 je bilo odločeno tudi, da je les v Istri, namenjen izvozu v [[Benetke]], oproščen izvoznih dajatev. Vendar pa niti ilirska niti italijanska mornarica nista bili dovolj močni, zato ti trgi niso izpolnili pričakovanj, ki so jih zbudili.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} === Sekundarni sektor === V Iliriji je delovalo veliko rudnikov, hkrati pa je bila njena industrija revno razvita, z izjemo [[Metalurgija|metalurške dejavnosti]], ki je bila tako tesno povezana z rudniki, da jo je treba obravnavati skupaj z njimi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} ==== Rudniki in metalurgija ==== Najpomembnejši rudniki in obrati so se nahajali na Koroškem in Kranjskem,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} manj jih je bilo v Istri in na Hrvaškem. Medtem ko so bili rudniki v zadnjih treh provincah večinoma v zasebni lasti, sta bili približno dve tretjini rudnikov na Koroškem v državni lasti. Kljub temu se francoska uprava z njimi ni začela resneje ukvarjati vse do nekaj mesecev po priključitvi, kar je imelo, kot bo še pokazano, neugodne posledice. Za vodenje rudnikov so bili poslani trije francoski inženirji: najprej [[Louis Georges de Gallois|Gallois]], ki je bil v Ilirijo napoten 21. marca 1810 in je 29. junija postal glavni rudarski inženir Ilirije; kasneje pa še Leboullenger in Lemaire, inženirja drugega razreda, ki sta bila 16. oktobra dodeljena rudnikom v Idriji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} Na podlagi njihovih poročil in dopisovanja – deloma z ilirsko vlado, predvsem pa z generalnim direktorjem rudnikov v Parizu, [[Jean Charles Joseph Laumond|grofom Laumondom]] – je mogoče oblikovati sliko o stanju ilirskih rudnikov in metalurških obratov, ki do sedaj ni bila podrobneje raziskana, in to tako za državne kot zasebne obrate. Poleg teh treh oseb je deloma ostalo tudi domače strokovno osebje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} O Galloisu je Pellenc zapisal, da na splošno velja za uglednega znanstvenika in sposobnega človeka. V njegovih poročilih o rudnikih na Kranjskem in Koroškem pa so se pojavile tudi nekatere napake, saj je vanje vnašal upravne pripombe, splošne poglede in celo nasvete, nad katerimi so se lastniki pritoževali; ti so morda prispevali k temu, da so oblasti sprejele tudi nekatere napačne ukrepe. Kljub temu so vsi hvalili njegovo redoljubnost, delavnost in poštenost kot upravitelja Idrije, kjer je kasneje prevzel vodilno vlogo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} Avgusta in septembra 1810 je Gallois opravil potovanje, med katerim je obiskal svinčene rudnike v [[Plajberk pri Beljaku|Plajberku]] in [[Rabelj, Italija|Rablju]], cinkarne v [[Greifenburg|Greifenburgu]], [[Großkirchheim|Großkirchheimu]] in [[Lainach|Lainachu]], medeninasto livarno v [[Lienz|Lienzu]], nato še novoustanovljene železarne v Trgovi pri Kostajnici,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} opuščene rudnike srebronosnega bakra na turški meji na območju 6. polka, rudnike bakra v [[Samobor|Samoboru]] ter več drugih opuščenih rudnikov in fužin v civilni Hrvaški. Njegova poročila Rudarskemu svetu v Parizu je spremljalo pet zabojev mineralov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}} Rudnike je potrebno obravnavati glede na vrsto rude, pravni položaj in razvoj jih lahko razdelimo v tri jasno ločene skupine: državne svinčene rudnike in cinkarne na Koroškem; železove rudnike in zasebne obrate na Kranjskem; ter državni [[rudnik živega srebra Idrija]], ki je imel v upravi povsem poseben položaj, saj je Napoleon vanj polagal velika pričakovanja. Obrati na Hrvaškem in v Istri niso tvorili posebne skupine, temveč jih je mogoče obravnavati s Kranjsko. Obravnava se začne z Idrijo, katere razvoj se je močno razlikoval od drugih dveh skupin.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}} ===== Idrijski rudnik ===== {{glavni|Rudnik Idrija}} Idrijski rudnik je imel pod avstrijsko oblastjo izjemno privilegiran položaj. Gallois je pohvalno opisal avstrijski sistem upravljanja in menil, da prav ta pojasnjuje sloves rudnika. Njegova uprava je delovala skoraj kot samostojna oblast. Proizvodi rudnika so bili oproščeni vseh carin in so imeli zagotovljen trg v španskih rudnikih [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. Rudarji so bili oproščeni vojaške obveznosti in jih je uprava oskrbovala po lastni ceni, saj območje zaradi skromnih naravnih razmer ni moglo zadostiti niti desetini potreb populacije.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}} Prebivalci idrijskega gospostva so bili oproščeni davkov in tlake, njihova edina obveznost pa je bila prevoz rudniških proizvodov po ceni, ki jo je določila uprava. Rudnik je imel tudi skladišče v Ljubljani, urad v Sisku za nabavo žita, premogovnik in steklarno v Zagorju. Kar zadeva proizvodnjo, statistika za leta 1807, 1808 in 1809 (v dunajskih centih po 56 kg) navaja naslednje količine:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}}{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} * [[živo srebro]]: 3.431–65½, 3.812–11¼, 3.482–27 * cinober (vermilion): 692, 416–50, 444–29½ * blagi sublimat: 18–26, 12–37, 4–90 * [[cinabarit]]: 294–5, 275–5, 183–30 * [[Živosrebrov(II)-klorid|korozivni sublimat]]: 136–85, 547–12¾, 240–33 * [[Obarjanje|precipitát]]: 123–24½, 56–81½, 18–38{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Število rudarjev je znašalo 929, 942 in 725.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Marmont je skupno letno vrednost proizvodnje ocenil na 1.500.000 frankov, čisti letni dohodek pa na 500.000 frankov. Gallois je Idrijo opisal kot kraj z 1.200 delavci, 600 upokojenci, 300 vajenci in pribl. 7.000 prebivalci, z obsežnimi gozdovi in infrastrukturo ter z letno bruto proizvodnjo živega srebra blizu 2 milijonov frankov in čistim dohodkom med 600.000 in 700.000 franki. Takšno je bilo stanje pred priključitvijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Med vojno se je položaj precej poslabšal. Že aprila so vse zaloge prepeljali v skladišče v Ljubljani, nato pa na Dunaj. Francoske čete so Idrijo zasedle maja, začasno upravo pa je prevzela posebna državna uprava. [[Louis Toulon]], ki je bil zadolžen za začasno vodenje, ni bil uspešen in je celo 17. oktobra za kratek čas padel v ujetništvo med kmečkim uporom, ki so ga zaposleni kmalu zadušili. Na koncu je bil odpoklican.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Ob priključitvi je bil rudnik v Idrija v zelo slabem stanju: delavci in uradniki niso prejeli plačila že od maja; zaostanek je znašal 72.311 goldinarjev; primanjkovalo je žita, prevozniki pa niso več hoteli delati. Nekdanji direktor ustanove [[Leopold von Passetzky]], ki je začasno vodil rudnik, je zaprosil za pomoč Dauchyja. Ta je 17. novembra poslal 30.000 goldinarjev v papirju, vendar so bili bankovci tako poškodovani, da jih ni bilo mogoče uporabiti za plačila. Šele 13. decembra je upravitelj ljubljanskega skladišča Alborghetti prejel od Dauchyja 150.000 goldinarjev za nakup žita v Sisku in 79.000 goldinarjev za plače. Prodaja proizvodov je bila dovoljena le z njegovim soglasjem.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Prva prodaja je potekala 20. novembra; plačila so morala biti izvedena v gotovini ali s kratkoročnimi menicami po vnaprej določenih cenah (npr. za živo srebro 167 goldinarjev na cent, za cinober v kosih 175, v prahu 180 itd.).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Odlok z dne 6. decembra, ki je prepovedal izvoz več kovin, je hkrati dovolil prost izvoz proizvodov iz Idrije in Zagorja. Vendar so bili ti ukrepi le začasni. 1 januarja 1810 se je stanje izboljšalo. Napoleon je v prepričanju, da lahko iz rudnika pridobi velike dobičke, Idrijo dodelil redu treh zlatih run (ki pa je obstajal le na papirju) in predvsem naložil posebni državni upravi odkup njenih proizvodov. S tem se je Idrija izognila usodi drugih ilirskih rudnikov: po letu 1809 ni več trpela pomanjkanja denarja, saj je redno prejemala potrebna sredstva, proizvodnja je potekala nemoteno, prodajo pa je prevzela država. Istega dne je začel veljati tudi nov tarif za plače in prevoze; država je za cent živega srebra plačevala 130 goldinarjev, za cinober pa 140, denar pa so iz Benetk dovažali z varovanimi prevozi. V istem letu so del avstrijskih uradnikov nadomestili Francozi. Leta 1810 je osebje rudnika štelo: 6 članov upravnega sveta, 28 administrativnih uslužbencev ter 337 delavcev v rudniku (med njimi 160 rudarjev), poleg tega še delavce v različnih spremljajočih dejavnostih – skupaj 542 oseb.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=50}} Napoleon se je za Idrijo posebej zanimal tudi kasneje. 10. oktobra je pisal grofu Defermonu, naj poskrbi za ugodne pogodbe, pošlje iz Benetk 300.000 frankov za tekoče stroške, skladišči živo srebro v Trstu ter odkupi tudi tisto, ki ga je ilirska uprava prejela kot plačilo. Tako je razpolagal s približno 2000 centi živega srebra, katerih prodajo je nameraval uravnavati glede na razmere na trgu, da bi ohranjal ali celo zvišal ceno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=50}} Ni presenetljivo, da se je ilirska vlada upirala temu, da bi izgubila to premoženje. Marmont je obiskal Idrijo in zahteval, da bi rudnik prešel pod ilirsko upravo, ob pogoju, da bi vsako leto določeno količino živega srebra izročali [[Red treh zlatih run|Redu treh zlatih run]]. Toda Napoleon Bonaparte se s tem ni strinjal. 13. oktobra je pisal [[Jacques Defermon des Chapelières|grofu Defermonu]], da morajo biti razmerja med ilirsko vlado in posebnim državnim skladom zaključena. Idrija je po njegovem v celoti pripadala temu skladu – od osvojitve do prenosa na red – in ni bila odvisna od ilirske uprave. 1.583 centov živega srebra, ki jih je prejela ilirska vlada, je bilo treba vrniti skladu v zameno za povračilo izplačanih sredstev. Sklad je lahko živo srebro hranil dalj časa; skupno naj bi razpolagal z 2815 centi živega srebra in 358 centi cinobra. Za živo srebro naj bi se plačalo 970.000 frankov, za druge proizvode 160.000 frankov, skupaj 1.130.000 frankov. Od tega bi morali 300.000 frankov poslati kot predplačilo rudniku in povrniti stroške ilirski vladi, preostanek pa razdeliti med sklad in red. Ko je Defermon dvomil, da bo rudnik prinesel 500.000 frankov, mu je Napoleon odvrnil: »Rudnik sem dal redu treh zlatih run; prinesel bo, kolikor bo pač prinesel.«{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} V Idriji je sicer še naprej veljal avstrijski upravni sistem, vendar je bilo treba pripraviti novo ureditev. 10. oktobra je Napoleon na posebno nalogo poslal generala grofa Lauristona, z glavnim ciljem, da v Idriji preuči upravo in pripravi nov pravilnik. Lauriston je 3. decembra poročal Napoleonu, da je osnutek predstavil velikemu kanclerju reda ter – podobno kot Gallois – pohvalil avstrijsko ureditev. Zato spremembe v novem pravilniku niso bile velike: francoska uprava v Idriji se ni bistveno razlikovala od avstrijske, razen v eni ključni točki – odpravljena sta bila davčna oprostitev in izvzetje iz vojaške obveznosti, privilegija, ki sta Idriji prej zagotavljala njen poseben položaj.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Za generalnega direktorja rudnika v Idriji je bil 23. marca 1811 imenovan Gallois, ki je funkcijo nastopil 9. maja. V nastopnem govoru je predstavil nov pravilnik, ki je temeljil na prejšnjem avstrijskem sistemu – po njegovem mnenju ključnem za uspeh rudnika – ter na novejših izkušnjah. Gallois se je moral odpovedati svoji širši nalogi nadzora nad rudniki v drugih provincah, zaradi česar se je pritoževal, saj je s tem izgubil dodatne dohodke kot glavni inženir. Z odlokom 19. septembra 1812 je postal še župan Idrije. Županoval je do konca francoske oblasti v Iliriji. Sočasno sta bila druga inženirja, Lemaire in Leboullenger, poslana na druge naloge. 9. maja 1811 je bil za komisarja Reda treh zlatih run in nadzornika računov imenovan Andry d’Auberton. Med člani upravnega sveta sta bila tudi Krampelfeld, geodetski inženir, in Paysée, medtem ko je Wagner vodil steklarno v Zagorju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Nova uprava je lahko delovala brez finančnih težav. Že na dan nastopa je pisal Gallois Laumondu, da je rudnik nedavno prejel 85.000 frankov, cesar pa mu je odobril še milijonsko posojilo. Napoleon je 24. junija zapisal, da bo idrijski rudnik uspešen, ker je posebni državni sklad zagotavljal potrebna sredstva, ter dodal, da bi podobno pomoč lahko prejeli tudi drugi rudniki – vendar v zameno za izdelke po razumnih cenah.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Ko je Bertrand julija obiskal Idrijo, je ugotovil, da rudnik deluje zelo živahno. Ob pogovorih z domačini pa se je izkazalo, da si ti želijo ponovne uvedbe starih privilegijev, zlasti davčne oprostitve in izvzetja iz vojaške obveznosti. Bertrand je odgovoril, da sta ti dve obveznosti temelj cesarstva in ju ni mogoče odpraviti, dopuščal pa je možnost, da si rudarji sami uredijo razporeditev teh bremen in izbirajo nabornike.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Uprava rudnika je dala 1. oktobra v prodajo kože, volno in lepilo, ki so nastajali kot stranski produkti pri pakiranju živega srebra. Poskušala jih je tudi drugače uporabiti, npr. z izdelavo tkanine iz starih vrvi ali sukna iz volne, vendar so bili ti poskusi zaradi previsokih stroškov kmalu opuščeni.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Med novimi deli je bila junija 1812 zgrajena zapornica Andréossy, medtem ko drugi obrati niso doživeli sprememb. Odlok z dne 20. junija 1812, ki je dovolil prevoz proizvodov iz Trsta v Benetke, je bil povezan z vse večjo verjetnostjo vojne. Aprila 1813 je rudnik obiskal inšpektor Héron de Villefosse, ki je bil z upravo zadovoljen. Pritožbe proti direktorju Galloisu in upravi, ki jih je podal nadzornik računov Best (v 35 točkah), je ocenil kot neutemeljene. S tem je bil Best tudi odstranjen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}} Čeprav uprava ni imela večjih težav, je prodaja proizvodov povzročala skrbi. Martin-Michel-Charles Gaudin je že leta 1811 opozoril na velike zaloge (1.866 centov) in negotov izkupiček. Španska trgovina je letno obsegala pribl. 3.000 dunajskih centov, vendar je povpraševanje zamrlo. Pred odstopom ozemlja je Avstrija prepeljala še 12.000 dunajskih centov na Dunaj, od tam pa naprej v [[Amsterdam]], [[Hamburg]], [[Lübeck]], [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] in [[Nürnberg]]. Za zagotovitev prodaje bi bilo po mnenju oblasti treba prepovedati tranzit prek francoskega carinskega območja, kot so to že storili v Italiji. 20. avgusta je odlok dovolil, da se ti proizvodi prodajajo v Trst. Najnižje cene za notranjo porabo (na dunajski cent, 56 kg) so bile določene: živo srebro 386,94 franka, cinober 387,50, korozivni sublimat 440,39, blagi sublimat 595,98, rdeči precipitát 495,34 in vermiljon 397,32; za licencirane kapitane in ladjarje pa so bile cene še višje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}} Carmine Lippi, član Neapeljske akademije znanosti,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}} je 3. novembra 1811 poslal Napoleonu spis o ilirskih rudnikih. V njem je hvalil njihovo bogastvo, hkrati pa trdil, da so v zatonu in zapuščeni.{{Efn|Idrijski rudnik je označil kot najbogatejši in največji rudnik na svetu, ki naj bi v preteklosti oskrboval rudnike v Mehiki, Peruju in Braziliji z živim srebrom za pridobivanje srebra in zlata. Po njegovem naj bi bil rudnik od leta 1806 opuščen zaradi velikega požara, ki ga niso mogli pogasiti in so ga z gašenjem z reko Idrijco še dodatno zalili, kar naj bi povzročilo propad. Na zahtevo Montaliveta je Laumond to popravil in pojasnil, da je Lippi slabo obveščen, saj so po požaru leta 1806 kmalu ponovno odprli rudnik, kjer je delalo pribl. 1200 delavcev.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=54}}}} Zapisal je tudi, da je bila Idrija dodeljena Redu treh zlatih run z ocenjenim letnim dobičkom 500.000 frankov, vendar je bilo zaradi vojne na morju prodajo težko izvajati, saj so bili običajni trgi (zlasti španski rudniki srebra) izgubljeni. Zato se je živo srebro kopičilo v skladiščih. Napoleon je to rešil tako, da je njegov državni sklad odkupoval proizvodnjo, da je rudnik lahko deloval naprej, čeprav z manj dobička kot v običajnih trgovinskih razmerah. T. i. »okoliščine« so bile v resnici posledica celinske zapore, ki so Idrijo odrezale od vsakdanjega trga.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=54}} Izdelki so se kopičili v skladiščih; kupcev ni bilo vse do 9. julija 1813, ko je Napoleon iz Dresdna pisal Eugènu, da ima v Benetkah za 5 do 6 milijonov funtov živega srebra. Dal mu je pooblastila da to živo srebro proda.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=54}} V zadnjih dneh Ilirije je bil rudnik z odlokom z dne 27. septembra 1813 prenesen pod upravo Legije časti, ki je prevzela premoženje reda treh zlatih run. Gallois je bil tako podrejen grofu Lacépèdu, takratnemu velikemu kanclerju in zakladniku Legije.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} Kar zadeva dejansko proizvodnjo v teh letih je znanih zelo malo podatkov, saj so bili arhivski dokumenti Idrije večinoma administrativne narave; gradivo naj bi bilo ob umiku leta 1813 odpeljano in se je domnevno izgubilo. [[Antoine-Marie Héron de Villefosse|Héron de Villefosse]] je v delu ''La richesse minérale'' (1822) navedel, da je proizvodnja leta 1812 znašala 4.832 dunajskih centov živega srebra, leta 1813 pa pribl. 5.000 dunajskih centov, ter da je bilo zaposlenih 750 rudarjev in 310 gozdarjev. [[Peter Hicinger]] je na podlagi ustnega izročila poročal, da je bila proizvodnja v teh letih celo višja, do 12.000 dunajskih centov letno, kar kaže, da naj bi prekomerno izkoriščali rudnik.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} V statistiki, ki jo je Gallois poslal Laumondu in je zajemala prvih osem mesecev leta 1813, so prihodki pridobljeni iz kreditov, odprtih pri državnem skladu (''domaine extraordinaire''), znašali 400.000 frankov, odhodki 452.864,90 frankov, vrednost proizvodov, izročenih državnemu skladu, pa 1.237.953,93 frankov. Čisti dobiček je znašal 783.089,84 frankov. Delavcem, upokojencem in zaposlenim je bilo še dolgovano 71.303,28 frankov; zaloge v skladišču so bile ocenjene na 231.309,90 frankov. Po odbitku dolgov se je izguba zaradi proizvodov, ki so ostali pri Avstrijcih, zmanjšala na 160.006,62 frankov. Neposlana je ostala predvsem proizvodnja druge polovice avgusta in septembra. Na zalogi so bili še žito in druge oskrbovalne dobrine v vrednosti 128.940,23 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}} Kljub tem izgubam je osem mesecev poslovanja izkazovalo dobiček, ki je presegal 800.000 frankov, ocenjenih za celotno leto. Vendar je bil, kljub Napoleonovemu posebnemu interesu za rudnik, predvsem zaradi celinske zapore, finančni rezultat Idrije le navidezno aktiven, dejansko pa pasiven, saj je šlo predvsem za prerazporeditev izgub.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}} V zadnjih dneh so se za umik pričeli nemudoma. Gallois je 28. septembra odredil odpošiljanje 444 dunajskih centov živega srebra in 110 centov cinobra v Gorico (minerali so ostali v Idriji), 29. septembra pa je rudnik zapustil skupaj z uradniki in arhivom ter odšel proti [[Treviso|Trevižu]]. Kljub temu je bilo skoraj dva milijona vrednosti proizvodov rešeno in prepeljano v Benetke po zaslugi konzula Seguierja iz Trsta.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} 1. oktobra so Idrijo ponovno zasedli Avstrijci. Našli so material v vrednosti 113.483 goldinarjev, ob neporavnanih obveznostih v višini 26.409 goldinarjev. Pomanjkanje žita je povzročilo, da sta v prvih štirih mesecih ponovne avstrijske uprave v Idriji vladala lakota in bolezen; nato se je stanje postopoma izboljšalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} Po odpravi glavne ovire – celinske zapore – je rudnik ponovno zaživel. Leta 1814 je avstrijski veleposlanik v Londonu, [[Maximilian von Merveldt|grof Merveldt]], poročal, da za Idrijo ni nevarne konkurence med rudniki živega srebra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}} ===== Rudarska in metalurška dejavnost na Koroškem ===== V razvoju koroških državnih svinčenih rudnikov se je izmenjalo več obdobij. Do pomladi 1810 se ilirska uprava z njimi ni resneje ukvarjala, kar je povzročilo zaostanke pri plačah delavcev. Nato jih je obdavčila na podlagi avstrijskih privilegiranih ocen, ki so bile po spremembi režima neustrezne. Sledila je kriza, zaradi česar je prodaja skoraj zastala, obrati pa so bili ogroženi zaradi pomanjkanja sredstev. Ilirska vlada ni razpolagala z zadostnimi finančnimi viri, zato so bili rudniki in metalurški obrati preneseni pod državni sklad ki je zagotavljal financiranje in odkup proizvodnje. Nazadnje so te napake prepoznali. Izredna pomoč je poravnala zaostale dolgove, rudnike in metalurške obrate na Koroškem pa so zaupali izrednemu domeniju, ki je imel dovolj sredstev za njihovo obratovanje. Izredni domenij in vojni minister sta morala odkupovati njihove proizvode, ker drugih kupcev ni bilo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}} Zasebni železovi rudniki na Kranjskem so trpeli zaradi iste najhujše težave, pomanjkanja trgov, poleg tega pa niso mogli računati niti na toliko pomoči kot državni in so zato večinoma prenehali delovati. Pri metalurgiji je bilo drugače: državne in zasebne obrate je bremenilo pomanjkanje surovin, zlasti bakra in surovega železa. Stanje so še poslabšali stranski vzroki, kot so upravne napake, podražitev lesa, združevanje špekulantov itd.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}} Za prvo obdobje imamo le nekaj naključnih in začasnih ukrepov. Prvi je že omenjeni Dauchyjev odlok z dne 6. decembra 1809: izvoz svinca, železa itd. je bil v Avstriji prepovedan, v Italiji pa dovoljen. Avstrijska vlada pa je kmalu prepovedala uvoz surovega železa iz Spodnje Koroške v Zgornjo Koroško, kar je pozneje imelo zelo neugodne posledice. 2. februarja 1810 je intendant Moussaye na prošnjo Pretnerja, ki je bil upravitelj rudnika v Plajberku, odobril 40 % zvišanje plač od 1. januarja dalje, ki naj bi se krilo iz prihodkov od prodaje, ki jo je tudi dovolil. Ker je v Plajberku primanjkovalo denarja, je 28. marca poslal 3.000 goldinarjev in napovedal še 4.000 za naslednji dan, vse v bančnih bonih, ter prenesel Dauchyjevo obljubo, da bo aprilsko plačilo izplačano v gotovini po tečaju pred letom 1806. Rabelj je bil prevzet v ilirsko posest 23. marca. Njegova uprava je bila dobila plačilo v višini 11.547 goldinarjev, katerega povračilo je ilirska vlada zahtevala do 29. decembra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}} Rudnik Plajberk, med [[Drava|Dravo]] in [[Zilja|Ziljo]], rudnik svinca in kalamina je bil v eni petini v državni lasti in v štirih petinah v lasti delničarjev. Veljal je za enega izmed pomembnejših rudnik svinca v Evropi. Imel je 36 talilnih peči in letno proizvodnjo 34.000 dunajskih centov svinca (po 56 kg), od katerih je 6.000 pripadalo državi, 28.000 pa delničarjem. Na ta delež je država pobirala še 7,5 % v naturi oz. 2.100 centov, tako da je delničarjem ostalo 25.900 centov. Cena centa svinca je takrat znašala od 18 do 20 goldinarjev, v povprečju 19; stroški proizvodnje in uprave so znašali 13 do 14 goldinarjev, zato je dobiček znašal pribl. 5 goldinarjev na cent. Skupna vrednost proizvodnje je bila 646.000 goldinarjev oz. 1.666.680 frankov; državni dobiček pa 76.200 goldinarjev oz. 196.596 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Pri kalaminu je letna proizvodnja znašala 5.000 centov in je bila rezervirana za državo, ki ga je odkupovala po 1 goldinar in 15 krajcarjev (proizvodna cena), nato pa ga je po isti ceni prodajala cesarskim cinkovim talilnicam. Vendar je bil tukajšnji kalamin slabše kakovosti kot tisti iz Jauckna ali Rablja, saj je vseboval nekaj svinca, kar je poslabšalo kakovost medenine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Rudnik je imel tudi gozdove, ki so bili deloma že izkrčeni, les pa je pridobival predvsem iz treh sečnj. V njem je delalo 1.500 delavcev, od katerih je bilo 300 zaposlenih neposredno pri državi. Upravo so sestavljali štirje člani, med njimi direktor Pretner, ki ga Gallois opisuje kot inteligentnega in zelo delavnega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Skupna vrednost obrata je bila ocenjena na 2.000.000 frankov, pripravljalna dela, potrebna za izkoriščanje, pa so zahtevala 12.000 goldinarjev mesečno. Avgusta 1810 pa so bila ta dela opuščena.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Cinkarna v Jaucknu in cinkarne v Greifenburgu, Großkirchheimu in Lainachu so bile združene pod eno upravo. Jaucken, na levem bregu Drave, je bil v dveh devetinah v lasti barona Charlesa de Liechtensteina, preostanek pa je pripadal državi. Rudnik je imel dve peči in je letno proizvedel od 900 do 1.000 centov kalamina.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Zaposloval je 26 do 29 delavcev ter enega mojstra. Rudnik sam ni ustvarjal dejanskega dohodka; dobiček je izviral iz cinka v topilnici. S pomočjo kalamina (cinkovega oksida) in rdečega bakra so izdelovali medenino oz. rumeni baker po novem postopku, ki so ga v večjem obsegu prvič uporabili v Greifenburgu in s katerim so kalamin neposredno reducirali v cink. Ta cink je veljal za čistejšega od angleškega. Izumitelj je bil Dillinger, ki je bil tedaj rudarski svetnik pri Dvorni zbornici na Dunaju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Greifenburg v [[Dravska dolina v Avstriji|Dravski dolini]] je imel dve topilnici s 18 pečmi, ki sta letno porabili do 12.000 centov kalamina in proizvedli 4.000 centov cinka, torej 33 %. Toda Plajberk, Rabelj in Jaucken skupaj so tedaj letno proizvajali le 9.000 centov. Za les je topilnica sklenila tri pogodbe z različnimi lastniki. Zaposlovala je 112 delavcev, uprava je štela tri člane, direktor pa je bil Bohr.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Großkirchheim, ustanovljen leta 1798 in ležeč blizu konca doline Mölltal, je imel topilnico s šestimi pečmi. Največja poraba je bila leta 1805, ko je znašala 5.600 centov kalamina in 1.458 centov cinka. Les je večinoma prihajal iz cesarskih gozdov. Großkirchheim je zaposloval 71 delavcev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Lainach, prav tako v Mölltalu, blizu obervellahških bakrenih rudnikov, je bil ustanovljen tri leta prej in še ni bil dokončan. Imel je dve dokončani peči in dve v gradnji. Lahko bi porabil 1.000 centov kalamina in 300 centov cinka, vendar bi bilo treba peči dokončati. Imel je 39 uslužbencev in delavcev. Okoliški gozdovi so pripadali državi in so bili v najemu pri grofu Theodoru Batthyányju, lastniku obervellahških bakrenih rudnikov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Te tri topilnice so skupaj imele 26 peči, porabile 18.000 centov kalamina in 5.800 centov cinka ter zaposlovale 222 uslužbencev in delavcev. Letna proizvodnja kalamina v rudnikih je znašala 9.000 centov (Plajberk 5.000; Rajbelj 3.000; Jaucken 1.000), zato ni zadoščala za potrebe topilnic.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Dobiček je pri vsakem centu cinka znašal 8 goldinarjev (proizvodna cena od 27 do 28 goldinarjev, prodajna od 35 do 36 goldinarjev); pri 3.000 centih to pomeni 24.000 goldinarjev oz. 61.920 frankov. Ob odštetju povprečja desetletnega dela je to dalo 15.860 goldinarjev oz. 40.919 frankov, kar ustreza čistemu dobičku 8.140 goldinarjev oz. 21.000 frankov. Gallois je ocenil, da je bila edina pomanjkljivost tega postopka precejšnja poraba goriva. Großkirchheim je bil bolj oddaljen od rudnikov, vendar je bil tam les cenejši; Lainach pa je bil najugodnejše umeščen glede stroškov dela in lesa.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Rudnik svinca in kalamina v Rablju, v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], se je nahajal na visoki nadmorski višini. S tem je bil izpostavljen hladnim deževjem in snegu, tako da je poletje trajalo le približno 15 dni. Vlada je izkoriščala le en žilni sloj, ki je veljal za neizčrpen ter za najbolje urejen in najpomembnejši v Evropi. Prisotnih je bilo tudi več nahajališč [[Galenit|galenita]] ([[Svinčev(II) sulfid|svinčevega]] [[Svinčev(II) sulfid|disulfida]]).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} Druge dele rudnika so izkoriščali tudi Cyprien Strugel, posestnik iz Trbiža, in Maggauer, vendar je bil notranji del rudnika zapostavljen. Ker se je bogata žila poglabljala, je bilo izkoriščanje treba nadaljevati s jaški. Spodnja raven je že zahtevala črpanje vode s pomočjo ročnih črpalk; bila bi potrebna namestitev stroja za zmanjšanje stroškov. Rudnik je imel talilnico s 7 peči in 3 kovačnice. Uprava je štela 7 uslužbencev (direktor je bil Hübner), delalo pa je 434 delavcev. Delavci so bili deloma iz Goriške in Benečije, živeli so v okolici brez družin; domov so odhajali v soboto popoldne in se vračali v ponedeljek zvečer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} Ruda v Rajblju je bila močno pomešana z blendom in apnenčasto jalovino, kar je oteževalo separacijo in zahtevalo večjo porabo lesa. Letna proizvodnja je znašala 6.000 centov svinca in 3.000 centov kalamina. Cent svinca je bil vreden 18 goldinarjev, cent kalamina (v štirih vrstah) pa v povprečju 3 goldinarje. Po obrčanu proizvodnih stroškov v višini 101.000 goldinarjev oz. 260.580 frankov je ostal dobiček 16.000 goldinarjev oz. 41.280 frankov, kar je bilo približno polovico manj kot v Plajberku, kar kaže, da je bil Rajbelj slabše umeščen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} Topilnica in cesarska medeninasta manufaktura v [[Lienz|Lienzu]] sta bili v dveh devetinah v lasti barona Charlesa de Liechtensteina, preostanek je pripadal državi. Obrat je vseboval topilnico, valjarno ter tri žičarne in je zaposloval 96 delavcev. Letno je porabil 1.000 centov bakra in 1.200 centov kalamina ter proizvedel 1.320 centov medenine in 200 centov odpadkov in ostankov. Skupna vrednost proizvodnje je znašala 84.640 goldinarjev oz. 181.971 frankov, stroški 147.840 goldinarjev{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} oz. 317.856 frankov, dobiček pa le 7.920 goldinarjev oz. 17.028 frankov, kar pomeni približno 6 goldinarjev na cent medenine. Lienz je bil glede na vložena sredstva razmeroma skromno donosen in se je lahko vzdrževal le z državno podporo ter povezavo z drugimi produktivnejšimi državnimi obrati. Dela so bila avgusta 1810 ustavljena; za šestmesečno proizvodnjo je bil potreben zalog bakra v količini 400 do 500 centov. Leta 1808 je manufaktura proizvedla 84 centov medeninastih izdelkov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}} Gallois je predlagal združitev šestih velikih obratov (Plajberk, Rajbelj, Greifenburg z Jaucknom, Großkirchheim, Lainach in Lienz) pod eno upravo. Ta bi omogočila preživetje pribl. 2.300 delavcev ter zagotovila oskrbo Lienza z bakrom v zameno, saj je Nemčija potrebovala svinec. Kasneje bi Lienz lahko izkoriščal tudi bakrene rudnike v Trgovi, v Vojaški krajini.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}} Poleg teh večjih državnih obratov je bilo v Zgornji Koroški še veliko manjših rudnikov v zasebni lasti. Med njimi so že omenjeni: zlato v Großkirchheimu, svinec v Rublachu, galun v Greifenburgu, marmor v Vrbi, železo v Kremsbrücku, Eisenstrattenu, Muti in Pontabelju, svinčevo-srebrna ruda v Paternionu, baker v Fragantu in Kerschdorfu, živo srebro v Döllachu in Reichenauu ter antimon in arzen v Lasingbergu. Ti rudniki so imeli 56 peči, skupaj z obrati pa jih je bilo 96; od teh jih je bilo leta 1809 27 neaktivnih. Kovačnice so bile dobro oskrbljene z lesom, vendar so morale surovo železo uvažati iz okrožja Celovec, saj okrožje Beljak za to ni zadostovalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}} Generalni intendant je 27. januarja 1811 odredil prodajo 1.500 centov svinca iz Rablja in 300 centov cinka iz Greifenburga, z javnim oglasom v Uradnem telegrafu v Trstu in Celovcu. Na prodajo, ki je bila razpisana za 15. februar, pa se ni nihče prijavil, čeprav jo je upravnik Rablja nestrpno pričakoval.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Delavci so že želeli zapustiti rudnike in oditi v Avstrijo. Intendant Koroške Wilcher je generalnemu intendantu poslal peticijo delavcev iz Rablja, ki od decembra niso bili plačani in so obupano prosili za pomoč vlade. Zaradi nizkih plač so živeli iz dneva v dan in pogosto kupovali na kredit, da bi plačevali ob koncu meseca. Zaradi vojne je delo več mesecev mirovalo, kar je povzročilo dodatno zadolževanje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} ==== Druga{{Efn|izvzemši Idrijo}} rudarska in metalurška dejavnost na Hrvaškem, Koroškem in Kranjskem ==== Skupina rudnikov in obratov v Kranjski je kazala precej drugačno podobo. Sestavljalo jo je 26 obratov, ki so bili vsi v zasebni lasti, predvsem barona Zoisa, [[Leopold Ruard|Leopolda Ruarda]] in [[Turjaški|Turjaškega]] kneza, poleg tega pa je vključevala tudi državni rudnik rjavega premoga v [[Zagorje ob Savi|Zagorju]]. Med zasebnimi obrati je bilo 10 železovih rudnikov: v Javorniku, [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]], [[Sava, Litija|Savi]], [[Pasjek|Pasjeku]], Dvoru, [[Kamniška Bistrica, Kamnik|Kamniški Bistrici]], [[Železniki|Železnikih]], [[Kropa|Kropi]], [[Kamna Gorica|Kamni Gorici]] in [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradcu]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}} Osem fužin je delovalo v Beli peči–[[Bela Peč, Trbiž|Fužinah]], [[Tržič|Tržiču]], [[Retnje|Retnjem]] in Gornji Kokri. V Tržiču je bila tudi orodjarna. Poleg tega so bile tri svinčene mine v Radečah, Savi in [[Rudnik Knapovže|Knapovžah]] ter štiri rudniki rjavega premoga v Zagorju in pri Goleku pri Mirni. Ti obrati so zaposlovali 4.367 delavcev. Vrednost prodaje je znašala 426.956 goldinarjev oz. 1.122.895 frankov, stroški proizvodnje 414.775 goldinarjev oz. 1.090.858 frankov, čisti dobiček pa 12.181 goldinarjev oz. 32.037 frankov. Proizvajali so predvsem jeklo, železne palice, žeblje, kose in sekire.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Državni rudnik v Zagorju je letno proizvedel 30.000 centov premoga. Tamkajšnja tovarna, ustanovljena za oskrbo Idrije z ustreznimi posodami, pa je leta 1808 prodala premog, steklo, opeko, železo itd., v vrednosti 99.629 goldinarjev, medtem ko so stroški znašali 93.621 goldinarjev, dobiček pa 6.008 goldinarjev oz. 13.129 frankov. V obratu je bilo zaposlenih 60 delavcev in 13 uslužbencev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} K tem kranjskim rudnikom je treba dodati še istrske rudnike rjavega premoga v [[Krapan|Krapanu]] in v gozdu v Lipici, ki so pripadali rafineriji sladkorja v Reki, ter v civilni Hrvaški rudnik bakra v Samoboru (v zasebni lasti, ki pa je bil takrat že opuščen). Ilirska vlada je komaj začela spoznavati svoje rudnike, ko so se že v začetku leta 1811 pojavile težave. Prva med njimi, podobno kot v Idriji, so bili zaostanki pri plačilih, pri čemer je najšibkejši rudnik Rabelj trpel prvi. Generalni intendant je zato 27. januarja 1811 odredil prodajo 1.500 centov svinca iz Rablja in 300 centov cinka iz Greifenburga. Prodaja naj bi potekala v Trstu in Celovcu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Vlada je najprej poskušala zagotoviti denar prek prodaje zalog. Toda na prodajo, razpisano za 15. februar, ni prišel nihče, čeprav jo je upravnik Rablja nestrpno pričakoval. Delavci so že hoteli zapustiti delo in oditi v Avstrijo. Koroški intendant Wilcher je generalnemu intendantu poslal peticijo delavcev iz Rablja, ki od decembra niso bili plačani in so obupano prosili za pomoč vlade. Zaradi nizkih plač so se komaj preživljali in večinoma kupovali na kredit, da so lahko poravnali dolgove ob koncu meseca. 'Vojno stanje je delo več mesecev prekinilo, zato so se morali še dodatno zadolžiti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Izgube so utrpeli tudi zaradi devalvacije valute. Dobavitelji so zdaj dostavljali le še ob predplačilih. Tako jim ni preostalo drugega kot izselitev ali pa smrt na kraju samem. Peticijo sta podprla tudi Gallois in njihov direktor Hübner. Cena svinca je bila tedaj pri prodaji 14 goldinarjev, Hübner pa je trdil, da bi bilo pri prodaji na drobno mogoče doseči 15 do 16 goldinarjev. Wilcher je zato predlagal, naj se direktorjema v Rablju in Plajberku dovoli prodaja na drobno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} Sledil je rudnik v Plajberku. Že 12. marca je Gallois pripravil poročilo o zaskrbljujočem položaju državnih svinčevih rudnikov na Zgornjem Koroškem, v katerem je pojasnil vzroke njihovega nazadovanja in predlagal ukrepe za obnovitev nekdanje uspešnosti. Pod avstrijsko upravo je država odkupovala celotno proizvodnjo svinca in jo pošiljala na Dunaj. Sama je določala odkupno ceno tako, da so rudniki poslovali z dobičkom, hkrati pa je prevzemala tudi prodajo presežkov nad vojaškimi potrebami. V vojnih časih je celo prepovedovala zasebno trgovino s svincem, zato cena nikoli ni padla pod njegovo dejansko vrednost.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} Po priključitvi Iliriji so bili državni rudniki prvič prepuščeni tržnim razmeram. Cena svinca je padla z 20 na 13 goldinarjev za cent, medtem ko so proizvodni stroški znašali 15 goldinarjev.{{Efn|Tj. pomenilo izgubo dveh goldinarjev na vsak proizvedeni cent}} Zasebni lastniki so bili prisiljeni – tako kot država – prodajati po tej ceni, da bi lahko poravnali zaostale plače delavcev. Več zasebnih rudarskih podjetij je že odpuščalo delavce. Ti niso v državnih rudnikih prejeli plačila že tri mesece in so načrtovali zapustiti delo. Nekateri so odšli v druge dežele Avstrijskega cesarstva in [[Renska zveza|Renske zveze]]. Gallois je menil, da bi bilo mogoče propadanje teh dveh rudnikov ustaviti le z vrnitvijo k nekdanjemu avstrijskemu sistemu: državi bi bilo treba ponovno zagotoviti nadzor nad odkupom in prodajo svinca in s tem njegovo stabilno ceno. Predlagal je ustanovitev osrednjega državnega skladišča, iz katerega bi se svinec prodajal naprej, rudniki pa bi bili za svoje dobave sproti plačani.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} Za lokacijo takega skladišča je predlagal [[Savona (pokrajina)|Savono]], saj so nove ceste olajšale promet, pristanišče je omogočalo pomorski izvoz, bližina [[Aleksandrija|Aleksandrije]] pa je odpirala pomembne trgovske priložnosti. Po njegovem mnenju bi tamkajšnje številne lončarske delavnice same odkupile za okoli 100.000 frankov svinca, preostanek proizvodnje pa bi bilo mogoče prodati v [[Genova|Genovo]], [[Marseille]], [[Nica|Nico]] in [[Toulon]]{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} za potrebe vojne proti Španiji. Po Galloisovem mnenju državi sploh ne bi bilo treba odkupovati celotne proizvodnje; že odkup polovice svinca bi zadostoval za stabilizacijo tržne cene. Opozarjal pa je, da bodo brez takšnega ukrepa rudniki v največ šestih mesecih propadli.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} Zaskrbljujoči položaj se je še naprej slabšal. Uprava je postopoma ugotavljala nove vzroke stiske: pomanjkanje trgov na nemški strani, neenakomerna razdelitev sredstev od prodaje ter za koroške in kranjske rudnike še stroški lesa, nabor, davki in carine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} Pod avstrijsko upravo so rudniki imele določene privilegije: država jim je odstopila uporabo državnih gozdov, rudarje oprostila vojaške službe, davek omejila na 4 krajcarje, pozneje na 8 krajcarjev v papirju na cent, izvozne dajatve za železo pa na 1,5 krajcarja na cent. Ilirski rudniki so torej uspevali predvsem zaradi teh avstrijskih olajšav in prostega dostopa do morja. Francoska uprava je te ugodnosti odpravila. Les iz državnih gozdov je bilo treba kupovati, sicer po nizki, vendar višji ceni kot poprej; davek 8 krajcarjev je bilo treba plačevati v denarju; izvozna dajatev za železo v palicah je narasla na 20 krajcarjev namesto 1,5; žebljarne so za sod ob izvozu plačevale 36 krajcarjev namesto 7,5. Poleg tega so bile uvedene še nove dajatve: patentni davek za lastnike fužin, dodatni davek na stavbe na podlagi namišljene najemnine ter zemljiški davek na zemljišča obratov, ki je bil prej odpravljen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} Tudi odprava vojaške oprostitve je imela posledice: del delavcev je odšel na Štajersko, zato se je delovna sila podražila. Posledice so se hitro pokazale po vsej deželi; cena železa v Trstu je že padla pod proizvodne stroške, zato so lastniki fužin začeli ustavljati delo in zapirati obrate v pričakovanju boljših razmer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} Aprila sta bili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev likvidirani topilnici v Großkirchheimu in Lainachu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}} Položaj je postal tako kritičen, da so morali poiskati izredno pomoč. Wilcher in Gallois sta od generalnega intendanta zahtevala začasno finančno pomoč, ta pa jima je svetoval, naj se neposredno obrneta na Marmonta, ki je bil tedaj že v Parizu. V prošnji z dne 15. aprila sta zaprosila za posojilo v višini 300.000 frankov iz cesarske zakladnice. Menila sta, da bi s tem zneskom lahko v treh mesecih poravnali dolgove, v šestih mesecih pa povrnili vložena sredstva in ponovno zagotovili dobičkonosnost rudnikov. Marmont je v navodilih svojemu nasledniku Bertrandu zapisal, da so dolgovi 1. aprila znašali 180.000 frankov, tekoči mesečni izdatki pa ok. 60.000 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}}{{efn|Če ne bi ukrepali, bi dolgovi do 1. maja narasli na 240.000 frankov, do 1. junija pa že na 300.000 frankov. Zato je tudi sam predlagal posojilo, sicer v višini 200.000 frankov, ter večjo svobodo pri prodaji rudarskih proizvodov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}}}} Po njegovem mnenju so trgovci izkoriščali stisko uprave in z dogovarjanjem umetno zniževali odkupne cene, medtem ko so delavci zaradi pomanjkanja in lakote kradli rudarski material. Minister Montalivet je 20. maja podprl predlog za posojilo 200.000 frankov koroški rudarski upravi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}} Vojno ministrstvo je medtem že odkupilo svinec v vrednosti 100.000 frankov, vendar je dejanski izkupiček znašal 98.970 frankov. Rudarska uprava je prejela le 48.970, preostalih 50.000 frankov pa je bilo nakazanih v državno blagajno. Julija je Napoleon odredil še en odkup svinca za potrebe vojnega ministrstva v vrednosti 100.000 frankov. Po dolgotrajnem dopisovanju med Bellevillom, Bertrandom, Montalivetom in Laumondom je bilo 7. avgusta 1811 posojilo v višini 200.000 frankov dokončno odobreno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}} Medtem si je za pomoč rudnikom prizadeval generalni intendant Belleville. Intendantu Wilcherju je dovolil, da s prodajo rudarskih proizvodov začasno zagotovi denar za nujne potrebe in tako prepreči kopičenje dolgov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}} Pri tem je za najnujnejša izplačila uporabil tudi prihodke koroških državnih posesti, zaloge svinca pa so služile kot jamstvo. Ker so se trgovci dogovorili in izkoriščali stisko uprave – za cent svinca so ponujali le 30 frankov, medtem ko je v Benetkah dosegal med 45 in 50 frankov –, je Belleville sklenil ustanoviti skladišče v Benetkah, kjer bi se svinec pod nadzorom francoskega generalnega konzula prodajal na javnih dražbah.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=66}} Odlok iz 3. julija je te ukrepe potrdil, zlasti uporabo prihodkov državnih posesti za izplačilo rudarskih delavcev in preprečitev njihovega odhoda. Istega meseca je Belleville zaradi govoric, da avstrijski rudarski zastopniki skušajo vodstvi rabljskega in plajberškega rudnika privabiti nazaj v Avstrijo, sprožil diplomatsko posredovanje pri avstrijskem veleposlaniku v Parizu. Pozneje se je izkazalo, da je bil strah neutemeljen, saj sta oba direktorja ostala v Iliriji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=66}} Po imenovanju Galloisa v Idriji je maja 1811 zapustil koroške rudnike, kjer sta ostala le Leboullenger in Lemaire. Zato je postala nujna nova organizacija rudarske uprave. Odlok z dne 15. aprila (131.–133. člen) je predvidel, da bo notranji minister pripravil reorganizacijo rudarske službe, po francoskem vzoru, pri čemer bi država ohranila nadzor nad izkoriščanjem tudi v zasebnih rudnikih. Do dokončne reorganizacije leta 1811 ni prišlo; pripravljenih je bilo več načrtov, vendar niso bili uresničeni. Bertrand je zato 2. avgusta v Beljaku ustanovil (začasni) rudarski urad, ki je deloval do konca Ilirskih provinc. Sestavljali so ga koroški intendant, inženir Lemaire in domenski inšpektor Chapotin, z delom pa je začel 15. avgusta. Leboullenger je prevzel tehnično vodenje obratov na Zgornjem Koroškem pod Lemairejevim vodstvom, ki je bil odgovoren za rudnika v Rablju in Plajberku. Plačila članov urada je uredil odlok iz 3. avgusta.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=66}} Prva naloga tega urada je bila ureditev razmer v topilnicah na Zgornjem Koroškem. 28. avgusta je Bellevillu predložil predloge za zagotovitev potrebnih količin bakra ter za prodajo cinka, ki se je kopičil v skladiščih. Ker je bila uporaba cinka razmeroma omejena, ga je bilo težko prodati.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=66}} Francija je imela le eno obratovalnico za predelavo cinka v Liègeu in ga ni uvažala. Baker je bil tam redek, zato so bile manjše tovarne v Marseillu in Lyonu večinoma zaprte. Tudi obrati v Namurju in Aachnu so kalamin dobivali v bližini, zato bi bil prevoz za državno blagajno predrag. V Avstriji je bila ta kovina prej del ustaljene menjave: iz bakra iz Rusije, Švedske in Avstrije so izdelovali medenino, cesarska oblast pa je proizvodnjo in dobavo kalamina strogo nadzorovala ter omejevala trgovino s cinkom, da bi ohranila cene. Letno proizvodnjo je omejila na 3.000 centov, čeprav bi bila lahko višja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=67}} Po priključitvi Ilirije so v Avstriji iskali nova nahajališča kalamina, vendar neuspešno, zato je cink postal zelo iskan. Cena bakra pa je padla z 90–100 na 70–75 goldinarjev. Zato je ta urad predlagal ponovno vzpostavitev trgovine z Avstrijo. Zaprosila je za dovoljenje, da proda 1.000 centov cinka po najmanj 30 goldinarjev na cent, da del cinka odstopi dobavitelju lesa v Greifenburgu po 36 goldinarjev, da uvozi do 400 centov bakra po največ 80 goldinarjev ter da se vzpostavi redna menjava cinka za baker med Ilirijo in Avstrijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=67}} Belleville ni hotel sam prevzeti odgovornosti, zato je prošnjo urada poslal ministru za finance in grofu Defermonu, ta pa sta čakala še mnenje Laumonda. Zadeva je očitno ostala brez rešitve. Belleville je Lemaireju in Leboullengerju sicer predlagal, naj za medenino v Lienzu uporabita ilirske bakrene kovance, vendar je Lemaire po poskusih ugotovil, da jih je mogoče uporabiti le v tretjini zmesi, ker so vsebovali tudi kositer in so medenino delali krhko. Poskus so opustili.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=67}} Rudnik bakra v Samoborju v civilni Hrvaški, z bogato rudo, v lasti dunajske družbe, je bil v praksi skoraj nedejaven. Uprava je to pojasnjevala s slabim stanjem strojev in rudniških rovov, katerih obnova bi zahtevala stroške, ki jih družba ni mogla kriti, ter s prepovedjo izvoza surovega bakra prek savske carinske linije, čeprav se je ta običajno prodajal na nasprotni strani meje. Intendant Contades je mislil, da gre tudi za interes uprave, ki naj bi želela rudnik prikazati kot nerentabilen z namenom njegovega poceni odkupa. Predlagal je, da se ga nacionalizira in družbi izplača nadomestilo v višini sedanjega neto dohodka; ukrep bi bil izvedljiv, saj je bil generalni guverner soudeležen pri lastništvu. Vendar do izvedbe ni prišlo, zato ta rudnik ni bil upoštevan pri oskrbi Lienza.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=68}} Novi rudarski urad se je soočal z enakimi težavami kot pred njim Gallois. Ob začetku delovanja so dolgovi šestih državnih obratov znašali 189.841 frankov, odobrena sredstva 78.000 frankov, primanjkljaj pa 111.841 frankov. Großkirchheim, Lainach in Lienz so bili že dalj časa ustavljeni. Urad se je sprva osredotočil na ohranjanje delovne sile v še delujočih obratih. Dodatne zaplete je povzročila »sprememba« ilirsko-italijanske meje: po italijanski razlagi je območje Rablja pripadlo Italiji. Italijanski komisar je rudnik prevzel, ves promet pa je bil podvržen carinam, kar je onemogočalo normalno poslovanje. Kasneje je bilo odločeno, da rudnik ostane v Iliriji. Medtem je cena svinca še naprej padala. Zaradi omejenega odjema so bili zasebni lastniki prisiljeni prodajati po cenah, ki so komaj pokrivale proizvodne stroške.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=68}} Večina lastnikov je svojo proizvodnjo prodajala na kraju samem trgovcem iz Beljaka, ki so jo izvažali v Milano in Benetke, deloma tudi v Avstrijo, kjer pa je uvozna dajatev 6 goldinarjev pomenila{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=68}} oviro. V Avstriji je bila kalamina sicer zelo iskana; na uradu so se pojavljala vsakodnevna povpraševanja. Svinec bi bilo mogoče izvažati tudi na Bavarsko, če bi ga namesto v blokih po 2 centa ulivali v manjše ingote po 45 do 50 funtov, vendar ta možnost tedaj ni bila izkoriščena.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=69}} Razmere na Koroškem se torej v letu 1811 niso izboljšale. Januarja 1812 je Lemaire znova predlagal spodbujanje iskanja premogovnih nahajališč, gradnjo novih plavžev, da bi bila Zgornja Koroška manj odvisna od avstrijske Spodnje Koroške, ter oprostitev rudnikov in tovarn davkov. Dodal je tudi primerjalni pregled rudarske in metalurške proizvodnje beljaškega okrožja pred odstopom in po njem. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo pri zasebnih obratih pred odstopom zaposlenih 3.082 delavcev, po odstopu pa 2.018, letna prodaja pa je padla z 4.465.322 frankov na 1.776.223 frankov. Za državne obrate zaradi dolgotrajnih zastojev proizvodnje ni bilo mogoče napraviti enakovredne ocene. Nazadnje je 23. januarja 1812 izredni domenij prevzel državne rudnike v Iliriji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=69}} Chabrol je bil s to rešitvijo zadovoljen. Montalivetu je pisal, da je bila odstopitev koroških rudnikov izrednemu domeniju, tako kot Idrije Trem runam, rešitev za te obrate, ker ilirska uprava ni bila dovolj premožna, da bi zagotavljala potrebna predplačila. V novem osnutku carinske tarife, ki je bil tedaj predložen cesarju, so zato predlagali tudi spremembe pri izvoznih in uvoznih dajatvah za Italijo, da bi olajšali prodajo. Od tedaj so vsaj finančne težave rudnikov prenehale.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=69}} Nadaljnji ukrepi so bili namenjeni predvsem zagotavljanju trga za ilirski svinec. Odlok z dne 3. maja je dovolil, da se plače odtegujejo od izkupička prodaje. Odlok z dne 20. septembra je odpravil vse vstopne dajatve za svinčene ingote, poslani iz Ilirije v Francijo, in ohranil le tehtninsko dajatev,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=69}} saj je bil ilirski svinec cenejši od francoskega in italijanskega.{{Efn|Vstopni uradi za svinec so bili določeni v Genovi, Vercelliju in Casatismu.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}}}}{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}} Odlok z dne 10. januarja 1813 je prepovedal uvoz italijanskega svinca v Francijo, ilirski svinec pa je ostal dovoljen. Sklep urada z dne 6. februarja je za dve leti določil pogoje poslovanja, obvestilo intendanta Charnagea pa je za 31. maj v Beljaku napovedalo prodajo 3.000 do 4.000 centov svinca iz Bleiberga in Rablja, v lotih ali »na veliko«. Nazadnje je odlok z dne 10. aprila ilirski svinec ob uvozu v Francijo in Italijo oprostil carin, kar je bilo sporočeno trgovcem z namenom lažje prodaje koroških rudarskih izdelkov.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}} Na Kranjskem je bil položaj rudnikov in obratov pravzaprav slabši kot na Koroškem. Medtem ko so bili koroški obrati pred odstopom uspešni, so kranjski že od 18. stoletja nazadovali zaradi nizke konkurence. Leta 1805 so razdejanost gozdov ter visoka cena oglja in rude nazadovanje še pospešili. Kljub temu so leta 1808 še proizvedli 33.300 centov surovega železa in 23.500 centov jeklenih izdelkov, v skupni vrednosti 3.000.000 frankov. Ilirsko obdobje je položaj teh obratov še poslabšalo. Gallois je obžaloval izseljevanje delavcev in njihovo težko socialno stanje. Na vprašanje generalnega guvernerja, kako jim pomagati, je Čerin, pomočnik rudarske uprave na Kranjskem, predlagal že znane ukrepe: oprostitev rudarjev vojaške službe, vrnitev gozdnih pravic lastnikom ter odkup železnih in jeklenih izdelkov po nizki ceni, da bi laže čakali na prodajo v tujino.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}} Leto 1812 je bilo posebej kritično. V obratih v Bohinjski dolini so odpustili polovico delavcev, plače preostalih pa znižali na raven iz leta 1788. Dolgovi lastnikov so se kopičili.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}} Baron Zois, največji lastnik rudnikov in fužin na Kranjskem, je hotel svoje obrate v [[Bohinj|Bohinjski dolini]] prodati, vendar mu ni uspelo. Tudi Leopold Ruard, drugi večji lastnik, ni mogel zagotoviti količin jekla, dogovorjenih pred letom 1809. Baron Lattermann je junija 1814 ugotovil, da je stanje slabo; še leta 1816 pa so se nekatere fužine v prošnjah cesarju sklicevale na ilirsko obdobje in prosile za pomoč.O kranjskih zasebnih obratih vemo manj kot o državnih koroških, razen za Zagorje.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=71}} Toda razpoložljivi podatki kažejo, da so se splošnim težavam ilirskih rudnikov in fužin na Kranjskem pridružili še prejšnja oslabelost teh obratov in zasebna lastnina, ki Napoleonu ni nalagala enakih žrtev kot pri državnih obratih. Medtem ko je država še nekako vzdrževala nerentabilno proizvodnjo, zasebni lastniki z veliko manjšim kapitalom tega niso zmogli.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=71}} Večina je zato preprosto mirovala, kar je izseljevanje delavcev še okrepilo. Ko je vojna z Avstrijo postajala vedno bolj verjetna, je bil Belloc, direktor domena, junija 1813 po nalogu generalnega intendanta izrednega domena zadolžen za prevoz 12.000 do 18.000 centov iz zalog koroških rudnikov v Benetke; odlok z dne 13. avgusta pa je odobril še dodatna sredstva za ta prevoz. To je bil zadnji ukrep v zvezi z ilirskimi rudniki.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=71}} Francoski rudarski inženirji so svoje naloge opravljali zavzeto in večkrat predlagali ukrepe za izboljšanje razmer, vendar jih zaradi celinske zapore večinoma ni bilo mogoče uresničiti. Kljub temu jih je spremljala vrsta osebnih nesreč. Leboullenger je moral julija 1812 zapustiti službo zaradi [[Melanholija|melanholije]], ki jo je pripisoval podnebju koroških gora. Lemaire je že leta 1811 prosil za premestitev, saj so mu zimske razmere poslabšale očesno bolezen.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=71}} V času oborženih spopadov septembra 1813 je bil zaprt v Beljaku, nato se je prek Štajerske in Bavarske vrnil v Francijo, kjer je januarja 1814 umrl v Lillu. Najuspešnejši med njimi je bil Gallois. Po odhodu iz Ilirije septembra 1813 je maja 1814 prenehal voditi rudnik v Idriji. Istega leta je zaprosil za odlikovanje z redom legije časti in se pri tem skliceval na svoje tukajšnje delo, zlasti na pregled rudnikov na Koroškem in v Vojni krajini ter organizacijo rudarske službe. Prošnjo so podprli Chabrol idr., vendar je zaradi upravnih zapletov ostala nerešena. Gallois jo je obnovil oktobra 1823 in bil 14. avgusta 1824 imenovan za viteza legije časti. Domači upravniki rudnikov Pretner, Hübner in Bohr so svoje položaje obdržali. Francoski upravi so posredovali številna poročila in podatke, vendar na razvoj ilirskega rudarstva niso bistveno vplivali.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=72}} ==== Industrija oz. predelovalna proizvodnja ==== Z izjemo metalurgije je bila ilirska industrija razmeroma šibka. Industrijskih obratov je bilo malo, njihovo število pa se je od zahoda proti vzhodno zmanjševalo. Francoska uprava industrializacije ni spodbujala,{{sfn|Pivec Stele|1930|p=72}} saj je Ilirijo obravnavala zlasti kot trgovsko in potrošniško, ne pa industrijsko območje. V nekaj letih tudi ni bilo mogoče bistveno spremeniti gospodarske strukture. Nastalo je sicer nekaj novih obratov, vendar so številni starejši zaradi carinske politike, pomanjkanja surovin, omejenega trga in upada porabe delno ali povsem ustavili proizvodnjo. {{sfn|Pivec Stele|1930|p=73}} Industrija je bila razporejena neenakomerno. Na Kranjskem so v Tržiču delovali obrati za predelavo volne, izdelavo čipk, grobega sukna in volnenih nogavic, v Ljubljani pa usnjarski ter obrati za izdelavo lesenih, slamnatih in fajansnih izdelkov. Ti so letno izvozili blago, vredno pribl. 600.000 goldinarjev, predvsem v Avstrijo in Italijo, ter zagotavili delo več kot 10.000 ljudem. V Zagorju je obratovala državna steklarna. V Istri so delovale rafinerija sladkorja ter tovarne mila, rosolia in fajanse v Trstu, svilarski obrati v Kopru in večja strojarna v Gorici. Civilna Hrvaška je premogla pomembno rafinerijo sladkorja na Reki, veliko državno tovarno tobaka, več zasebnih tobačnih obratov ter steklarno v Sušici. V Dalmaciji so izdelovali predvsem grobo sukno, žganje in likerje, v Dubrovniku pa tudi lojene in voščene sveče, platno in grobo sukno. V Vojni krajini je prevladovala domača obrt, zato je bilo julija 1811 za oskrbo hrvaških polkov dovoljeno uvažati avstrijsko sukno.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=73}} Posebej pomembna je bila reška rafinerija sladkorja, katere dokumenti dobro osvetljujejo aktualne ramzere. Njeni direktorji G. J. Gridder, P. de Vierendels in A. Seiler so februarja 1810 Marmontu poslali prošnjo, v kateri so pojasnili, da je rafinerija pripadala antwerpenski družbi, ustanovljeni oktobra 1750. Zaradi velikega državnega pomena ji je podelila habsburška oblast v času [[Marija Terezija|Marije Terezije]] številne privilegije.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=73}} Skupaj z dobrim vodenjem je zaradi njih postala eden vodilnih tovrstnih obratov v Evropi. Ker je bila dolga leta edina rafinerija sladkorja v državi, je oskrbovala tako kraje znotraj kot zunaj Habsburškega cesarstva. Za to je potrebovala približno 100.000 centov surovega sladkorja letno, ki ga je skoraj v celoti dobavljala iz pristanišč v Franciji ter iz Hamburga, po začetku vojne pa nazadnje iz Lizbone, od koder je zadnjo pošiljko prejela novembra 1807. Zaradi prekinitve dobave je rafinerija približno leto in pol mirovala. Od takrat ni več kupovala novih zalog surovega sladkorja, da ne bi izgubila pravice do uvoza rafiniranega sladkorja v Italijo in druge Napoleonove države. Kljub temu so bile zaloge rafiniranega sladkorja, ki jih je imela v Trstu za svoj račun in za svoje naročnike iz Neaplja in Rima, zasežene in odpeljane v Benetke, čeprav je tržaški konzul za del teh zalog že izdal potrdila o poreklu za uvoz v Italijo.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=74}} Rafinerija je neposredno zagotavljala preživetje 200 družinam, posredno pa še 400. Dosti kmetov ob cesti med Reko in Ljubljano ter med Reko in Trstom je živela od prevoza sladkorja in sirupa. Sprva je moral z velikimi stroški uvažati premog iz Anglije, nato pa so odkrili nahajališča v okolici Trsta in v Krapnu v Istri. Vendar mu zadnji dve leti ni bilo več dovoljeno pridobivati premoga iz Krapna, kar je močno škodovalo rafineriji, kljub odloku italijanskega podkralja, ki je dovoljeval pridobivanje ob plačilu predpisanih dajatev.{{Efn|Ta del Istre je namreč pripadal Italijanskemu kraljestvu.}} Po ukazu istrskega prefekta je morala rafinerija leta 1806 za beneški arzenal dobaviti določeno količino premoga; po preizkusih so zahtevali le še premog v večjih kosih. Rafinerija je zato zaprosila za dovoljenje, da bi lahko za svoje potrebe izvažala tudi manjše kose in premogov prah, vendar dovoljenja ni dobila. Po ukazu labinskega delegata Battialeja je morala rudarska uprava povečati obseg dela in zaposliti do 50 delavcev; prej jih je zaposlovala le 30.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=74}} Količina izkopane rude se je zato povečala na več kot 3.000.000 funtov (po 0,56 kg), vendar je zaradi težav v plovbi ni bilo mogoče izvoziti v Benetke, zato je ostajala izpostavljena vremenu in vodi, kar je družbi povzročalo veliko škodo. Ponovne prošnje niso zalegle. Rafinerija je bila v hudi stiski, vlada ni mogla zagotoviti prevoza premoga, ruda pa se je še naprej kvarila. Njeno vodstvo je zato od Marmonta zahtevalo dve dovoljenji. Najprej dovoljenje za izkopavanje lastnega premoga, saj njegova kakovost ni ustrezala potrebam beneškega arzenala; poleg tega naj bi arzenal potreboval le 3.000 centov premoga letno, zato bi lahko rudniki oskrbovali tako arzenal kot rafinerijo. Ker je imela rafinerija še druga nahajališča v okolici Trsta, katerih premoga ni mogla prevažati po morju, bi ga lahko dobavljala državi, saj je bil prevoz iz Trsta v Benetke lažji. Druga zahteva je bila dovoljenje za uvoz sladkorja, ki bi ga lahko pridobili na Ogrskem. Vodstvo je prošnji priložilo seznam 186 delničarjev.{{Efn|Večina jih je bila iz Nizozemske in Belgije, le deset jih je bilo z Reke, devet iz Dunaja, dva iz Prage ter po eden iz Trsta in Gorice.}} Prošnja je bila deloma uspešna. Odlok z dne 8. aprila je dovolil uvoz 12.000 centov surovega sladkorja iz Avstrije za oskrbo rafinerije.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=75}} 10. novembra je sledila nova prošnja direktorjev Gridderja in Seilerja, prav tako naslovljena na Marmonta. Trgovci z Reke so bili 5. novembra sklicani na trgovsko sodišče, kjer so jim sporočili izvajanje odlokov z dne 5. avgusta in 12. septembra. Ker rafinirani sladkor v tej tarifi ni bil posebej naveden, je njeno vodstvo menilo, da bo oproščena dajatev, zlasti ker je bil izdelan iz surovega sladkorja, kupljenega na državni prodaji v Trstu, in iz sladkorja, uvoženega iz Avstrije na podlagi odloka iz 8. aprila.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=75}} Carina pa je rafinerijo obvestila, da bodo po navodilu generalnega intendanta z dne 3. novembra vsi rafinirani sladkorji,{{sfn|Pivec Stele|1930|p=75}} ne glede na izvor ali kraj izdelave, podvrženi tem dajatvam. Tako je bil reški sladkor izenačen z angleškim, kar je po mnenju uprave pomenilo ugodnost za sovražno trgovino na škodo domače proizvodnje. Rafinerija je bila že močno prizadeta in je morala z velikimi stroški vzdrževati delavce, čeprav jih ni mogla zaposliti; s tem je porabila del kapitala družbe in ni mogla plačevati novih dajatev. Direktorji so zato prosili Marmonta, naj doseže oprostitev za sladkor, kupljen v Trstu in pripeljan iz Avstrije. V nasprotnem primeru družba ne bi mogla nadaljevati poslovanja. Tokrat prošnja kljub upravičenosti očitno ni bila uspešna. Spomladi 1812 je rafinerija ponovno poskusila, tokrat pri Avstriji. Aprila je baron Lederer, avstrijski konzul na Reki, posredoval prošnjo direktorjev za oprostitev uvozne dajatve 3 goldinarjev na cent rafiniranega sladkorja in sorazmerne dajatve na sirup. V zameno so želeli obračunati 30 delnic, ki jih je imel avstrijski cesar, od novembra 1804 do odstopa. Na Dunaju so maja odgovorili, da je odločitev odvisna od likvidacije obveznosti med obema državama.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=76}} == Statistika == Odstop Ilirije Napoleonu je povzročil več statističnih podatkov o njej. Marmont, ki je postal njihov prvi guverner, je takoj zahteval informacije od [[Janez Filip Cobenzl|Janeza Filipa grofa Kobencla]]. Cobenzl mu je poslal kratek spis, v katerem se je opravičil, da ne ve več, kot je oktobra 1809 obvestil Napoleona. Avstrija je naročila statistično raziskavo svojih odstopljenih provinc, Bergk pa je statistične podatke objavil v svojih Betrachtungen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}} Francoski uradnik, revizor Hautefort, je sestavil zelo podroben Statistični esej o Ilirskih provincah (''Essai de statistique sur les Provinces Illyriennes''), vendar kaže, da je bil narejen brez neposrednega poznavanja regije, zgolj z zbiranjem tiskanih dokumentov. Kasneje sta Demiani in Woltersdorf objavila svoji statistični deli o Iliriji, vendar Woltersdorfovo delo trpi zaradi iste pomanjkljivosti kot Hautefortovo. Nazadnje je Toussaint, šef policije v Iliriji, sestavil kratko statistično poročilo o Kranjski, A. Gallien pa v Zadru spomine o Dalmaciji. Po teh statistikah je bila skupna površina Ilirije 54.998 km², od tega tretjino neobdelane zemlje. Prebivalstvo Ilirije je štelo nekaj več kot milijon in pol prebivalcev, sestavljeno iz več [[Narodnost|narodnosti]] ali [[Etnija|etničnih skupin]]: Slovenci na Koroškem, Kranjskem, Goriški, Istri; Nemci na Koroškem in Kranjskem; Italijani v Goriški, Istri, Dalmaciji; Hrvati v Istri, Dalmaciji, Dubrovniku in na obeh Hrvaških.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}} Za čas Ilirskih provinc ni mogoče pričakovati statističnih podatkov o različnih narodnostih; obstaja pa statistični podatki o verski opredelitvi, z dne 20. marca 1813 z naslednjimi številkami: [[katoličani]] 1.312.955, [[pravoslavci]] 224.418, [[Protestantizem|protestanti]] 15.785, reformirani 206, [[Judje]] 2.736; skupno je bilo preštetih 1.556.000 ljudi. Ker je v teh državah narodnost običajno sovpadala z versko pripadnostjo, lahko domnevamo, da je katoličanstvo pomenilo [[Slovenci|Slovenca]], [[Hrvati|Hrvata]] in [[Italijani|Italijana]]; luterani in reformirani [[Nemci|Nemca]]; pravoslavni [[Grki|Grka]] in [[Srbi|Srba]]. Večino prebivalstva so sestavljali Slovenci in Hrvati, manjšino Nemci in Italijani. Že v Iliriji so bile jezikovne razlike boleče očitne v upravi, začenjalo se je narodno prebujenje in država je bila daleč od narodne ali etnične enotnosti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=9}} Tudi ustava in uprava teh provinc sta bili precej raznoliki. Nekatere kot so Koroška, ​​Kranjska in avstrijska Istra, so imele avstrijski sistem; druge, kot sta civilna Hrvaška in Reka, ogrski sistem; v nekdanji beneški Istri je bil to italijanski sistem; v Dalmaciji in Dubrovniku francoski sistem; in nazadnje je bila vojaška Hrvaška pod vojaško upravo. Ilirija torej tudi ni predstavljala politične enote. Že samo ime Ilirija je bilo zgodovinski ostanek: spominjalo je na [[Iliri|Ilire]] iz antike, prve prebivalce teh provinc, in poudarjalo identiteto ozemlja. Po razlagi [[Melita Pivec Stele|Melite Pivec Stele]] je tako ustvarjalo lažno enotnost. To so poskušali izkoristiti tudi za politične koristi, da bi Ilirijo spremenili v središče privlačnosti za vse južne Slovane. Ker te Ilirske province niso imele geografske, gospodarske, politične ali narodne enotnosti, so bile resnično nekoherenten konglomerat, ustvarjen izključno po Napoleonovi volji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=9}} == Uprava == Za finančno organizacijo provinc je bil, z odredbo z dne 21. oktobra 1809{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}} zadolžen [[Hue-Jacques-Édouard Dauchy]]. [[Nicolas François, grof Mollien|Mollien]] je v svojih ''Spominih'' zapisal, kako je Napoleon želel, da se ta organizacija izvede. Nameraval je, da bi bila dobro urejena, z enakomerno porazdeljenimi in enotnimi davki po vsej državi, z enakimi stopnjami, enakimi pravili itd. Verjel je, da osvojena provinca ne bi smela obžalovati svojih nekdanjih gospodarjev, ki je niso zaščitili. In »Ilirija je res brez truda kmalu pokazala videz nekdanjega francoskega oddelka v svoji upravi in ​​celo v svoji zakonodaji, metamorfoza pa je bila že precej napredovala do Napoleonove vrnitve v Francijo, ki je precej tesno sledila njegovemu münchenskemu pismu.« To je bila zelo dolgoročna sodba. Dejansko sploh niso šle tako hitro in francoski videz Ilirskih provinc je bil sprva le zunanji; potem pa je bilo res vse videti podobno, celo plakete postilionov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=14}} Prva začasna organizacija je Ilirske province razdelila na 10 intendancij, vendar je delno še vedno dopuščala, da avstrijski zakoni ostanejo v veljavi. V tem obdobju so intendanti vrnili številne dokumente z opombo: "obravnavati je treba po zakonih in običajih države." Iz tega sobivanja avstrijskih in francoskih upravnih oblik sta se neizogibno pojavili zmeda in konflikti. O tej temi imamo zabavno pismo tržaškega intendanta Arnaulta, naslovljeno 12. oktobra 1810 na njegovega strica, grofa Regnaulta, ki opisuje kaos: uprava je vsebovala mešanico avstrijskega in francoskega sistema; uvedeni so bili neposredni davki tam, kjer prej niso obstajali; [[fevdalizem]] je bil ''de iure'' odpravljen, vendar so pravice zemljiških gospodov še vedno obstajale; carina je bila najbolj pomanjkljiv del uprave in bo vodila v propad trgovine; finance so v obupnem stanju; plače vojakov zamujajo več mesecev; niti zaposleni niti [[Upokojitev|upokojenci]] niso prejeli dohodkov že osem mesecev; Pri dobaviteljih so nastali precejšnji dolgovi in ​​v tej opustošeni državi se je treba zateči k prisilnim posojilom, ki le začasno odpravljajo popolno pomanjkanje sredstev in popolnoma uničujejo zaupanje. Šele ko bo uprava enotna in redna, bo obstajal [[proračun]]."{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=14}} Arnault se je pritožil, da so intendanti deležni kritik zaradi svoje starosti, saj je bila večina zelo mladih revizorjev. Glede te zadnje točke je Napoleon že 17. julija pisal Clarku, da je v Iliriji preveč revizorjev, da bi moral Marmont odpustiti polovico in da bi lahko za upravo postavili domače ljudi. Ti prvi intendanti so bili kasneje dejansko delno zamenjani; toda tudi med njihovimi nasledniki so bili domačini (zelo) redki.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} V tem poskusnem obdobju se je pripravljala končna organizacija, vendar je ilirska delegacija, ki je bila spomladi 1811 na Marmontovo pobudo poslana v Pariz, imela nanjo malo vpliva. Ko je bil Napoleon obveščen o prihodu teh delegatov, je [[Michel Gaudin, duc de Gaëte|Gaudina]] prosil, naj pojasni njihova pooblastila, njihov namen, kdo jih je imenoval, njihove želje in njihovo vlogo. To kaže, da je bila pomembna vloga, ki so jim jo včasih pripisovali, zgolj simbolična, razen delegatov Vojaške Hrvaške. Odlok z dne 15. aprila 1811 je vzpostavil enotno in redno upravo. Število intendancij se je zmanjšalo. Ilirske province so zdaj obsegale šest civilnih provinc: Kranjsko, Koroško, Istro, Civilno Hrvaško, Dalmacijo in Dubrovnik ter eno vojaško provinco: Vojaško Hrvaško. Po napeti debati med Marmontom in generalom [[Antoine-François Andréossy|Andreossyjem]] v Parizu je zadnja provinca ohranila svoj prvotni sistem zadrug in je večinoma veljala za tuje ozemlje. Njen poveljnik je bil nameščen v [[Karlovec|Karlovcu]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} Kranjska je štela tri okrožja: Ljubljana, Novo mesto in Postojna, z enaindvajsetimi okraji in 370.340 prebivalci; Koroška dve okrožji: Beljak in Lienz, z enajstimi okraji in 136.895 prebivalci; Istra štiri okrožja: Rovinj, Koper, Gorica in Trst, s sedemnajstimi okraji in 242.683 prebivalci; Civilna Hrvaška tri okrožja: Karlovac, Rijeka in Senj, z devetnajstimi okraji in 204.944 prebivalci; Dalmacija pet okrožij: Zadar, Šibenik, Split, Hvar in Makarska, s sedemnajstimi okraji in 217.450 prebivalci; Dubrovnik tri okrožja: Dubrovnik, Kotor in Korčula, z desetimi okraji in 69.054 prebivalci.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} V prestolnicah provinc (v Ljubljani, Beljaku, Trstu, Karlovcu, Zadru in Dubrovniku) je bilo šest intendantov s pooblastili prefekta, v središčih okrožij pa poddelegati s pooblastili podprefekta.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} Nekatere manjše spremembe so bile uvedene še po 15. aprilu 1811: z odlokom iz 18. septembra 1811 je bil okraj Pazin (nekdanja avstrijska Istra), ki je spadal k Civilni Hrvaški, priključen Istri, tako da je bila ponovno vzpostavljena v svojih naravnih mejah; odlok z dne 16. januarja 1812 je prenesel sedež poddelegacije iz Senja v [[Mali Lošinj]]. 10. januarja 1813 je bila odrejena ustanovitev četrtega okrožja na Kranjskem, in sicer [[Kranj|Kranja]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} V Ljubljani je prebival generalni guverner, ki je skupaj z generalnim intendantom financ in generalnim komisarjem za pravosodje tvoril »mali svet«. Ta ilirska vlada se je odlikovala po dobrem sodelovanju članov malega sveta ter civilnih in vojaških oblasti nasploh; če je med generalnim guvernerjem Marmontom in generalnim intendantom Dauchyjem obstajalo določeno rivalstvo, ga med njunima naslednikoma na istih položajih Bertrandom in [[Christophe de Chabrol de Crouzol|Chabrolom]], ne poznamo. 1 novembra 1811 je bil v Iliriji uveden kazenski zakonik; 1. januarja 1812 so začeli veljati vsi francoski zakoni, ki so se uporabljali do 1. avgusta 1814. Od tedaj je bila Ilirija podrejena enotni zakonodaji in upravi Francoskega cesarstva.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} Obstaja velika razlika med obdobjem pred aprilom 1811 in tistim po tem datumu. V prvem gre za še neustaljen, a prožen sistem, ki se prilagaja zahtevam posameznih provinc. Drugo obdobje je strogo unifikacijsko in skladnost s francoskimi zakoni postane popolna. Toda kljub videzu popolne organiziranosti se je uprava slabšala, medtem ko je na začetku, pod vodstvom Marmonta, upravni aparat še razmeroma dobro deloval. Kljub temu dejanska centralizacija v Iliriji ni bila nikoli popolna. Čeprav obstaja precej podobnosti med uvajanjem francoskega sistema v [[Kraljevina Vestfalija|Kraljevini Vestfaliji]] ali v [[Veliko vojvodstvo Berg|Velikem vojvodstvu Berg]] ter v Iliriji, je tisto,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} kar morda razlikuje Ilirijo od drugih je razmeroma večja samostojnost njene vlade, ki je bila posledica velike oddaljenosti od središča cesarstva. Ta vlada je morala, čeprav nerada, dopuščati in potrjevati prilagoditve posebnim razmeram dežele, ki so bile precej drugačne od drugih in ki je hkrati mejila na zahodno in vzhodno Evropo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}} Prvo obdobje lahko poimenujemo po Marmontu, medtem ko Dauchy in [[Godefroy Redon de Belleville|Belleville]] ostajata bolj v ozadju. Za drugo obdobje pa bomo nasprotno navedli ime generalnega intendanta, tj. Christophe de Chabrol de Crouzol, generalni guvernerji Bertrand, Junot in zlasti Joseph Fouché imajo manjši pomen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}} Razlika v osebni vrednosti teh osebnosti ni edini razlog za to spremembo; ta odraža tudi spremembo upravnih usmeritev, kolikor ustreza novi glavni nalogi, dodeljeni Ilirskim provincam. Generalni intendant je bil dejansko gospodar celotne uprave; dopisoval si je s konzuli v Bosni in Albaniji –, če je imel generalni guverner oblast podkralja, je imel generalni intendant oblast ministra. Marmontova uprava je imela velike obzore in obsežne načrte, Bertrandova pa je stremela predvsem k varčnosti; vendar sta si bili podobni v eni točki: ne ena ne druga nista imeli dovolj denarja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}} Kljub temu smo Ilirske province dolžni napoleonskemu [[Etatizem|etatizmu]]{{Efn|če smemo uporabiti ta na videz anahronističen izraz{{sfn|Pivec Stele|1930|p=18}}}} v Iliriji za upravna poročila, ki so z gospodarskega vidika – torej z našega – bogata po vsebini. Ob njihovem prebiranju dobimo vtis, da je bila večina višjih francoskih upravnih uradnikov dobrih, nekateri celo odlični. Zapisi, ki jih je Auguste de Marmont pustil svojemu nasledniku Henri-Gatien Bertrand o upravnem osebju, ter zelo zanimive opombe agenta tajne policije Pellenc o vseh pomembnejših osebnostih v Iliriji, dajejo enak vtis.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} Intendanti so si trudili olajšati stiske dežele. Takšne poskuse lahko opazimo pri de la Moussaye, de Contades in drugih, predvsem pa pri generalnem intendantu Chabrolu, izvrstnem upravniku, posebej iznajdljivem pri iskanju finančnih sredstev. Napačen pa je bil sistem, ki je spodkopaval njihova prizadevanja, predvsem celinski sistem; vendar si ga kot dobri upravniki niso upali napasti in so rešitve iskali drugje, ki se danes kažejo le kot blažilni ukrepi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} === Glavno osebje uprave === * generalni guvernerji: [[Auguste de Marmont]], [[Henri Gatien Bertrand|Henri]] [[Henri Gatien Bertrand|Gatien Bertrand]], [[Jean Andoche Junot|Jean]] [[Jean Andoche Junot|Andoche Junot]], [[Joseph Fourier|Joseph Fouché]]; * generalni intendanti: [[Jean Baptiste Dauchy|Jean]] [[Jean Baptiste Dauchy|Baptiste Dauchy]], [[Charles Godefroy Redon de Belleville]], [[Christophe de Chabrol de Crouzol]]; * intendanti Kranjske: Fargues, Baselli, de la Moussaye, des Mallets; * Koroške: de la Moussaye, Wilcher, de Charnage; * Istre: Arnault, baron Calafati; * Civilne Hrvaške: Lettardi, de Vienney, Georgi grof Savin, de Contades; * Dalmacije: de la Bergerie; * Dubrovnika: G. D. Garagnin, des Mallets, de Lareinty.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} Med osebami v upravi v Franciji, ki so aktivno sodelovale in jih pogosto srečevamo v korespondenci ilirske vlade, je treba omeniti: [[Jean-Baptiste de Champagny]] in [[Hugues-Bernard Maret]], ministra za zunanje zadeve; [[Henri Jacques Guillaume Clarke]] in [[Jean-Girard Lacuée|Jean Girard Lacuée]], ministra za vojno in vojaško upravo; [[Nicolas François Mollien]], minister za zakladnico; [[Jean-Pierre de Montalivet]], minister za notranje zadeve; [[Collin de Sussy]], minister za manufakture in trgovino; [[Martin-Michel-Charles Gaudin]], minister za finance. Tem je treba dodati še: [[Auguste de La Tour-Maubourg]], francoskega veleposlanika v Carigradu; Otto, francoskega veleposlanika na Dunaju; ter kneza [[Klemens von Schwarzenberg]], avstrijskega veleposlanika v Parizu;{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} [[Klemens von Metternich]], leta 1810 izredni odposlanec v Parizu; ter konzuli, zlasti Ségur v Trstu in David v [[Travnik (mesto)|Travniku]]. Imena, kot so Blanchard, načelnik cest in mostov v Iliriji, Gallois, načelnik rudnikov, d’Étilly, direktor pošt itd., so manj znana; vendar so njihova dela imela več trajnosti kot dela bolj slavnih osebnosti. Tak je bil upravni okvir, tak je bil instrument, s katerim se je Napoleon v Iliriji posluževal za uresničevanje svojih gospodarsko-političnih ukrepov, ki so skoraj izključno določali potek gospodarskega življenja Ilirske province. Prvi med njimi so bili tisti, ki jih je narekovala rešitev denarnega vprašanja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=19}} === Carinska ureditev === Avstrija se je že leta 1805 držala celinskega sistema; zato bi lahko mislili, da se stanje Ilirije v tem pogledu ni povsem spremenilo. Ampak je Avstrija ta sistem sprejela zelo nejevoljno in si lahko predstavljamo, da se njene prepovedi niso strogo spoštovale. 19. aprila 1809, na začetku vojne s Francijo, je odlok odpravil blokado obale in obnovil trgovinske odnose z Anglijo, kar pa se je končalo 14., s podpisom dunajskega mira. Zdaj je držanje sistema postalo resno. Napoleon je že 16. oktobra 1809, dva dni po dunajskem miru, pisal [[Martin Michel Charles Gaudin|Gaudinu]], da je treba v Ilirijo poslati sposobnega človeka za direktorja carine, da bi uredil službo v Trstu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=27}} [[Eugène de Beauharnais|Eugène]] je 4. novembra iz Beljaka pisal Napoleonu in med navodili, ki jih je dal Dauchyju, podal nalogo, naj se vzpostavi carinsko linijo vzdolž celotne avstrijske meje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} 29. novembra je ''Laibacher Zeitung'' objavil seznam novih carin ob avstrijski meji; glavne so bile: [[Tržič]] na cesti proti Celovcu, [[Trojane]] na cesti Gradec–Dunaj, [[Krško]] na cesti proti celjskemu okrožju ter [[Čatež ob Savi|Čatež]] na cesti proti Zagrebu. Med manjšimi carinskimi postajami so bile: na koroški strani [[Kokra, Preddvor|Kokra]]; ob štajerski Sv. Primož, [[Motnik]] in [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], po Savi pa [[Grad Prusnik|Prusnik]], [[Radeče]], [[Kompolje, Sevnica|Kompolje]] in [[Radna]]. Avstrija je prav tako na svoji strani vzpostavila carinski kordon ob novi meji na Koroškem, Štajerskem in Hrvaškem ter odprla carinske urade, zlasti pri [[Vransko|Vranskem]] (Franz) in na zagrebškem mostu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} Omenjen sistem je bil le začasne narave. Organizacijo carinskih uradov in postaj v provincah je šele uredil odlok z dne 28. februarja 1810. V Trstu je bil ustanovljen centralni carinski direktorij. Pod njegovo upravo je bilo sedem inšpektorjev: štirje prvega razreda v Trstu, Reki, Ljubljani in v enem istrskem pristanišču, ki še ni bilo določeno, ter trije drugega razreda v Sisku, Beljaku in Gorici. Obseg posameznih inšpekcij, razporeditev uradov in postaj ter število podinšpektorjev, uslužbencev in uradnikov – skupaj 906 – ter letni stroški uprave v višini 850.000 frankov so bili določeni v priloženem seznamu, o katerem bo še govora.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} Gaudinovo poročilo, ki je priloženo temu odloku, navaja, da je bil projekt vzpostavljen na podlagi dogovora med generalnim guvernerjem in generalnim intendantom. Načrt ne zajema obsežnega razvoja Ilirskih provinc, ker bi to zahtevalo precejšnje število uradnikov brez kakršnih koli ugodnih rezultatov, omejena trgovina na določenih območjih pa bi takšno vzpostavitev naredila dražjo kot koristno. Da bi zmanjšali stroške, je bil načrt omejen na vzpostavitev carinske črte, ki bi zajemala novo odstopljena okrožja: sledila bi obali od dalmatinske meje do reke Soče, nato po reki navzgor do Solnograške, prečkala vse kranjske gore, ki tvorijo nove avstrijske meje, se spustila po reki Savi do Siska in vzdolž bregov reke Kolpe do bližine Reke. Kar zadeva Hrvaško, Dalmacijo in Albanijo, je bila omejena trgovina,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} ki je tam potekala, navada potovanja v karavanah, pomanjkanje prevoznih poti in končno odpor turškega ljudstva do goljufij – vse to je očitno naredilo vzpostavitev carinske črte na kopenskih in morskih mejah teh držav odveč. Glavne carinske postojanke so bile ohranjene, saj so doslej zadostovale za preprečevanje vseh oblik tihotapljenja. Vendar so bila dodana nekatera sredstva za izvrševanje, kot je prebivališče usposobljenega inšpektorja, ki mu je pomagalo več uslužbencev, razporejenih po vsaki od teh provinc, da bi izvajali natančen nadzor itd. Notranja carinska skladišča, ki so obstajala pod avstrijsko oblastjo, so bila tudi ohranjena, da bi olajšala trgovanje med Italijo, Švico, Nemčijo, Ogrsko in Turčijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=29}} Seznam carinskih uradov šestih že določenih inšpektoratov je bil naslednji:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=29}}{{Efn|Ta seznam vključuje vse carinske urade: na obali, vzdolž mejnega pasu in tiste v notranjosti (ladijski promet, preverjanje, skladiščenje, cestnine in dajatve za vino in meso), pa tudi nekatere solinske urade v Reki, Bakru, Senju in Bagu, pri čemer je bila uprava soli nato združena s carinsko.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=29-30}}}} '''Inšpektorat Trst:''' Trst, [[Prosek, Trst|Prosek]], [[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]], [[Tržič, Gorica|Tržič]], [[Opčine]], [[Bazovica]], [[Klanec pri Kozini|Klanec]], [[Žavlje]], [[Sežana]], [[Senožeče]], [[Razdrto, Postojna|Razdrto]], [[Postojna]], [[Materija, Hrpelje - Kozina|Materija]]. '''Inšpektorat Reka:''' [[Reka]], [[Viškovo]] (Sv. Matej), [[Klana]], Starada, [[Volosko]], most na [[Rječina|Rječini]], [[Lovran]], [[Mošćenička Draga]], [[Kraljevica]], [[Crikvenica]], Novi, [[Senj]], Sv. Martin, [[Sveti Juraj|Sv. Juraj]], Sv. Križ–Vratnik, [[Jablanac]], Rab. '''Inšpektorat Gorica:''' [[Gorica]], [[Pieris]], [[Turjak, Gorica|Turjak]], [[Špeter ob Soči|Kaseljan]], [[Zagraj, Gorica|Zagraj]], Podgora, most na Soči, [[Solkan]], [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]], [[Most na Soči]] (Sv. Lucija ob Soči), [[Kobarid]], [[Rabelj, Italija|Rajbelj]], [[Tablja]], [[Ajdovščina]], [[Podbrdo]], [[Cerkno]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]], [[Miren]]. '''Inšpektorat Beljak:''' [[Beljak]], [[Muta]], [[Oberdrauburg]], [[Špital ob Dravi|Špital]], [[Winklern, Mölltal|Winklern]], [[Dropolje]], Sv. Ožbalt, [[Rajhenav, Koroška|Rajhenav]], Lengberg, Trg, [[Vrba ob Vrbskem jezeru|Vrba]], [[Šentilj, Vrba na Koroškem|Šentilj]], [[Podgorje, Šentjakob v Rožu|Podgorje]], [[Zgornja Vrata]], [[Strmec, Vrba na Koroškem|Stermec]], [[Podkoren]]. '''Inšpektorat Ljubljana:''' [[Ljubljana]], [[Jesenice]], Bistrica, [[Tržič]], [[Kranj]], [[Sorica]], [[Kokra]], [[Kamnik]], [[Motnik]], [[Trojane]], [[Čemšenik]], [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], Dol, Bistrica, [[Krašnja]], [[Črnuče]], Zalog, [[Vrhnika]], [[Planina, Postojna|Planina]], [[Višnja Gora]], [[Krka]], [[Žužemberk]], [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteska]], [[Novo mesto]], [[Koprivnik, Kočevje|Koprivnik]], [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevica]], [[Krška vas, Brežice|Krška vas]], [[Trebnje]], [[Mirna]]. '''Inšpektorat Sisek:''' [[Sisek]], [[Prusnik]], [[Radeče]], [[Radna]], [[Krško]], [[Čatež ob Savi|Čatež]], [[Jesenice, Brežice|Jesenice]], Otok, most Zagreb, [[Zelina Breška|Zelina]], [[Letovanić]], [[Kupinec]], Trgova, [[Mahićno]], Hrnetić, [[Karlovec]], Banija (predmestje Karlovca), [[Metlika]], most Metlika, [[Griblje]], Pobrežje, [[Vinica, Črnomelj|Vinica]], Poljane, [[Brod na Kolpi|Brod ob Kolpi]], [[Osilnica]], [[Lož]]. Razpršenost in lokacija carinskih uradov kaže, da je ta začetna organizacija carin Ilirije tvorila tesno zaprt krog okoli zahoda, medtem ko je bilo vzhodno območje precej manj nadzorovano. Med razlogi, ki jih je Gaudin navedel za to razliko v načrtu, ki je bil v bistvu polovičarski ukrep in napaka, glavni ni bila ne poštenost Turkov ne omejen pomen trgovine, temveč verjetno precejšnji stroški, ki bi jih povzročil velik obseg teh meja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=30}} Z odlokom z dne 22. januarja 1810 je bil generalni inšpektor carin Francoskega cesarstva zadolžen za upravljanje in vodenje carin v nekdanjih avstrijskih provincah, odlok z dne 10. marca pa je njegovo pristojnost razširil še na preostale dele Ilirije. Posebni sistemi in predpisi, ki so veljali v posameznih provincah, so bili sprva še ohranjeni. 3. aprila so sledila začasna imenovanja uslužbencev ljubljanskega inšpektorata, odlok iz 30. avgusta pa je carinskim uslužbencem dovolil nošenje orožja brez posebnega dovoljenja ter odredil, da jim morajo civilne in vojaške oblasti pri opravljanju službe nuditi pomoč. S 1. julijem so na ilirskih mejah začele delovati tudi avstrijske carine. V celotnem tem pripravljalnem in prehodnem obdobju je organizacijo carinske službe v Iliriji vodil Laugier, ki je bil poslan iz Pariza. Kaže se, da z njegovim delom niso bili zadovoljni in da organizacija zaradi njega ni napredovala. Že junija mu je generalni sekretar carin [[Pierre Marie Sébastien Catineau La Roche|Catineau La Roche]] očital pomanjkljiv napredek. Zelo verjetno je prav Catineau tudi avtor poročila za Napoleona o stanju v Iliriji leta 1810, v katerem ostro kritizira Laugierjevo delo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=30}} Ker je bila Ilirija sestavljena iz provinc z različnimi predpisi, bi bilo treba te nadomestiti z enotno tarifo in vse province vključiti v enoten carinski sistem. Namesto tega so Ilirske province razdelili na dva dela: enega, ki je bil podvržen carinam, in drugega, ki je ostal zunaj njih, pri čemer so zagotovili premalo osebja. Posledica je bila, da je služba delovala slabo. Že tako pomanjkljiv načrt so vršili počasno, zaradi česar se je [[tihotapstvo]] precej razmahnilo. Takšna organizacija naj bi bila po oceni sodobnikov neustrezna, še slabša pa naj bi bila sestava osebja: večinoma naj bi jo tvorili slabo izobraženi uslužbenci iz italijanskih carin, kar je vodilo do slabih rezultatov. Ohranitev posebnih lokalnih predpisov je povzročila zmedo, saj je bila ista dobrina po enem predpisu dovoljena, po drugem prepovedana, obdavčena pa različno glede na veljavni režim. Položaj trgovine naj bi bil zato zelo slab.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}} Takšno stanje je povzročilo splošno škodo. Dobro organiziran carinski sistem bi lahko zadostoval vsem finančnim potrebam, vendar je vlada zaradi pomanjkanja sredstev uvedla številne francoske davke (ki jih Ilirija dotlej ni poznala), s čimer so obremenili prebivalstvo. Za nastalo stanje je bil odgovoren predvsem organizator Laugier, ki naj bi zaradi nadomestila za svojo nalogo zavlačeval z dokončno ureditvijo sistema. Catineau je zato predlagal, da bi bilo treba organizacijo carin zaupati generalnemu guvernerju ter vse province vključiti v enoten sistem z enotno tarifo in skupnimi predpisi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}} Njegovo poročilo je sprožilo posledice. Napoleon je 5. oktobra pisal Gaudinu, da je treba Laugierja odpoklicati in imenovati novega upravitelja carin. V ''[[Journal de Paris]]'' se je pojavil članek, ki je dajal vtis, da ilirske carine sledijo drugačnemu sistemu kot francoske. Napoleon je Gaudinu naročil, naj piše Marmontu in se pritoži nad »slabim vodenjem vsega tega«; 7. oktobra mu je o isti zadevi pisal ponovno. Rezultat posredovanja je bil odlok iz 16. oktobra 1810, s katerim so bile carine Ilirije podrejene neposrednemu vodstvu generalnega direktorja v Parizu. Dne 5. novembra je bil [[François Dizié]] imenovan za ilirskega direktorja carin, aprila 1811 pa je Laugier zapustil Trst in se vrnil v Francijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}} Nazadnje se je nered v carinskih tarifah prvih dveh let končal z odlokom in tarifo z dne 27. novembra 1810. To je bil najpomembnejši dokument za carine Ilirskih provinc.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} ==== Upravne določbe odloka z dne 27. novembra 1810 ==== Uvozne in izvozne dajatve, skupne vsem Ilirskim provincam, naj bi se pobirale po treh tarifah, priloženih odloku. Notranji promet je bil oproščen vseh dajatev, razen tistih, ki so bile znane kot [[Trošarina|trošarine]], [[Mitnina|mitnine]], mestne pristojbine (''oktroji''), takse ali vstopne dajatve na mestnih vratih, in sicer le za blago, ki se je tam porabljalo. Te dajatve so ostale v veljavi v skladu z obstoječimi tarifami in predpisi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} Ilirske carine so bile pod neposrednim vodstvom generalnega direktorja francoskih carin, kateremu se je moral podrejati posebni direktor; hkrati pa so bili carinski uslužbenci pod nadzorom ilirske vlade. Generalni intendant je mesečno prejemal obračune prihodkov in odhodkov ter določal način vplačil in nadzora. Carinska uprava je bila zadolžena tudi za pobiranje trošarin, mitnin, ''oktrojev'' in vstopnih dajatev na mestnih vratih, razen kjer je bilo za leto 1811 določeno drugače glede občinskih ''oktrojev''. Poleg tega je upravljala tudi davek na sol, za katerega je bil predviden poseben pravilnik.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} Odloku so bile priložene štiri tarife:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} # splošna tarifa uvoznih in izvoznih dajatev ilirskih carin; # tarifa uvoznih dajatev za različne izdelke francoske in italijanske proizvodnje; # tarifa uvoznih in izvoznih dajatev za kolonialno blago ter # tarifa plovbnih pristojbin. Tarifa je določala tudi denarne enote, uteži in mere v Ilirskih provincah: 1 goldinar, razdeljen na 60 krajcarjev po 4 pfennige, je znašal 2 franka, 58 centimov in 6 milimov; 1 dunajski cent (100 pfundov) je ustrezal 56 kilogramom; 1 ejmer, razdeljen na 40 maasov, pa je znašal 5 poldecilitra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} O tej tarifi je Marmont v svojih spominih zapisal, da je šlo za dobro opravljeno delo, ki je nastalo v sodelovanju s francoskim konzulom v Trstu [[Armand-Louis-Maurice Séguier|Séguierjem]] in tržaško borzo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} Ob posredovanju osnutka finančnemu ministru je Marmont pohvalil tudi Laugierjevo prizadevnost ter poudaril, da je za natančno presojo pripomb na tarifo nujno njeno praktično preizkušanje. Praksa pa je pokazala, da delo še zdaleč ni bilo popolno in da potrebe Ilirije niso bile dovolj poznane ali pa niso bile ustrezno upoštevane. Ilirska vlada je morala sama zahtevati dve spremembi, ki sta pomenili le najnujnejše popravke. Postopoma so postale potrebne tudi različne oprostitve, ki so jih občasno odobravali.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} Zadnji odločitvi, ki se nanašata na ilirske carine sta odloka z dne 19. septembra 1812 in 26. maja 1813. Določbe drugega so skoraj izključno posledica bližajoče se vojne, določbe prvega pa izkušenj, ki so pokazale potrebo po različnih spremembah glede dajatev in prepovedi v tarifi z dne 27. novembra 1810; nekatere od teh sprememb so postale še nujnejše po tem, ko je bil del Ilirskih provinc izvzet iz carinskega sistema. Dizié je celo predlagal pripravo nove splošne tarife. Ker pa mora biti takšno delo temeljito pripravljeno in obravnavano, je Bertrand predlagal, da se to odloži, in je zahteval le najnujnejše spremembe, ki bi izboljšale položaj Ilirije in povečale prihodke carin. Že tu lahko omenimo, da carinski prihodki niso predstavljali pomembnega dela dohodkov Ilirije. Po drugi strani pa je prav stalno finančno pomanjkanje Ilirije preprečevalo, da bi carine v celoti izpolnile svojo nalogo. Izvzetje dela Ilirije iz carinskega sistema pa je bilo najizrazitejši vidik razvoja ilirskih carin.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=36}} ===== Oprostitve in prilagoditve za obmejno prebivalstvo z Avstrijo in Italijo ===== Zagreb in posamezni prebivalci mesta, ki so imeli del svojega premoženja na drugi strani Save v Iliriji, so bili pri tem vprašanju posebej prizadeti, saj je bila meja na tem območju zelo blizu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} 17. septembra 1811 je bil dovoljen izvoz pridelkov z ilirskih posesti, ki so pripadale avstrijskim lastnikom, vendar pod pogojem vzajemnosti. 22. oktobra so bili členi 7., 8. in 9. zakona z dne 12. pluviôse leta XIII (1. februar 1805), ki so se nanašali na prevoz vinogradniških pridelkov z desnega brega [[Ren|Rena]] na levi breg, razširjeni tudi med prebivalce Ilirije, ki so imeli vinograde na levem bregu Save v Avstriji in na Bavarskem.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} Odlok z dne 13. februarja 1812 je dovolil ilirskim lastnikom na desnem bregu Soče v Italiji, da svoje pridelke prevažajo brez plačila dajatev; drugi odlok z dne 15. junija pa je enako ugodnost priznal avstrijskim podanikom, ki so imeli zemljišča v Iliriji, pod pogojem vzajemnosti v korist ilirskih lastnikov v Avstriji. Nazadnje je odlok z dne 14. aprila 1813, ki je dopolnjeval odloka z dne 17. septembra 1811 in 15. junija 1812, določil, da velja dovoljenje za ilirske in avstrijske lastnike v pasu dveh myriametrov ob meji obeh držav{{Efn|Torej ne neomejeno, kot je zahteval Metternich, niti le v pasu pol myriametra, kot je veljalo dotlej.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}}}}, in sicer pod izrecnim pogojem vzajemnosti. Izjema je bila določena za pridelke zemljišč v Avstriji,{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} katerih lastniki ne bi mogli dokazovati lastništva pred priključitvijo Ilirije k cesarstvu. Okrožnica Jean-Baptiste de Chabrol z dne 12. junija 1813 povzema in združuje prejšnje odloke, ki so urejali izvoz kmetijskih pridelkov v obmejnih delih provinc. Poleg tega okrožnica dodaja še odločitev ministra za manufakture in trgovino z dne 23. februarja 1813, s katero se te določbe razširijo tudi na prebivalce ob reki Kolpi.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}} Organski odlok z dne 15. aprila 1811 v členih 172–175 na področju carin določa le to, da se odlok z dne 27. novembra še naprej izvaja, z izjemo tistega dela, ki se nanaša na mejne (''barrierske'') dajatve, ki so bile prenesene na upravo za zemljiško knjigo in registracijo. Hkrati je bilo določeno, da carinska uprava prevzame pristojnost nad dajatvami za pristanišča, bazene in ladijski tonadž.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}} Stanje –, da se je carinski režim dejansko izvajal le v delu provinc – je bilo nato formalno potrjeno z drugim pomembnim, odlokom z dne 19. novembra 1811, ki je izvzel iz carinskega sistema Dalmacijo, Dubrovnik, Kotor, dalmatinske in kvarnerske otoke, vojaško Hrvaško ter tisti del civilne Hrvaške, ki je ležal na desnem bregu Kolpe. Že 21. avgusta pa je bil podoben predlog poslan generalnemu guvernerju, da bi podal svoje mnenje.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}} Bertrand je predlagal nekaj sprememb in dva dodatna člena, ki jih je generalni direktor carin delno sprejel, vendar ne brez določenega zadržka. Sprejeto besedilo je bilo naslednje:{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34-35}} # Province, ki so bile izvzete iz carinskega sistema, naj bi uživale popolno svobodo trgovanja s tujino, z izjemo kolonialnega blaga in angleškega blaga; potujoče brigade, podrejene dvema inšpektorjema, nameščenima na različnih točkah, naj bi zasegale skladišča kolonialnega in angleškega blaga, ki bi se tam morebiti oblikovala. # Druge province, ki so ostale pod carinskim režimom, naj bi bile od teh ločene z linijo carinskih uradov in brigad, ki bi potekala ob Kolpi od njenega sotočja s Savo do izvira, nato nadaljevala v isti smeri do neke točke blizu Reke in se nato nadaljevala po črti med Vojaško Hrvaško in obalnimi kantoni Jadrana, imenovanimi Ogrsko primorje. To primorje naj bi bilo z morske strani varovano od Reke do Svete Magdalene pri meji z Dalmacijo. Izvoz pridelkov je bil dovoljen od 1. junija do 15. septembra, prošnje za izvoz pa so morale biti naslovljene na župane, ki so pripravili seznam in ga poslali poddelegatu, intendantu in generalnemu intendantu, ta pa je izdal ukaze za izvedbo. Gaudinovo poročilo ne navaja glavnega razloga za ta presenetljiv ukrep; pa ga Marmont jasno pojasni: fizična geografija Ilirskih provinc ni omogočala, da bi obalo učinkovito varoval šibek carinski korpus, ki je bil dodatno oslabljen, ker ga zaradi pomanjkanja lokalnih virov ni bilo mogoče ustrezno vzdrževati. Izvzetje južnih provinc Reke iz carinskega sistema je bilo tako rekoč dejanje obupa, saj se je vnaprej odreklo možnosti, da bi obalo Jadrana zaščitili pred tihotapstvom. 17. novembra, ko je bil ta ukrep še v pripravi, ga je [[Jean-Joachim Pellenc|Pellenc]] označil kot sramotno rešitev, še slabšo od samega problema. V praksi je ta ukrep povzročil nenavadne razmere v Iliriji, zlasti v Karlovcu, ki je bilo podvrženo carinskemu režimu, njegov predmestni del Banija na nasprotnem bregu pa je spadal v province, izvzemši carin.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}} Zato je Martainville, carinski inšpektor v Karlovcu, ob pošiljanju odloka z dne 17. novembra sodniku Gerliéju v Baniji prosil, naj prebivalce obvesti o novi ureditvi: Vojaška Hrvaška naj bi se od 1. januarja 1812 štela za tuje ozemlje; urad v Baniji naj bi pobiral dajatve po tarifi I z dne 27. novembra 1810; blago, ki bi prehajalo iz Vojaške Hrvaške v civilni del, bi bilo obdavčeno kot uvoz, tisto, ki bi šlo iz Karlovca v Banijo, pa kot izvoz.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}} Druga posledica tega odloka je bila, da žita, ki so bila prepovedana za izvoz, niso smela biti izvožena v Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor, ki sami niso zadostovali za lastno oskrbo. Zato je bil začasno dovoljen izvoz žita v Reki in Senju, vendar le ob predložitvi potrdila o potrebi, ki so ga izdali intendanti v Zadru ali Dubrovniku ali njihovi namestniki, nato pa ga je bilo treba predložiti intendantu v Karlovcu ali poddelegatom v Reki ali Senju, ki so šele nato dovolili odpremo.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}} Priporočili so tudi, naj Dalmacija uvaža žito iz Ogrske, vendar bi ga bilo treba usmeriti v Reko, kjer bi moral biti plačan davek v višini 1 franka in 10 %.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=36}} Ob francoskem prodoru na Kranjsko leta 1809 Avstrija ni nudila močnega odpora. Na obrambni liniji pri Razdrtem je bilo zajetih 1600 vojakov avstrijske vojske. Ilirske province je sprva sestavljalo deset intendanc, od reforme leta 1811 pa sedem provinc, podobnih francoskim [[departma]]jem: Koroška (s sedežem v [[Lienz]]u), [[Istra]] (Trst), Kranjska, civilna Hrvaška ([[Karlovec]]), vojna Hrvaška ([[Senj]]), [[Dalmacija]] ([[Zadar]]) in dubrovniško-kotorska provinca ([[Dubrovnik]]). Tudi cerkvena teritorialna razdelitev je bila preurejena v skladu z novimi političnimi mejami. Dve [[nadškofija|nadškofiji]] sta bili ustanovljeni v Ljubljani in Zadru, pomožne [[škofija|škofije]] pa v Gorici, [[Koper|Kopru]], [[Šibenik]]u, [[Split]]u in Dubrovniku. Štetje prebivalstva v letu 1811 je izkazalo 460.116 prebivalcev za ljubljansko intendantstvo, 381.000 za karlovško, 357.857 za tržaško, 305.285 za zadrsko, oziroma 1.504.258 za celotne Ilirske province. V Karlovcu, kjer je bil sedež poveljstva vojske za Hrvaško, je bila leta 1811 ustanovljena posebna častniška šola v [[francoščina|francoskem jeziku]]. Skupno je v Ilirskih provincah delovalo 25 [[gimnazija|gimnazij]]. Uradne razglase so objavili v uradnem glasilu Ilirskih provinc ''Le Télégraphe officiel'' v [[francoščina|francoščini]], [[nemščina|nemščini]], načrtovali pa so tudi izdajo v »slovanščini«. Med letoma 1811 in 1813 je kot urednik tega časnika v Ljubljani deloval francoski književnik [[Charles Nodier]]. Britanska mornarica je od [[tilsitski mir|tilsitskega miru]] v juliju 1807 izvajala pomorsko zaporo [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] in s tem ustavila trgovski ladijski promet, kar je še posebej prizadelo trgovino dalmatinskih pristanišč. Poskus združenih francoskih in italijanskih sil, da bi zasedle otok [[Vis]], ki so ga zasedali Britanci, se je izjalovil v pomorski [[Bitka pri Visu (1811)|bitki pri Visu]] 13. marca 1811. Avgusta 1813 je Avstrija napovedala vojno Franciji, avstrijske sile pod vodstvom generala [[Franz Tomassich|Franza Tomassicha]] pa so vkorakale v Ilirske province. Pri tem so jim bili v pomoč domačini v francoskih vrstah, ki so ob napadu prestopili na avstrijsko stran. Zadar je padel 6. decembra 1813 po 34-dnevnem obleganju. V Dubrovniku so vstajniki izgnali Francoze in v upanju na obnovo [[republika|republike]] vzpostavili začasno dubrovniško upravo. 20. septembra 1813 so ga zasedli Avstrijci. [[Boka Kotorska|Boko Kotorsko]] z okolico so leta 1813 zasedle [[Črna gora|črnogorske]] sile, ki so jo držale do leta 1814, ko jo je črnogorski vojvoda pod pritiskom avstrijskih sil 11. junija moral prepustiti Avstriji. Britanske sile so se z zasedenih dalmatinskih otokov umaknile julija 1815 po porazu francoskih sil v [[bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]]. [[Dunajski kongres]] je priznal avstrijsko zasedbo nekdanjih Ilirskih provinc. Leta 1816 so bile brez ozemlja Dalmacije ponovno vzpostavljene kot [[Ilirsko kraljestvo]], ki je bilo uradno ukinjeno šele leta 1849, čeprav je bila že leta 1822 uprava hrvaških ozemelj podrejena Ogrski. Reformni ukrepi Francozov: *na čelu generalni guverner (Francoz) *upravno-teritorialne enote so bile pokrajine (province) *ustanovljeni okraji (distrikti) in občine (komune) na čelu katerih so bili župani *enakost pred zakonom in davčna enakost *odpravljeni privilegiji in funkcije plemstva v upravi in sodstvu *odpravljeni cehi - uvedba gospodarske svobode *odpravljeni stara avstrijska uprava in deželni stanovi *višjo upravo so prevzeli od države imenovani in plačani uradniki *ustanavljali štirirazredne osnovne šole in gimnazije *za kratek čas ustanovljena univerza (s petimi fakultetami - filozofsko, medicinsko, pravno, tehniško in teološko) *reforma sodstva - posebno sodišče v vsaki provinci (tribuna) za vse kazenske in civilne zadeve *odprava cerkvenih bratovščin, prepovedali procesije *uvedba revolucionarnega koledarja * uvedba francoskega civilopravnega zakonika ''[[Code civil]]'' oziroma ''Code Napoleon'' *uvedba civilne poroke == Vojaške enote == V Ilirskih provincah so Francozi ustanovili naslednje enote: [[1. ilirski strelski polk|1.]], [[2. ilirski strelski polk|2.]], [[3. ilirski strelski polk|3.]], [[4. ilirski strelski polk|4.]], [[5. ilirski strelski polk|5.]] in [[6. ilirski strelski polk]], [[Hrvaški huzarski polk]], [[Kraljeva dalmatinska legija|Kraljevo dalmatinsko legijo]] in [[Kraljevi dalmatinski polk]]. == Odziv Slovencev == [[Slika:Hrabia Johann Philipp Cobenzl.jpg|sličica|[[Janez Filip Cobenzl|Janez Filip grof Kobencel]]]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijsko]]-[[Prvo francosko cesarstvo|francoske]] vojne niso imele dobrega vpliva na spontani razvoj slovenskega naroda, ki se je ob koncu 18. in začetku 19. stoletja odražal pri [[Janez Žiga Valentin Popovič|Žigi Valentinu Popoviču]], [[Marko Pohlin|Marku Pohlinu]], [[Ožbalt Gutsman|Ožbaltu Gutsmanu]], [[Janez Filip Cobenzl|Janezu Filipu grofu Kobenclu]], Aleksandru grofu Turjaškemu, [[Jurij Japelj|Juriju Japlju]] in drugih.<ref name=":0">Golec, B. idr. (2025), str. 195</ref> O [[Slovenci|Slovencih]] je francoskega cesarja [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]] temeljito osebno poučil Janez Filip Kobencel, [[Valentin Vodnik]] pa je s skrajnimi močmi preprečil, da bi se Slovenci poilirili, tj. pohrvatili.<ref name=":0" /> Ilirske province so Slovence razdelile med dve sovražni si državi, zaradi česar je pesnik [[Urban Jarnik]] z žalostjo ugotavljal, da se bodo Slovenci v prihodnosti med seboj vojskovali kot vojaki dveh sovražnih strani.<ref name=":0" /> Francoske okupacije skoraj nihče ni sprejel z navdušenjem; v pozitivno luč so jo kasneje postavili slovenski zgodovinarji protiavstrijske, zlasti profrancoske in jugoslovanistične nastrojenosti.<ref name=":0" /> Mnogi Slovenci so se prav zaradi francoske okupacije vključevali v avstrijsko vojsko kot prostovoljci ali pa so vojsko materialno podpirali; zaradi takšnih zaslug so potomci oskrbnika Blagotinška [[Zdravilišče Dobrna|zdravilišča Dobrna]] celo postali plemiči.<ref name=":0" /> Iz narodne zavesti ter upravnih in prosvetnih potreb [[Vojvodina Koroška|Slovenske Koroške]] in [[Vojvodina Štajerska|Slovenske Štajerske]] je bila na [[Licej v Gradcu|graškem liceju]] leta 1811 ustanovljena stolica za slovenski jezik, ki jo je vodil proavstrijsko usmerjen<ref name=":1">{{cite book|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1809|title=Poezije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI|pages=6, 14, 15, 17}}</ref> [[Janez Nepomuk Primic]]; [[Gradec]] je tako postal prvo kulturno-politično središče Slovencev.<ref name=":0" /> Primic je v času avstrijsko-francoskih vojnah in ustanovitvi Ilirskih provinc napisal več pesmih, v katerih je izražal svoj kritični odnos do Francozov in izrazil podporo Avstriji (''Eſterrajh''){{Efn|V slovenščini se je do prve polovice 19. stoletja za Avstrijo uporabljal izraz ''Estrajh''.<ref>Golec, B. idr. (2025), str. 74</ref>}} ter njenemu cesarju [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francu I.]].<ref name=":1" /> V zadnji kitici pesmi ''Veſéli Bránbaviz'' je to stališče povzel z naslednjimi besedami: {{citatni blok|“Eſterrajh ti ſi moj! / … / Eſterrajh jeſt ſim tvoj! / … / Sama ſmert mène lozh' / … / Od tebe prozh!“|Janez Nepomuk Primic, Gradec, 13. marec 1809}}Prav tako je izrazil željo za večno kraljevanje Avstrije, in sicer v prvi kitici pesmi ''Deſhélſka bránba Eſtrajharſkiga Zeſárſtva'':<ref name=":1" /> {{citatni blok|“Trón Habsbúrgov ima ſtáti / … / Védnu Eſtrajh 'ma Kralváti! / … / Lúdſtva! hitru ſe sberite! / … / Dóm obvárvat vkúp tezite! / … / De v Zesárja ſvitli hiſhi, / … / Se veſéli glaſ saſliſhi!"|Janez Nepomuk Primic, Gradec, 11. marec 1809}} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} ==Viri in literatura== * {{Navedi splet|title=Napoleon v naših krajih: od mitov do resnice|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/napoleon-v-nasih-krajih-od-mitov-do-resnice|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-19|language=sl|last=Bojc|first=Saša}} * Bradshaw, Mary Eloise (1928). ''The Napoleonic Influence on the Illyrian Provinces''. University of Wisconsin—Madison Press. OCLC: 54803367 * Bradshaw, Mary Eloise (1932). ''The Illyrian Provinces''. University of Wisconsin—Madison Press. OCLC: 49491990 * {{Cite book|last=Bundy|first=Frank J.|title=The Administration of the Illyrian Provinces of the French Empire, 1809–1813|year=1987|location=New York-London|publisher=Garland|isbn=978-0-8240-8032-7|url=https://books.google.com/books?id=WUCVQgAACAAJ}} * {{cite journal|last=Dolinar|first=France M.|year=1989|title=Cerkvenoupravna ureditev Ilirskih provinc 1809–1813|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ECNWPFTR|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=43|issue=4|pages=507–511}} * {{cite book|last1=Gašperič|first1=Primož|last2=Orožen Adamič|first2=Milan|last3=Šumrada|first3=Janez|title=Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1812|year=2012|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|language=sl, fr|cobiss=263348224|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F4NO0ZFV}} * {{cite book|last1=Gestrin|first1=Ferdo|last2=Melik|first2=Vasilij|title=Slovenska zgodovina: od konca osemnajstega stoletja do 1918|year=1966|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=2227457}} * {{Navedi knjigo|title=Naši temelji in okviri : Slovenci in Slovenija v zgodovini|last=Golec|first=Boris idr.|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1240-3|location=Ljubljana|cobiss=254372867|others=}} * {{cite thesis|last=Habit|first=Barbara|title=Ideja ilirskega naroda pri Francozih in domačinih v času Ilirskih provinc|type=magistrsko delo|year=2018|publisher=[B. Habit]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=67894626}} * {{Cite book|last=Haas|first=Arthur G.|title=Metternich, Reorganization and Nationality, 1813–1818: A Story of Foresight and Frustration in the Rebuilding of the Austrian Empire|year=1963|location=Wiesbaden|publisher=Franz Steiner Verlag|isbn=978-3-515-00998-0|url=https://books.google.com/books?id=RJUDAAAAMAAJ}} * {{cite journal|last=Juvan Kmetec|first=Andreja|year=2003|title=Charles Nodier in Ilirija|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M1BSVND/|journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino|language=sl|volume=51|issue=2|pages=179–196|cobiss=512364671}} * {{cite book|last1=Kopitar|first1=Jernej|last2=Woltersdorf|first2=Ernst Gabriel|title=Die Illyrischen Provinzen und ihre Einwohner|year=1812|publisher=Camesinaschen Buchhandlung|location=Dunaj|language=de|cobiss=85974016|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-93FHC9SO}} * {{cite journal|last=Kranjc|first=Marijan F.|year=2001|title=Vojaška organizacija Ilirskih provinc|journal=Vojnozgodovinski zbornik|language=sl|issue=6|pages=17–24|cobiss=116164608}} * {{cite book|last=Nodier|first=Charles|title=Statistique Illyrienne: articles complets du "Télégraphe Officiel" de l'année 1813 rédigés et annotés par France Dobrovoljc|year=1933|publisher=Satura|location=Ljubljana|language=fr|cobiss=3303433}} * {{cite book|last=Pivec Stele|first=Melita|title=La vie économique des Provinces Illyriennes (1809-1813): suivi d'une bibliographie critique|year=1930|publisher=Bossard|location=Pariz|language=fr|cobiss=62960128|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LWS2712}} * George J. Prpić, »French Rule in Croatia: 1806-1813«. ''Balkan Studies'' 5 (1964). S. 221-276. * Reinhard A. Stauber, "The Illyrian Provinces," v Michael Broers, Peter Hicks in Agustin Guimera, ur., ''The Napoleonic Empire and the New European Political Culture (War, Culture and Society, 1750–1850).'' Houndmills, 2012. S. 241–253. * {{cite article|last=Stergar|first=Rok|title=Nationswerdungsprozesse und neue Grenzen: der Zusammenbruch der französischen Herrschaft in den Illyrischen Provinzen und ihre (Re-)Integration in das Kaisertum Österreich|journal=Am Rande der großen Politik: Italien und der Alpenraum beim Wiener Kongress|year=2017|pages=97–122|language=de|cobiss=63465826}} * {{cite book|editor=Šanjek|title=Hrvati i Ilirske pokrajine (1809.-1813.)|year=2010|publisher=HAZU|location=Zagreb|language=hr, fr|cobiss=12114765|editor-first=Franjo}} * {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1986|title=Kmečki upor v okolici Višnje gore za časa Ilirskih provinc leta 1813|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TH0IA1QT|journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino|language=sl|volume=34|issue=1–2|pages=32–37}} * {{cite book|last1=Šumrada|first1=Janez|last2=Gestrin|first2=Ferdo|title=Nekateri temeljni problemi Ilirskih provinc|publisher=[J. Šumrada]|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=35612416}} * {{cite article|last=Šumrada|first=Janez|title=Poskus zemljiške odveze v času Ilirskih provinc|work=Grafenauerjev zbornik|publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa|url=https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/grafenauerjev-zbornik|date=1996|pages=499–514|editor-first=Vincenc|editor-last=Rajšp}} * {{Cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1998|title=Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NCFHRZWM|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=52|issue=1|pages=51–72|cobiss=8073224}} * {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1998|title=Razmejitev med Napoleonovo Francijo in Avstrijskim cesarstvom na Slovenskem etničnem ozemlju po nastanku Ilirskih provinc|url=https://www.sistory.si/publication/8432|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=69|issue=2|pages=247–260|cobiss=8126984}} * Šumrada, Janez, »Državnopravni status Ilirskih provinc s kratkim pregledom upravne ureditve«, v ''Vilfanov zbornik : pravo, zgodovina, narod : Recht, Geschichte, Nation'', ur. [[Vincenc Rajšp]] in [[Ernst Bruckmüller]]. Ljubljana, 1999. * {{cite book|editor-last=Šumrada|editor-first=Janez|title=Nastajanje Napoleonove Kranjske: korespondenca Françoisa-Marie Farguesa, francoskega intendanta za Kranjsko in Gorenjsko, 1809–1810|year=2004|publisher=Arhiv Republike Slovenije|location=Ljubljana|language=sl, fr}} * {{cite book|editor=Šumrada|title=Napoleon na Jadranu = Napoléon dans l'Adriatique|year=2006|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče|location=Koper|language=sl, fr, hr|cobiss=230782208|editor-first=Janez}} * {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=2007|title=Poglavitne poteze napoleonske politike v Ilirskih provincah|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5DBOI5SG|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=61|issue=1–2|pages=75–84}} * {{Cite book|last=Šumrada|first=Janez|last2=Kopitar|first2=Adrijan|title=Kranjski Janezi, Napoleonovi soldati: francoski vojaški nabor v ilirski provinci Kranjski, 1812-1813|year=2018|publisher=Arhiv Republike Slovenije|location=Ljubljana|language=sl, fr|cobiss=296090112}} * {{cite book|last1=Šterbenc Svetina|first1=Barbara|last2=Godeša|first2=Matija|title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2013|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2BYQ4MG|cobiss=269259520|language=sl}} * {{cite thesis|last=Vodopivec|first=Karin|title=Ilirske province v slovenski šolski literaturi|type=magistrsko delo|year=2025|location=Ljubljana|publisher=K. Vodopivec|language=sl|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171977}} * [[Bogumil Vošnjak|Vošnjak, Bogumil]] (1910). ''Ustava in uprava Ilirskih dežel : (1809-1813) : prispevki k nauku o recepciji javnega prava prvega francoskega cesarstva.'' Ljubljana. * {{cite article|last=Zwitter|first=Fran|title=Postanek političnega ilirizma in ustanovitev Ilirskih provinc|work=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO|cobiss=21199360|language=sl|date=1990|place=Ljubljana|pages=119–182|editor-first=Vasilij|editor-last=Melik}} * {{cite article|last=Zwitter|first=Fran|title=Socialni in gospodarski problemi Ilirskih provinc|work=prav tam|language=sl|date=1990|pages=183–204}} {{zbirka in kategorija|Category:Illyrian Provinces|Ilirske province}}{{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ilirske province|*]] [[Kategorija:19. stoletje v Italiji]] [[Kategorija:19. stoletje na Hrvaškem]] [[Kategorija:19. stoletje v Črni gori]] [[Kategorija:19. stoletje v Sloveniji]] [[Kategorija:Prvo francosko cesarstvo]] [[Kategorija:Zgodovina Francije]] 59leqwnry7vrmolsau2avxby0vr9j6v 0 6269 6709252 6671125 2026-07-10T12:52:57Z ~2026-31561-50 260674 popravek tipkarske napake 6709252 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Država | conventional_long_name = Irska | native_name = {{jezik|ga|Éire}}<br/>{{jezik|en|Ireland}} | common_name = Irska | common_name2 = Irske | image_flag = Flag of Ireland.svg | image_coat = Coat of arms of Ireland.svg | image_map = EU-Ireland.svg | map_caption = Lega Irske (temno zeleno)<br/><small>na [[Evropa|Evropski celini]] (temno sivo) — v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno)</small> | national_motto = | national_anthem = {{lang|ga|[[Amhrán na bhFiann]]}}<br />(»Pesem vojaka«)<br />[[Slika:United States Navy Band - Amhrán na bhFiann.ogg]] | official_languages = [[irščina]], [[angleščina]] | national_language = | capital = [[Dublin]] {{small|({{lang|ga|Baile Átha Cliath}})}} | latd = 53 | latm = 26 | latNS = N | longd = 6 | longm = 15 | longEW = W | largest_city = capital | demonym = Irec, Irka | government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Irske|predsednik]] | leader_title2 = [[taoiseach]] | leader_name1 = [[Michael D. Higgins]] | leader_name2 = [[Micheál Martin]] | leader_title3 = [[tánaiste]] | leader_name3 = [[Simon Harris]] | leader_title4 = [[Vrhovni sodnik Irske|vrhovni sodnik]] | leader_name4 = [[Donal O'Donnell]] | area_km2 = 70.273 | area_rank = 120. | percent_water = 2,00 | population_estimate = 4.757.976 | population_estimate_year = 2016 | population_estimate_rank = 122. | population_density_rank = 139. | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.IE">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=178,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Ireland) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=11 October 2023}}</ref> | GDP_nominal = 589,57 mrd. USD | GDP_nominal_rank = 30. | GDP_PPP = 722,93 mrd. USD | GDP_PPP_rank = 40. | GDP_nominal_per_capita = 112.247 USD | GDP_nominal_per_capita_rank = 2. | GDP_PPP_per_capita = 137.638 USD | GDP_PPP_per_capita_rank = 3. | Gini_year = 2022 | Gini_change = rast <!-- rast/upad/nespremenjen --> | Gini = 27,9 | Gini_ref = <ref name=eurogini>{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |publisher=[[Eurostat]] |website=ec.europa.eu |access-date=3 September 2023}}</ref> | HDI_year = 2021 | HDI_change = rast <!-- rast/upad/nespremenjen --> | HDI = 0,945 | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|url-status=live}}</ref> | HDI_rank = 8. | sovereignty_type = Neodvisnost | sovereignty_note = od [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] | established_event1 = razglašena | established_event2 = [[Anglo-irska pogodba|priznana]] | established_date1 = [[21. januar]]ja [[1919]] | established_date2 = [[6. december|6. decembra]] [[1921]] | currency = [[evro]] ([[znak evra|€]])¹ | currency_code = EUR | time_zone = [[greenwiški srednji čas|GMT]] | utc_offset = +0 | time_zone_DST = [[irski poletni čas|IST]] | utc_offset_DST = +1 | cctld = [[.ie]]² | calling_code = 353 | footnotes = ¹ Pred 2002: [[irski funt]].<br /> ² Uporablja se tudi domena [[.eu]], skupna vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]]. }} '''Irska''' je parlamentarna republika in [[otok|otoška]] [[država]] v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin [[Irska (otok)|otoka Irske]] ob severozahodni obali [[Evropa|Evrope]], preostala šestina irskega otoka je znana kot [[Severna Irska]] in je del [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske]]. Državno ustavno ime je '''Éire''' ali slovensko '''Irska'''. ''Republika Irska'' je uradni opis države (v tem članku se ''Irska'' nanaša na državo, če ni posebno označeno, da je mišljen otok). Notranjost države sestavljajo širne planjave, porasle pretežno z bujnimi travniki in pašniki, zaradi česar je otok dobil ime »zeleni otok«. Gozdovi pokrivajo le 9,6 % površine države, kar je najmanj v Evropi, takoj za [[Islandija|Islandijo]] z 0,3 %. Leta 2021 je Irska imela 5,033 milijona prebivalcev. == Ime == Država iz leta 1922, ki jo sestavlja 26 od 32 irskih grofij, je bila "zasnovana in znana kot Irska svobodna država".<ref>{{navedi knjigo|last1=Coleman|first1=Marie|title=The Irish Revolution, 1916-1923|date=2013|publisher=Routledge|isbn=1317801466|page=230|url=https://books.google.com/books?id=BeMkAgAAQBAJ&pg=PT230#v=onepage&q&f=false|accessdate=12 February 2015}}</ref> Irska ustava, sprejeta leta 1937, določa, da je ime države Éire ali v angleškem jeziku Irska. 2. člen Zakona o republiki Irski iz leta 1948 navaja: »S tem se razglasi, da je opis države Republika Irska«. Zakon iz leta 1948 določa, da ime države ni »Republika Irska«, ker bi bilo to v nasprotju z ustavo.<ref>Gallagher, Michael, "The changing constitution", in {{navedi knjigo|editor1-last=Gallagher|editor1-first=Michael|editor2-last=Coakley|editor2-first=John|title=Politics in the Republic of Ireland|date=2010|publisher=0415476712|isbn=0415476712|url=https://books.google.com/books?id=g84ajJ-1Yi4C&pg=PA76#v=onepage&q&f=false|accessdate=12 February 2015}}</ref> Vlada Združenega kraljestva je uporabila ime "Eire" (brez naglasnega znamenja) in od leta 1949 "Republika Irska" za državo;<ref>Oliver, J.D.B., ''What's in a Name'', in {{navedi knjigo|editor1-last=Tiley|editor1-first=John|title=Studies in the History of Tax Law|date=2004|publisher=Hart Publishing|isbn=1841134732|pages=181–3|url=https://books.google.com/books?id=f9FGwkXiIS0C&pg=PA181#v=onepage&q&f=false|accessdate=12 February 2015}} Note: the author incorrectly uses "Éire", with the diacritic</ref> šele po Belfastskem sporazumu leta 1998 pa ime "Irska". Tako kot "Irska", "Éire" ali "Republika Irska" je bila država imenovana tudi "Republika", "Južna Irska" ali "Južna". V irskem republikanskem kontekstu se pogosto imenuje "svobodna država" ali "26 grofij".<ref>{{navedi knjigo|last1=Smith|first1=M.L.R|title=Fighting for Ireland?: The Military Strategy of the Irish Republican Movement|date=2002|publisher=Routledge|isbn=1134713975|page=2|url=https://books.google.com/books?id=EH-FAgAAQBAJ&pg=PA2#v=onepage&q&f=false|accessdate=12 February 2015}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Irske}} Prve sledi naselitve datirajo v [[mezolitik]] (okoli 6000 pr. n. št.). V 2. tisočletju pr. n. št. so otok naselili [[Kelti]], ki so bili organizirani v klanih. Ti so se do zgodnjega srednjega veka združili v pet kraljestev, imenovanih Pet petin (irsko ''Cuig Cuigi''): ''Ulaidh'' (Ulster), ''Midhe'' (Meath), ''Laighin'' (Leinster), ''Mumhain'' (Munster) in ''Connacht'' (Connaught). Rimljani niso nikoli osvojili Irske (latinsko ''Hibernia''), čeprav se je njihov vpliv čutil. [[Slika:Www.wesleyjohnston.com-users-ireland-maps-historical-map1014.gif|thumb|200px|left|Irska kraljestva leta 1014]] Predkrščansko obdobje irske zgodovine je opisano v junaških pesnitvah, zbranih v cikluse, od katerih je najbolj znan ''Ulstrski ciklus'' o kralju Conchobaru, junaku Cú Chilainnu in tovariših. S preostalo Evropo se je Irska povezala s prevzemom krščanstva, o katerem je v 5. stoletju prvi pridigal [[sveti Patrik]], kasnejši svetnik in zaščitnik Irske. Hitro so se razvijale številne opatije in samostanske šole, irski misionarji (sveti Kolumban, sveti Galen, sveti Kilijan ter drugi) so razvijali široko misijonsko dejavnost v zahodni in srednji Evropi. Od konca 8. stoletja je bila Irska stalno ogrožena zaradi napadov [[Vikingi|Vikingov]], ki so v 9. stoletju ustanovili svoje kraljestvo s sedežem v [[Dublin]]u. Napade je končno ustavil ''visoki kralj celotne Irske'' in kralj Muhmaina Brian Boru, ko jih je premagal leta 1014 v bitki pri Clontarfu. === Delitev Irske === Nesposobnost kasnejših irskih vladarjev pri združevanju otoka in medsebojne boje irskih kraljestev je izkoristil angleški kralj [[Henrik II. Angleški| Henrik II.]], ki je leta 1171 vdrl na Irsko in prisilil del irskih knezov, da so ga priznali za svojega kralja. Uvedba angleškega fevdalnega reda in razdelitev velikih posestev angleškim plemičem je pripeljala do upora kralja Connachta Roryja O'Conorja (1171), ki se je končala z dejansko delitvijo otoka na dva dela (zahodni pod Roryjevo oblastjo in vzhodni pod oblastjo kraljevega namestnika v Dublinu). Rory O'Conor je bil leta 1175 prisiljen odstopiti od naslova visokega kralja in zadržati samo naslov kralj Connachta. V 13. stoletju Je bil v angleškem delu otoka vzpostavljen parlament. [[Slika:www.wesleyjohnston.com-users-ireland-maps-historical-map1300.gif|thumb|200px|Angleška Irska leta 1300]] Poskus Ircev, da se osvobodijo angleške oblasti pod vodstvom škotskega princa Edwarda Bruca (1315−1318) se je končal z neuspehom, območje pod angleško upravo pa je bilo razširjeno za tri nove grofije (Kildare, Desmond in Ormonde). === Angleška Irska === Oblast irskega parlamenta je zelo omejil kralj [[Henrik VII. Angleški|Henrik VII.]] leta 1494, njegov naslednik [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] pa je leta 1542 zavladal celemu otoku in prevzel tudi naslov kralja Irske. Spopadi Ircev in Angležev so se ojačali ob koncu 16. stoletja, ko so Ircem poskušali vsiliti [[protestantizem]]. Pomembna upora sta bila pod vodstvom Shana O'Neilla (1559−1567) in Hugha O'Neilla (1595−1601). [[Slika:Old-Galway.jpg|200px|thumb|Močno utrjeno mesto Galway (1651) je bilo zadnje irsko oporišče, ki se je predalo vojski parlamentarcev leta 1652]] Leta 1649−1650 je upor v Irski okrutno zatrl [[Oliver Cromwell]], ki je začel tudi naseljevati škotske protestante, zato so se napetosti v državi še povečale. Poskus vreči s prestola angleškega kralja Jakoba II., ki so ga Irci kot katolika z navdušenjem sprejeli, je onemogočila vojska Viljema III. Oranskega (1648−1691). Kot kaznovanje so angleške oblasti množično zaplenile posesti in načrtno uničevale irsko gospodarstvo. Katoliki so bili v celoti izključeni iz javnih služb, zato so bili pogosti nemiri in močno izseljevanje. === Irska v Veliki Britaniji === [[Slika:IrishHC1780.jpg|thumb|200px|left|Irski spodnji dom parlamenta 1780 (Francis Wheatley)]] [[Slika:Daniel O'Connell - Project Gutenberg 13103.jpg|thumb|200px|Daniel O'Connell]] Prve organizacije za boj proti angleški zasedbi so nastale v 18. stoletju tudi zaradi spodbude [[francoska revolucija|francoske revolucije]]. Leta 1791 je nastala zveza ''Zedinjeni Irci'' (angleško ''United Irishmen'') pod idejnim vodstvom Wolfa Tona. Neuspela vstaja leta 1798 je izkoristila britanska vlada in izdala ''Zakon o zedinjenju'' (''Act of Union''), podoben zakonu o zvezi med Anglijo in Škotsko iz leta 1707. Leta 1801 je bilo razglašeno ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske'' (ki bo trajalo vse do leta 1914) in postavljen skupen parlament, v katerem je imela Irska 32 poslancev v zgornjem in 100 v spodnjem domu; volilna pravica je ostala omejena na sloj največjih veleposestnikov. Irski ''odgovor'' na združitev je bil upor Roberta Emmeta leta 1803, ki je bil zatrt z neusmiljenimi nasilnimi ukrepi in gospodarskim izkoriščanjem. Leta 1823 je bilo na pobudo Daniela O'Connella ustanovljeno ''Katoliško društvo (Catholic Association)'', leta 1829 pa v Britanskem parlamentu izglasovan ''Zakon o politični emancipaciji katolikov'' (''Emancipation Act''), s katerim so tudi katoliki dobili pravico biti izvoljeni v parlament in dostop do javnih služb. Leta 1840 je bilo ustanovljeno ''Nacionalno društvo za razveljavitev unije (National Repeal Association''), ki ga je vodil D. O'Connell in je težilo k iskanju političnih rešitev s pogajanji z britansko vlado. Sredi 19. stoletja se je gospodarsko stanje v Irski zelo poslabšalo, britanski veleposestniki so priganjali kmete in zahtevali razvoj živinoreje. Posebej težak udarec siromašnim slojem prebivalstva je prinesla bolezen krompirja (1845−1849), ki je bil skoraj edina hrana kmečkega prebivalstva. Nastala je [[Velika lakota (Irska)|velika lakota]]. Umrlo je več kot milijon ljudi, okoli 1.250.000 pa se jih je izselilo v Ameriko. Od tedaj do leta 1851 se je število prebivalcev Irske zmanjšalo za okoli tretjino (z 8.400.000 na 6.600.000). Taka negativna smer razvoja se je nadaljevala do konca stoletja, ko je število prebivalcev padlo na 4.500.000.<ref>{{cite journal |last=Mokyr|first=Joel |authorlink= |title=New Developments in Irish Population History 1700–1850 |journal=Irish Economic and Social History |volume=XI |pages=101–121 |year=1984 |hdl=10197/1406 }}</ref> === Boj za neodvisnost === [[File:Charles Stewart Parnell - Brady-Handy.jpg|thumb|left|upright| Irsko parlamentarno stranko je leta 1882 ustanovil Charles Stewart Parnell (1846–1891)]] Leta 1872 je bila ustanovljena ''Liga za avtonomijo'' (''Home Rule League''), ki se je leta 1877 preimenovala v ''Irsko agrarno zvezo'' (''Irish Land League''), prvo množično stranko na Irskem pod vodstvom Charlesa Stewarta Parnella. Z bojkotom so se borili za reforme veleposestnikov. Da bi Gladstone pridobil glasove irskih poslancev v spodnjem domu, je 1886 in 1893 zgornjemu domu predlagal zakon o omejeni avtonomiji Irske in je bil zavrnjen. Leta 1900 so se sile, ki so se s političnimi sredstvi borile za neodvisnost Irske, združile v ''Združeno irsko zvezo'' (''United Irish League'') pod vodstvom Johna Redmonda, ki je deloval v parlamentu pod imenom ''Združena irska nacionalna stranka''. Leta 1903 je bil sprejet Zakon o nakupu zemlje (''Wyndham Land Purchase Act'') in izvedena agrarna reforma s katero so zakupniki dobili zemljo. Od leta 1905 se je republikansko gibanje za popolnoma neodvisno Irsko osredotočilo v organizaciji ''Sinn Féin'' (slovensko ''Mi sami''), pod vodstvom Arthura Griffitha. 1912 je liberalna vlada britanskega premierja Herberta Henryja Asquitha tretjič predložila parlamentu zakon o avtonomiji Irske, ki je bil po dolgi razpravi leta 1914 sprejet s pridržkom uvedbe do leta 1918. Zaostrovale so se notranje napetosti med katoliki in protestanti na Irskem, ki so začeli ustanavljati svoje oborožene enote (protestantski Ulstrski prostovoljci in katoliški Irski prostovoljci) in se spopadati. Člani Irskega republikanskega bratstva in organizacije ''Sinn Féin'' so v Dublinu 23. aprila 1916 začeli ''velikonočno vstajo'' in razglasili Republiko Irsko. Vstajo je krvavo zadušila britanska vojska po šestih dneh, nad vstajniki pa izvedli grobe ukrepe. Januarja 1919 so se irski poslanci v britanskem parlamentu in člani organizacije ''Sinn Féin'' sestali v Dublinu in razglasili Irsko nacionalno skupščino (''Dáil Éireann''), ki je razglasila neodvisnost in ustoličila vlado na čelu z Eamonom de Valerom. Sledila je angleško-irska vojna, v kateri se je na strani Irske borila Irska republikanska armada, sestavljena iz pristašev gibanja ''Sinn Féin''. Premirje je bilo sklenjeno 23. decembra 1920, ko je britanski parlament sprejel nov zakon o Irski upravi (''Government of Ireland Act''), s katerim se je od Irske odcepilo 6 severnih grofij s protestantsko večino in se združilo pod imenom Severna Irska, preostali del pa je dobil status dominiona. Tako rešitev je nejevoljno prevzela Irska narodna skupščina julija 1921 in 1922 ustanovila Irsko svobodno državo (irsko ''Saorstát Éireann'', angleško ''Irish Free State'') z avtonomno vlado in priznanjem angleške krone, ki jo je zastopal generalni guverner. Prvi predsednik vlade je bil Arthur Griffith (1922). === Neodvisna Irska === [[Slika:Éire léarscáil.png|thumb|180px|Republika Irska]] Neodvisnost je Irska dobila z novo ustavo 29. decembra 1937, ko je zamenjala ime v Irska (''Éire'') in ostala članica Commonwealtha. Za prvega predsednika je bil izbran Douglas Hyde (1938−1945). Med veliko gospodarsko krizo leta 1937 in 1938 je bilo v Irski organiziranih več sindikalnih organizacij in val štrajkov. Med drugo svetovno vojno je Irska razglasila nevtralnost. Iz Commonwealtha je izstopila leta 1949 in prevzela ime Republika Irska (''Poblacht na h'Éireann''). Od leta 1955 je članica Združenih narodov. Na oblasti se na Irskem menjata stranki Združena irska partija (''Fine Gael'') in Republikanska stranka (''Fianna Fáil''). Med letoma 1970 do 1972 je bila članica EFTE, od 1987 pa članica Evropske ekonomske zveze (od leta 1973 EU). Od 1970-ih je terorizem vzdrževal irski nacionalizem v Severni Irski. Čeprav so se napetosti nadaljevale (bombni napad IRE v Omaghu v Severni Irski), je bil leta 1998 dosežen politični dogovor o ožjem sodelovanju med republikanci in unionisti. == Geografija == {{glavni| Geografija Irske}} [[File:Cliffs_of_Moher_bei_bestem_Wetter_(2007).jpg|thumb| Moherski klifi na obali Atlantika]] Država se razteza na območju približno petih šestin (70.273 km²) [[Irska (otok)|irskega otoka]] (84.421 km²), preostanek je [[Severna Irska]]. Otok je na severu in zahodu omejen z [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]], na severovzhodu s Severnim kanalom in Hebridskim morjem. Na vzhodu se Irsko morje povezuje z Atlantskim oceanom s kanalom svetega Jurija in Keltskega morja. Zahodno pokrajino večinoma sestavlja razčlenjena obala s številnimi [[rias]]i in strmimi [[klif]]i (8 km dolgi in visoki več kot 200 m). Osrednja rahlo valovita nižinska pokrajina (60 do 120 m nmv), zgrajena na karbonatnih apnencih, je v veliki meri prekrita z ledeniškimi sedimenti gline in peska, tu so tudi pomembna območja [[barje|barij]] in več [[jezero|jezer]]. Najvišja točka je [[Carrauntoohil]] (1038 m), ki leži v Armorikanskem gorstvu na jugozahodu. [[Shannon (reka)|Reka Shannon]], ki prečka osrednje nižine, je najdaljša reka na Irskem, dolga 386 kilometrov. Zahodna obala je bolj robustna od vzhodne, z mnogimi [[otok]]i, polotoki, [[rt]]i in [[zaliv]]i. [[File:Glendalough.jpg|thumb|[[Dolina Glendalough]] v grofiji Wicklow]] Pred prihodom prvih naseljencev na Irsko pred približno 9000 leti je bilo ozemlje v glavnem prekrito z gozdovi hrasta, jesena (''Fraxinus excelsior''), bresta, leske, tise (''Taxus baccata'') in drugih avtohtonih dreves.<ref>{{navedi splet |url=http://www.forestryservices.ie/history|title=History of Forestry in Ireland|accessdate=15 June 2011}}</ref> Rast barjanskih površin in obsežno sekanje gozdov za kmetijstvo so bili glavni vzroki za krčenje gozdov v naslednjih stoletjih. Danes je približno 12 % Irske prekrite z gozdovi, od teh je velika večina sestavljena predvsem iz neavtohtonih iglavcev za komercialno uporabo <ref>{{navedi splet|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/5-15062011-BP/EN/5-15062011-BP-EN.PDF |title=Forests cover around 40% of the EU27 land area |accessdate=20 June 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110617080413/http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/5-15062011-BP/EN/5-15062011-BP-EN.PDF |archivedate=17 June 2011 |df= }}</ref>. Idealne razmere tal, veliko padavin in blago podnebje omogočajo Irski največjo stopnjo rasti gozdov v Evropi. Žive meje, ki se tradicionalno uporabljajo za določitev kopenske meje, so pomemben nadomestek za gozdni habitat, ki zagotavlja zatočišče domorodnim prostoživečim živalskih vrstam in številnim žuželkam, pticam in sesalcem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.noticenature.ie/Hedgerow.html|title=Hedgerows|accessdate=15 June 2011|archive-date=2011-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20110726134733/http://www.noticenature.ie/Hedgerow.html|url-status=dead}}</ref> [[File:Macgillycuddy%27s_Reeks,_Lough_Callee_and_Cnoc_na_P%C3%A9iste_(Knocknapeasta)_-_geograph.org.uk_-_1434579.jpg|thumb|left|Macgillycuddy's Reeks, pogorje v grofiji Kerry z najvišjim vrhom Irske]] Obdelovalne površine predstavljajo približno 64 % celotnega ozemlja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.teagasc.ie/agrifood |archive-url=https://web.archive.org/web/19991004065905/http://www.teagasc.ie/agrifood/ |url-status=dead |archive-date=4 October 1999 |title=Agriculture in Ireland |publisher=Teagasc.ie |accessdate=12 November 2010 }}</ref> To povzroča omejene površine za ohranitev naravnih habitatov, zlasti za večje divje sesalce z več ozemeljskimi zahtevami. Dolga zgodovina kmetovanja v povezavi s sodobnimi kmetijskimi metodami, kot so pesticidi in uporaba gnojil, ogroža biotsko raznovrstnost. === Podnebje === Podnebje je na Irskem izrazito oceansko. Atlantski ocean na zahodu s stalnim in močnim vetrom in topel [[Zalivski tok]] vplivata na vremenske vzorce. Temperature se razlikujejo glede na območje, srednja in vzhodna območja pa so skrajnejša. Zaradi zmernega oceanskega podnebja so temperature redko nižje od −5 °C v zimskem ali višja od 26 °C poleti.<ref name="irishclimate">{{navedi splet|url=http://www.travelinireland.com/general-information/climate/the-ireland-climate-and-what-to-wear.html|publisher=TravelInIreland.com|title=The Ireland Climate and What to Wear|accessdate=22 October 2009|archive-date=2009-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090919170239/http://www.travelinireland.com/general-information/climate/the-ireland-climate-and-what-to-wear.html|url-status=dead}}</ref> Padavine so bolj razširjene v zimskih mesecih in manj v prvih mesecih poletja. Na jugozahodnih območjih je največ padavin zaradi jugozahodnega vetra (2000 do 3000 mm), medtem ko jih Dublin dobi najmanj (okoli 750 mm). Sonca je največ na jugovzhodu države. Sever in zahod sta najbolj vetrovna v Evropi, kar daje veliko možnosti za pridobivanje [[Vetrna energija|vetrne energije]].<ref name="winds">{{navedi splet |url=http://www.met.ie/climate/wind.asp|publisher=Met.ie|title=Wind over Ireland |accessdate=22 October 2009}}</ref> Irska običajno dobi med 1100 in 1600 sončnih ur na leto, na večini območij v povprečju med 3,25 in 3,75 ure dnevno. == Lokalna samouprava == [[File:Government buildings2 (8162790757).jpg|thumb|Vladna palača]] Zakon o lokalni samoupravi iz leta 1898<ref name="LocalGovReform2014">{{navedi splet|url=http://www.environ.ie/en/LocalGovernment/LocalGovernmentAdministration/RHLegislation/FileDownLoad,35715,en.pdf |title=Local Government Reform Act 2014 |publisher=Environ.ie |accessdate=2 June 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140602201151/http://www.environ.ie/en/LocalGovernment/LocalGovernmentAdministration/RHLegislation/FileDownLoad%2C35715%2Cen.pdf |archivedate= 2 June 2014 |df= }}</ref> je temeljni dokument sedanjega sistema lokalne uprave, 20. sprememba ustave iz leta 1999 pa je predvidela njegovo ustavno priznanje. 26 tradicionalnih okrožij − grofij Irske ni vedno povezano z upravno delitvijo, čeprav se na splošno uporabljajo kot geografski okvir prebivalstva Irske. Zakon o reformi lokalne uprave za leto 2014 je predvidel sistem 30 lokalnih oblasti − 26 svetov grofij, dva mestna in grofijska sveta ter tri mestne svete. Pod temi (razen Dublinske regije in treh mestnih svetov) so občinska okrožja, ki nadomeščajo prejšnji sistem mestnih svetov. <center> {| |- | valign="top" | {| style="margin:auto;" cellpadding="10" |- | [[File:Ireland Administrative Counties.svg|250px|right]] |style="font-size: 85%; font-weight:bold;"| #Fingal #Dublin City #Dún Laoghaire–Rathdown #Južni Dublin #Wicklow #Wexford #Carlow #Kildare #Meath #Louth #Monaghan #Cavan #Longford #Westmeath #Offaly #Laois |style="font-size: 85%; font-weight:bold;"| <ol start=17> <li>Kilkenny</li> <li>Waterford</li> <li>Cork City</li> <li>Cork</li> <li>Kerry</li> <li>Limerick</li> <li>Tipperary</li> <li>Clare</li> <li>Galway</li> <li>Galway City</li> <li>Mayo</li> <li>Roscommon</li> <li>Sligo</li> <li>Leitrim</li> <li>Donegal</li> </ol> |} |} </center> Lokalne oblasti so odgovorne za vprašanja, kot so načrtovanje, lokalne ceste, komunala in knjižnice. Volilne enote morajo čim bolj slediti mejam grofij. Območja z večjim številom prebivalcev imajo več volilnih enot, nekatere več kot eno grofijo, vendar na splošno ne prečkajo meja grofij. Grofije so združene v osem regij, vsaka z regionalno oblastjo, ki jo sestavljajo člani, ki jih delegirajo različni sveti v regiji. Regije nimajo nobene neposredne upravne vloge, ampak so pomembne za načrtovanje, usklajevanje in statistiko. == Gospodarstvo == === Razvoj === Irsko gospodarstvo se je od 1980-ih let dalje preoblikovalo iz pretežno kmetijstva v sodobno gospodarstvo znanja, osredotočeno na visokotehnološke industrije in storitve. Irska je leta 2002 sprejela evro skupaj z enajstimi državami članicami EU. Država je močno odvisna od neposrednih tujih naložb in je pritegnila številne multinacionalke zaradi visoko izobražene delovne sile in nizke davčne stopnje.<ref name="2009forfasACR">{{navedi splet|title=Annual Competitiveness Report 2008, Volume One: Benchmarking Ireland's Performance |publisher=NCC |year=2009 |url=http://www.forfas.ie/media/ncc090108_acr_2008.pdf |accessdate=1 July 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110511175910/http://www.forfas.ie/media/ncc090108_acr_2008.pdf |archivedate=11 May 2011 }}</ref> Podjetja, kot je [[Intel]], so vlagala na Irskem v poznih 1980-ih, sledila sta [[Microsoft]] in [[Google]]. Po indeksu ekonomske svobode je Irska uvrščena med devet ekonomsko najsvobodnejših gospodarstev na svetu. Irska je glede na BDP na prebivalca ena najbogatejših držav v OECD in EU, vendar je država pod povprečjem OECD v smislu BNP na prebivalca. BDP je bistveno višji od BNP zaradi velikega števila večnacionalnih korporacij s sedežem na Irskem. V začetku 1990-ih je država doživela izjemno gospodarsko rast, dramatično so se povečali potrošnja, gradbeništvo in investicije, kar je postalo znano kot obdobje keltskega tigra. Hitrost rasti se je v letu 2007 upočasnila in povzročila vdor velikega nepremičninskega balona, ki se je sčasoma razvijal.<ref>{{navedi splet|url=http://www.esri.ie/irish_economy |title=ESRI – Irish Economy |publisher=Esri.ie |accessdate=30 June 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110624030442/http://www.esri.ie/irish_economy/ |archivedate=24 June 2011 |df= }}</ref> Dramatičen padec cen nepremičnin je poudaril čezmerno izpostavljenost gospodarstva gradnji in prispeval k irski bančni krizi. Irska je uradno začela recesijo leta 2008 po zaporednih mesecih gospodarskega krčenja. BNP se je v letu 2009 zmanjšal za 11,3 %, največji letni upad BNP od leta 1950. Država je uradno izstopila iz recesije leta 2010 s pomočjo močne rasti izvoza, vendar pa je zaradi precejšnjega povečanja stroškov javnega zadolževanja zaradi državnih jamstev zasebnega bančnega dolga irska vlada sprejela program 85 milijard evrov pomoči EU, Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in dvostranskih posojil Velike Britanije, Švedske in Danske. Po treh letih krčenja se je gospodarstvo v letu 2011 povečalo za 0,7 % in leta 2012 0,9 %. Stopnja brezposelnosti je v letu 2012 znašala 14,7 %, med njimi 18,5 % med nedavnimi priseljenci. Marca 2016 je bila stopnja brezposelnosti po poročanju centralnega statističnega urada Irske 8,6 %. === Trgovina === [[File:La Touche House, Dublin ( DSC6350).jpg|thumb|Mednarodni finančni center (International Financial Services Centre) v Dublinu]] Čeprav večnacionalne korporacije prevladujejo nad irskim izvoznim sektorjem, izvoz iz drugih virov prav tako pomembno prispeva k nacionalnemu dohodku. Dejavnosti multinacionalnih družb s sedežem na Irskem so med največjimi izvozniki farmacevtskih sredstev, medicinskih pripomočkov in izdelkov, povezanih s programsko opremo in storitvami na svetu. Izvoz Irske se nanaša tudi na dejavnosti velikih irskih podjetij (kot so Ryanair, Kerry Group in Smurfit Kappa Group) in izvoz mineralnih surovin. Irska je sedmi največji proizvajalec cinkovih koncentratov in dvanajsti največji proizvajalec svinčevih koncentratov. Država ima tudi pomembne zaloge sadre, apnenca, ter manjše količine bakra, srebra, zlata, barita in dolomita. Turizem na Irskem prispeva približno 4 % BDP in je pomemben vir zaposlitve. Irska izvaža tudi hrano, govedo in goveje meso, mlečne izdelke in aluminij, uvaža pa v glavnem opremo za obdelavo podatkov, kemikalije, nafto in naftne derivate, tekstil in oblačila. == Demografija == Genetske raziskave kažejo, da so se prvič naselili z [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] po zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]]. Po mezolitiku, neolitiku in bronasti dobi so priseljenci uvedli [[Kelti|keltski]] jezik in kulturo. Migranti iz zadnjih dveh obdobij še vedno predstavljajo gensko dediščino večine [[Irci|irskih ljudi]]. [[Geli|Gelska]] tradicija se je razširila in sčasoma postala prevladujoča oblika. Irci so kombinacija gelskega, norveškega, anglo-normanskega, francoskega in britanskega rodu. Leta 2011 je na Irskem živelo 4.588.252 prebivalcev. Letna stopnja rasti prebivalstva je v obdobju med letoma 2002 in 2006 presegla 2 %, kar je posledica visoke stopnje naravnega povečanja in priseljevanja. Ta stopnja se je v obdobju med letoma 2006 in 2011 nekoliko zmanjšala s povprečnim letnim odstopanjem v višini 1,6 %. {| class="infobox" style="text-align:center; width:97%; margin-right:10px; font-size:90%" ! colspan="8" style="background:#e9e9e9; padding:0.3em; line-height:1.2em;"|Največji urbani centri s številom prebivalcev (stanje 2016) |- !rowspan=30| [[File:Samuel Beckett Bridge, Dublin 20150807 1.jpg|150px]]<br /><small>[[Dublin]]</small><br />[[File:LimerickCity Riverpoint.jpg|150px]]<br /><small>[[Limerick]]</small><br /> ! style="text-align:center; background:#f5f5f5;"| <small>#</small> ! style="text-align:left; background:#f5f5f5;"| naselje ! style="text-align:center; background:#f5f5f5;"| št. preb. ! style="text-align:center; background:#f5f5f5;"| <small>#</small> ! style="text-align:left; background:#f5f5f5;"| naselje ! style="text-align:center; background:#f5f5f5;"| št. preb. !rowspan=21| [[File:Cork City Hall - Anglesea Street - geograph.org.uk - 1405948.jpg|150px]]<br /><small>[[Cork (city)|Cork]]</small><br />[[File:Galway Harbour 2007.jpg|150px]]<br /><small>[[Galway]]</small><br /> |- | style="background:#f0f0f0"| 1 ||align=left | '''[[Dublin]]''' || 1.173.179 || 11 ||align=left | '''Kilkenny''' || 26.512 |- | style="background:#f0f0f0"| 2 ||align=left | '''[[Cork]]''' || 208.669 || 12 ||align=left | '''Ennis''' || 25.276 |- | style="background:#f0f0f0"| 3 ||align=left | '''[[Limerick]]''' || 94.192 || 13 ||align=left | '''Carlow''' || 24.272 |- | style="background:#f0f0f0"| 4 ||align=left | '''[[Galway]]''' || 79.934 || 14 ||align=left | '''Tralee''' || 23.691 |- | style="background:#f0f0f0"| 5 ||align=left | '''Waterford''' || 53.504|| 15 ||align=left | '''Newbridge''' || 22.742 |- | style="background:#f0f0f0"| 6 ||align=left | '''Drogheda''' || 40.956|| 16 ||align=left | '''Portlaoise''' || 22.050 |- | style="background:#f0f0f0"| 7 ||align=left | '''Swords''' || 39.248 || 17 ||align=left | '''Balbriggan''' || 21.722 |- | style="background:#f0f0f0"| 8 ||align=left | '''Dundalk''' || 39.004 || 18 ||align=left | '''Naas''' || 21.393 |- | style="background:#f0f0f0"| 9 ||align=left | '''Bray''' || 32.600 || 19 ||align=left | '''Athlone''' || 21.349 |- | style="background:#f0f0f0"| 10 ||align=left | '''Navan''' || 30.173|| 20 ||align=left | '''Mullingar''' || 20.928 |} {{Clear}} Po popisu leta 2011 je bilo neirskih državljanov 544.357 ali 12 % celotnega prebivalstva. To je skoraj 2,5-krat več kot po popisu leta 2002 (224.261). Pet največjih neirskih skupin so Poljaki (122.585), Britanci (112.259), Litovci (36.683), Latvijci (20.593) in Nigerijci (17.642). === Jeziki === [[File:Percentage stating they speak Irish daily outside the education system in the 2011 census.png|thumb|150px|Odstotki govorcev irščine zunaj šolskega sistema, stanje 2011]] Irska ustava opisuje [[irščina|irščino]] kot »nacionalni jezik«, vendar je [[angleščina]] prevladujoča. V popisu leta 2006 se je 39 % prebivalcev štelo za govorce irščine. Irščina se govori kot jezik skupnosti v le majhnem številu pretežno podeželskih območij na zahodu in jugu države, skupaj znane kot regije gelskega jezika. Razen v [[Gaeltacht]]u so cestni znaki običajno dvojezični.<ref>{{navedi splet|url=http://www.irishstatutebook.ie/1970/en/si/0164.html |title=S.I. No. 164/1970: ROAD TRAFFIC (SIGNS) (AMENDMENT) REGULATIONS, 1970. |publisher=Irish Statute Book |date=16 July 1970 |accessdate=9 July 2009}}</ref> Večina javnih obvestil in tiskanih medijev je samo v angleščini. Medtem ko je država uradno dvojezična, se državljani pogosto borijo za dostop do državnih storitev v irščini. Večina državnih publikacij ni na voljo v obeh jezikih, čeprav imajo državljani pravico, da se izražajo v irščini. Mediji, ki vključujejo irščino, so TV-kanal TG4, radijske postaje RTE Raidió na Gaeltachta in spletni časopis Tuairisc.ie. V irski vojski so vsi v irskem jeziku. Večina srednješolcev se odloča za učenje enega ali dveh tujih jezikov. Jeziki, ki so na voljo za Junior Certificate in Leaving Certificate, so francoščina, nemščina, italijanščina in španščina. Študentje lahko študirajo tudi arabščino, japonščino in ruščino. Študij irščine je obvezen z redkimi upravičenimi izjemami.<ref>{{navedi splet |url= http://www.education.ie/robots/view.jsp?pcategory=17216&language=EN&ecategory=42741&link=link001&doc=38941 |title=Pupils exempt from the study of the Irish language (per ''Circular M10/94 – Revision of Rule 46 of the "Rules and Programme for Secondary Schools" in relation to exemption from Irish'') |publisher=Department of Education and Skills |accessdate=27 October 2010 }}</ref> === Religija === [[File:Saint Fin Barre's Cathedral 1.JPG|thumb|Stolnica svetega Finbarra v Corku je irska stolnica]] [[File:Christ Church Cathedral - Dublin, Ireland - August 10, 2008.jpg|thumb|left|Kristusova cerkev v Dublinu je stolnica]] Verska svoboda je na Irskem ustavno določena. Krščanstvo je prevladujoča vera in medtem ko Irska ostaja pretežno katoliška, je bil odstotek prebivalstva, ki se je opredelil kot katolik na popisu 2011, 84,2 %, je strmo padel na 78,3 % v najnovejšem popisu 2016. Drugi rezultati popisa 2016 so: 4,2 % protestantov, 1,3 % muslimanov in 9,8 % brez vere. Leta 2011 so poročali, da se tedensko udeležuje obredov v Dublinu samo 18 %, pri čemer je delež nižji pri mlajših generacijah. Irska cerkev, 2,7 % prebivalstva, je druga največja krščanska veroizpoved. Članstvo se je v 20. stoletju zmanjšalo, vendar se je v 21. stoletju povečalo, kakor tudi druge majhne krščanske veroizpovedi. Pomembni protestantski veroizpovedi sta prezbiterijanska in metodistična cerkev. Priseljevanje je prispevalo k porastu hindujskega in muslimanskega prebivalstva. V odstotkih sta pravoslavno krščanstvo in islam najhitreje rastoči religiji s 100-odstotnim oziroma 70-odstotnim povečanjem. Irski svetniki zavetniki so [[sveti Patrik]], sveta Brigita in sveti Kolumb. Svetnik Patrik je edini, ki je navadno znan kot pokrovitelj. [[Dan svetega Patrika]] se praznuje 17. marca na Irskem in v tujini kot irski državni dan s parado in drugimi praznovanji. Podobno kot v drugih pretežno katoliških evropskih državah je bila v poznem 20. stoletju tudi za Irsko značilna pravna sekularizacija. Leta 1972 je bil na referendumu izbrisan člen ustave, ki je imenoval posamezne verske skupine. 44. člen ostaja v ustavi; določa svobodo veroizpovedi, prepoveduje dodeljevanje katere koli vere, prepoveduje državno versko razlikovanje in od države zahteva, da verske in nereligiozne šole obravnava neškodljivo. Verske študije so leta 2001 uvedli kot izbirni predmet za srednješolsko spričevalo (Junior Certificate). Čeprav številne šole vodijo verske organizacije, je med mlajšimi generacijami pogosta svobodomislenost. == Kultura == Irska kultura je bila stoletja v glavnem gelska in ostaja ena od šestih glavnih keltskih narodov. Po anglo-normanskem vdoru v 12. stoletju in postopnem britanskem osvajanju in kolonizaciji, ki se je začela v 16. stoletju, je bila Irska pod vplivom angleške in škotske kulture. Nato je irska kultura, v številnih vidikih raznovrstna, delila značilnosti z angleško, katoliško Evropo in drugimi keltskimi regijami. Irska diaspora, ena največjih in najbolj razširjenih na svetu, je prispevala h globalizaciji irske kulture, ki je ustvarjala številne ugledne osebnosti v umetnosti, glasbi in znanosti === Literatura === [[File:Jonathan Swift by Charles Jervas detail.jpg|thumb|upright|[[Jonathan Swift]] (1667–1745)]] [[File:Yeats1923.jpg|thumb|upright|left|W. B. Yeats (1865–1939)]] Irska je pomembno prispevala k svetovni literaturi v angleškem in irskem jeziku. Sodobna irska fikcija se je začela z objavo romana ''Guliverjeva potovanja'' Jonathana Swifta leta 1726. Znana pisca iz 18. stoletja sta Laurence Sterne z romanom ''Tristram Shandy'' in Oliver Goldsmith z ''Wakefieldskim župnikom''. Številni irski romanopisci so iz 19. stoletja (Maria Edgeworth, John Banim, Gerald Griffin, Charles Kickham, William Carleton, George Moore, Somerville in Ross. [[Bram Stoker]] je znan kot avtor romana ''Drakula'' iz leta 1897. [[James Joyce]] (1882−1941) je objavil svoje najbolj znano delo ''Ulikses'' (''Ulysses'') leta 1922, ki je razlaga [[Odiseja|Odiseje]], postavljene v Dublin. Edith Somerville je nadaljeval pisanje po smrti svojega partnerja Martina Rossa leta 1915. Dublinčanka Annie M. P. Smithson je bila ena številnih avtoric, ki so skrbeli za ljubitelje romantične fikcije v letih 1920 in 1930. Po drugi svetovni vojni so bili priljubljeni romani, ki jih je med drugim objavil Brian O'Nolan. V zadnjih desetletjih 20. stoletja so bili v ospredju romanopisci, kot so Edna O'Brien, John McGahern, Maeve Binchy, Joseph O'Connor, Roddy Doyle, Colm Tóibín, John Banville. Patricia Lynch (1898−1972) je bila plodovita otroška avtorica, medtem ko je bil Eoin Colfer še posebej uspešen v tej zvrsti v zadnjih letih. Kratke zgodbe so pisali Seán Ó Faoláin, Frank O'Connor in William Trevor. Znani irski pesniki so Patrick Kavanagh, Thomas McCarthy, Dermot Bolger in [[Nobelova nagrada za književnost |Nobelova nagrajenca za književnost]] [[William Butler Yeats]] in [[Seamus Heaney]] (rojen v Severni Irski, živel pa je v Dublinu). Ugledni pisatelji v irskem jeziku so Padraic Ó Conaire, Máirtín Ó Cadhain, Séamus Ó Grianna in Nuala Ní Dhomhnaill. Zgodovina irskega gledališča se začne s širitvijo angleške uprave v Dublinu v zgodnjem 17. stoletju in od takrat je Irska pomembno prispevala k angleški drami. Zgodnje gledališče je bilo na Irskem večinoma namenjeno političnim idejam, bolj ko so se gledališča odprla in postala priljubljena, raznovrstnejše so bile predstave. V 18. stoletju sta bila Oliver Goldsmith in Richard Brinsley Sheridan dva izmed najuspešnejših dramatikov na odru v Londonu v tistem času. Sledeč tradiciji priznanih avtorjev, predvsem [[Oscar Wilde|Oscarju Wildu]], Nobelovima nagrajencema [[George Bernard Shaw| Georgeu Bernardu Shawu]] (1925) in [[Samuel Beckett| Samuelu Beckettu]] (1969), so bili uspešni tudi dramatiki, kot so Seán O'Casey, Brian Friel, Sebastian Barry, Brendan Behan, Conor McPherson in Billy Roche. === Arhitektura === [[File:Monasterboice North Church and West Cross West Face 2013 09 27.jpg|thumb|left|Ruševine Monasterboica v grofiji Louth so zgodnje krščansko naselje]] Na Irskem je veliko zgradb, ohranjenih v različnem stanju, od [[neolitik]]a, kot so ''[[Brú na Bóinne]]'', ''[[Poulnabrone dolmen]]'', ''kamen v Castlestrangeu'', ''Turoeski kamen'' in ''kamniti krog Drombeg''. Ker Rimljani nikoli niso osvojili Irske, je arhitektura grško-rimskega izvora zelo redka. Namesto tega je za državo značilno daljše obdobje arhitekture železne dobe. [[Irski okrogli stolp]] izvira iz obdobja zgodnjega srednjega veka. Krščanstvo je uvedlo preproste samostanske hiše, kot so Clonmacnoise, Skellig Michael in Scattery Island. Med temi dvojnimi samostani in samostani egiptovskih koptov je bila ugotovljena slogovna podobnost. <ref>{{harvnb|Meinardus|2002|p=130}}.</ref> Gelski kralji in plemiči so gradili [[okrogle trdnjave]] ali ''crannóge'' (delno ali povsem umeten otok, podoben kolišču, zgrajen v jezerih, rekah in estuarijih Škotske, Walesa in Irske). Cerkvene reforme v 12. stoletju so s [[cistercijani]] prinesle celinski vpliv z [[romanska arhitektura|romansko]] oblikovanimi samostani Mellifont, Boyle in Tintern. Gelska naselja so bila omejena meniška prvotna mesta, kot je [[Kells]], kjer ulice ohranjajo izviren krožen vzorec naselja. Pomembna mestna naselja so se razvijala šele po vdorih Vikingov. Glavna gelsko-normanska pristanišča so bila na obali, vendar z manjšimi rečnimi naselji, kot je Longford. [[File:CustomHouseDublin.JPG|thumb|Dublinska carinarnica je neoklasicistična zgradba iz poznega 18. stoletja]] Gradove so zgradili Anglo-Normani v poznem 12. stoletju, kot sta [[Dublinski grad]] in [[grad Kilkenny]], zasnovali so tudi obzidano trgovsko mesto, ki je pridobilo pravni položaj in več pravic s podelitvijo listine. Te listine so posebej urejale oblikovanje teh mest. Dva pomembna valova načrtovanja mest sta bila prvič v 16. in 17. stoletju, ko so bila uporabljena kot mehanizem tudorskih kraljev za zatiranje lokalnih uporov, nato pa v 18. stoletju. Preživeli normanski načrtovani mesti sta Drogheda in Youghal. Dobro ohranjeni načrtovani mesti iz 18. stoletja sta [[Westport]] in Ballinasloe. Tako načrtovanje naselij je značilno za večino današnjih mest po vsej državi. [[File:Buildings on Dame Street, Dublin 20150808 1.jpg|thumb|left|Opečne večnadstropne stavbe ob Dame Streetu v Dublinu]] Gotske stolnice, kot je [[stolnica svetega Patrika, Dublin|svetega Patrika]], so uvedli [[Normani]]. Frančiškani so prevladovali pri gradnji opatij do poznega srednjega veka, medtem ko je elegantne stolpaste hiše, kot je [[grad Bunratty]], zgradila gelska in normanska aristokracija. Mnogi verski objekti so bili uničeni z razpustitvijo samostanov <ref>{{navedi splet |url=http://www.askaboutireland.ie/reading-room/history-heritage/architecture/Architecture/historical-periods-1/the-later-middle-ages/|publisher=AskAboutIreland.ie|title=Early Tudor Ireland: 1485 to 1547|accessdate=19 October 2009}}</ref>. Po obnovi so nastajale [[paladijevska arhitektura|paladijevske]] in [[rokoko|rokokojske]] zlasti podeželske hiše, vključno s [[Parlament v Dublinu|parlamentom]] kot najpomembnejšo. Z gradnjo Carinske hiše, Štirih sodišč, Glavne pošte in Kraljevega prebivališča je cvetel neoklasicističen in gregorijanski slog v Dublinu. Gregorijanske mestne hiše so ustvarile unikatne ulice, zlasti v Dublinu, Limericku in Corku. Po katoliški enakopravnosti so se pojavile stolnice in cerkve v francoskem neogotskem slogu, kot so sveti Kolman in [[Stolnica svetega Fin Barra, Cork|sveti Fin Barre]]. Irska je že dolgo povezana s hišami s slamnatimi strehami, čeprav so danes velika redkost. Leto 1927 se je začelo z ameriško oblikovano [[art deco]]jevsko cerkvijo na Turner's Cross, irska arhitektura je sledila mednarodni smeri sodobnih in elegantnih slogov 20. stoletja. Novejše gradnje so obnova Ballymuna in mestna razširitev Dublina pri Adamstownu. Od ustanovitve Dublinske razvojne uprave leta 1997 je območje Dublin Docklands doživelo obsežno prenovo, ki je vključevala gradnjo Kongresnega centra in gledališča Grand Canal. Leta 2008 je bil končan stolp Elysian v Corku, ki je najvišja stavba na Irskem. Kraljevi inštitut arhitektov Irske je usklajevalec arhitekture v državi. === Kuhinja === [[File:A pint of Guinness.jpg|thumb|upright|Pint guinnessa]] Irska kuhinja tradicionalno temelji na mesu in mlečnih izdelkih, dopolnjenih z zelenjavo in morskimi sadeži. Priljubljene jedi irske kuhinje so: ''boxty'' (krompirjeva palačinka), ''colcanon'' (krompirjev pire z ohrovtom ali zeljem), ''coddle'' (uporaba ostankov in zato brez posebnega recepta), [[irska obara]], slanina in zelje. Irska je znana po ''polnem irskem zajtrku'', ki vključuje ocvrto jed ali na žaru, običajno sestavljeno iz slanine, jajc, klobas, pudinga in ocvrtega paradižnika. Poleg pomembnega vpliva evropskih in mednarodnih jedi se je pojavila tudi nova irska kuhinja, ki temelji na tradicionalnih sestavinah, pripravljenih na nove načine. Ta kuhinja temelji na sveži zelenjavi, ribah, ostrigah, školjkah ter številnih sirih, ki jih izdelujejo po vsej državi. Poraba školjk se je povečala zaradi priljubljenosti, zlasti zaradi visokokakovostnih školjk, ki so na voljo na obali države. Najbolj priljubljeni ribi sta losos in trska. Tradicionalni kruh vključuje sodin in pšenični kruh. ''Barmbrack'' je kvašeno pecivo z dodanimi rozinami. Priljubljeni vsakdanji pijači sta čaj in kava. Alkoholne pijače, povezane z Irsko, so poitín (destilirana žgana pijača iz žitaric, zrnja, sirotke, sladkorne pese, melase in krompirja) in svetovno znano zelo močno pivo [[guinness]], ki izvira iz pivovarne [[Arthur Guinness|Arthurja Guinnessa]] pri St. Jamesovih vratih v Dublinu. [[Irski viski]] je prav tako priljubljen po vsej državi v različnih oblikah: ''single malt'' (sladek viski, destiliran iz fermentirane drozge, izdelane izključno iz fermentiranega ječmena, ki se razlikuje od neoluščenega zrnja), ''single grain'' (viski, ki je najmanj ali delno izdelan iz zrnja, mletega ječmena, pšenice ali rži, viski iz koruze) in ''blend'' (mešani) viski (nastane z mešanjem različnih vrst viskija in včasih tudi nevtralnih žganih pijač, barvil in okusov). == Znani Irci == *[[James Joyce]] (1882–1941), pisatelj *[[Oscar Wilde]] (1854–1900), pisatelj *[[William Butler Yeats]] (1865–1939), pesnik, Nobelov nagrajenec za književnost 1923 *[[George Bernard Shaw]] (1856–1950), Nobelov nagrajenec za književnost 1925 *[[Samuel Beckett]] (1906–1989), pisatelj, Nobelov nagrajenec za književnost 1969 *[[Seamus Heaney]] (1939–2013), pisatelj, Nobelov nagrajenec za književnost 1995 *[[Ernest Thomas Sinton Walton|Ernest Walton]] (1903–1955), fizik *[[James Hoban]] (1755–1831), arhitekt *[[Niall Horan]], pevec *[[Pierce Brosnan]], igralec *[[Conor McGregor]], borec *[[Cillian Murphy]], igralec == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|3}} == Literatura == *Gilland, Karin (2001). Ireland: Neutrality and the International Use of Force. Routledge. ISBN 0-415-21804-7. *Greenwood, Margaret (2003). Rough guide to Ireland. Rough Guides. ISBN 1-84353-059-7. *Mangan, James Clarence (2007). James Clarence Mangan – His Selected Poems. Read Books. ISBN 1-4086-2700-0. *Meinardus, Otto Friedrich August (2002). Two thousand years of Coptic Christianity. American Univ in Cairo Press. ISBN 977-424-757-4. *Moody, Theodore William (2005). A New History of Ireland: Prehistoric and early Ireland. Oxford University Press. ISBN 0-19-821737-4. ==Zunanje povezave== {{Sister project links|Ireland|voy=Ireland}} ; Vlada *[http://www.gov.ie/en/ Uradna spletna stran irske vlade] *[http://www.president.ie/ {{lang|ga|Áras an Uachtaráin}}] – Uradna stran predsednika *[http://taoiseach.gov.ie/ Taoiseach] – Uradna stran ministrov ; Splošno *[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ei.html CIA World Factbook Ireland] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190506104239/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ei.html |date=2019-05-06 }} *[https://www.state.gov/p/eur/ci/ei/ Ireland] information from the [nited States Department of State *{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100729063507/http://www.loc.gov/rr/international/portals.html |date=29 July 2010 |title=Portals to the World }} from the United States Library of Congress (Archived by the WayBackMachine) *[https://web.archive.org/web/20080821132627/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/ireland.htm Ireland] at ''UCB Libraries GovPubs'' *[https://curlie.org/Regional/Europe/Ireland Ireland] *[http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17473476 Ireland profile] from the BBC News *[http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=IE Key Development Forecasts for Ireland] from International Futures {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{OVSE}} [[Kategorija:Irska|*]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Države Evropske unije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1949]] [[Kategorija:Angleško govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]] {{normativna kontrola}} 6r9n349q2dstc515g0ymif5vj2iz2ah 6709293 6709252 2026-07-10T15:02:29Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-31561-50|~2026-31561-50]] ([[User talk:~2026-31561-50|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-27157-79|~2026-27157-79]] 6671125 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Država | conventional_long_name = Irska | native_name = {{jezik|ga|Éire}}<br/>{{jezik|en|Ireland}} | common_name = Irska | common_name2 = Irske | image_flag = Flag of Ireland.svg | image_coat = Coat of arms of Ireland.svg | image_map = EU-Ireland.svg | map_caption = Lega Irske (temno zeleno)<br/><small>na [[Evropa|Evropski celini]] (temno sivo) — v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno)</small> | national_motto = | national_anthem = {{lang|ga|[[Amhrán na bhFiann]]}}<br />(»Pesem vojaka«)<br />[[Slika:United States Navy Band - Amhrán na bhFiann.ogg]] | official_languages = [[irščina]], [[angleščina]] | national_language = | capital = [[Dublin]] {{small|({{lang|ga|Baile Átha Cliath}})}} | latd = 53 | latm = 26 | latNS = N | longd = 6 | longm = 15 | longEW = W | largest_city = capital | demonym = Irec, Irka | government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Irske|predsednik]] | leader_title2 = [[taoiseach]] | leader_name1 = [[Michael D. Higgins]] | leader_name2 = [[Micheál Martin]] | leader_title3 = [[tánaiste]] | leader_name3 = [[Simon Harris]] | leader_title4 = [[Vrhovni sodnik Irske|vrhovni sodnik]] | leader_name4 = [[Donal O'Donnell]] | area_km2 = 70.273 | area_rank = 120. | percent_water = 2,00 | population_estimate = 4.757.976 | population_estimate_year = 2016 | population_estimate_rank = 122. | population_density_rank = 139. | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.IE">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=178,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Ireland) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=11 October 2023}}</ref> | GDP_nominal = 589,57 mrd. USD | GDP_nominal_rank = 30. | GDP_PPP = 722,93 mrd. USD | GDP_PPP_rank = 40. | GDP_nominal_per_capita = 112.247 USD | GDP_nominal_per_capita_rank = 2. | GDP_PPP_per_capita = 137.638 USD | GDP_PPP_per_capita_rank = 3. | Gini_year = 2022 | Gini_change = rast <!-- rast/upad/nespremenjen --> | Gini = 27,9 | Gini_ref = <ref name=eurogini>{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |publisher=[[Eurostat]] |website=ec.europa.eu |access-date=3 September 2023}}</ref> | HDI_year = 2021 | HDI_change = rast <!-- rast/upad/nespremenjen --> | HDI = 0,945 | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|url-status=live}}</ref> | HDI_rank = 8. | sovereignty_type = Neodvisnost | sovereignty_note = od [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] | established_event1 = razglašena | established_event2 = [[Anglo-irska pogodba|priznana]] | established_date1 = [[21. januar]]ja [[1919]] | established_date2 = [[6. december|6. decembra]] [[1921]] | currency = [[evro]] ([[znak evra|€]])¹ | currency_code = EUR | time_zone = [[greenwiški srednji čas|GMT]] | utc_offset = +0 | time_zone_DST = [[irski poletni čas|IST]] | utc_offset_DST = +1 | cctld = [[.ie]]² | calling_code = 353 | footnotes = ¹ Pred 2002: [[irski funt]].<br /> ² Uporablja se tudi domena [[.eu]], skupna vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]]. }} '''Irska''' ({{jezik-ga|Éire}}; tudi '''Republika Irska''', {{jezik|ga|Poblacht na hÉireann}}{{efn|Četrti člen irske ustave določa, da je ime države ''Irska''. Drugo poglavje Akta Republike Irske iz leta 1948 določa, da je ''Republika Irska'' »opis države«.}}) je parlamentarna republika in [[otok|otoška]] [[država]] v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin [[Irska (otok)|otoka Irske]] ob severozahodni obali [[Evropa|Evrope]], preostala šestina irskega otoka je znana kot [[Severna Irska]] in je del [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske]]. Državno ustavno ime je '''Éire''' ali slovensko '''Irska'''. ''Republika Irska'' je uradni opis države (v tem članku se ''Irska'' nanaša na državo, če ni posebno označeno, da je mišljen otok). Notranjost države sestavljajo širne planjave, porasle pretežno z bujnimi travniki in pašniki, zaradi česar je otok dobil ime »zeleni otok«. Gozdovi pokrivajo le 9,6 % površine države, kar je najmanj v Evropi, takoj za [[Islandija|Islandijo]] z 0,3 %. Leta 2021 je Irska imela 5,033 milijona prebivalcev. == Ime == Država iz leta 1922, ki jo sestavlja 26 od 32 irskih grofij, je bila "zasnovana in znana kot Irska svobodna država".<ref>{{navedi knjigo|last1=Coleman|first1=Marie|title=The Irish Revolution, 1916-1923|date=2013|publisher=Routledge|isbn=1317801466|page=230|url=https://books.google.com/books?id=BeMkAgAAQBAJ&pg=PT230#v=onepage&q&f=false|accessdate=12 February 2015}}</ref> Irska ustava, sprejeta leta 1937, določa, da je ime države Éire ali v angleškem jeziku Irska. 2. člen Zakona o republiki Irski iz leta 1948 navaja: »S tem se razglasi, da je opis države Republika Irska«. Zakon iz leta 1948 določa, da ime države ni »Republika Irska«, ker bi bilo to v nasprotju z ustavo.<ref>Gallagher, Michael, "The changing constitution", in {{navedi knjigo|editor1-last=Gallagher|editor1-first=Michael|editor2-last=Coakley|editor2-first=John|title=Politics in the Republic of Ireland|date=2010|publisher=0415476712|isbn=0415476712|url=https://books.google.com/books?id=g84ajJ-1Yi4C&pg=PA76#v=onepage&q&f=false|accessdate=12 February 2015}}</ref> Vlada Združenega kraljestva je uporabila ime "Eire" (brez naglasnega znamenja) in od leta 1949 "Republika Irska" za državo;<ref>Oliver, J.D.B., ''What's in a Name'', in {{navedi knjigo|editor1-last=Tiley|editor1-first=John|title=Studies in the History of Tax Law|date=2004|publisher=Hart Publishing|isbn=1841134732|pages=181–3|url=https://books.google.com/books?id=f9FGwkXiIS0C&pg=PA181#v=onepage&q&f=false|accessdate=12 February 2015}} Note: the author incorrectly uses "Éire", with the diacritic</ref> šele po Belfastskem sporazumu leta 1998 pa ime "Irska". Tako kot "Irska", "Éire" ali "Republika Irska" je bila država imenovana tudi "Republika", "Južna Irska" ali "Južna". V irskem republikanskem kontekstu se pogosto imenuje "svobodna država" ali "26 grofij".<ref>{{navedi knjigo|last1=Smith|first1=M.L.R|title=Fighting for Ireland?: The Military Strategy of the Irish Republican Movement|date=2002|publisher=Routledge|isbn=1134713975|page=2|url=https://books.google.com/books?id=EH-FAgAAQBAJ&pg=PA2#v=onepage&q&f=false|accessdate=12 February 2015}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Irske}} Prve sledi naselitve datirajo v [[mezolitik]] (okoli 6000 pr. n. št.). V 2. tisočletju pr. n. št. so otok naselili [[Kelti]], ki so bili organizirani v klanih. Ti so se do zgodnjega srednjega veka združili v pet kraljestev, imenovanih Pet petin (irsko ''Cuig Cuigi''): ''Ulaidh'' (Ulster), ''Midhe'' (Meath), ''Laighin'' (Leinster), ''Mumhain'' (Munster) in ''Connacht'' (Connaught). Rimljani niso nikoli osvojili Irske (latinsko ''Hibernia''), čeprav se je njihov vpliv čutil. [[Slika:Www.wesleyjohnston.com-users-ireland-maps-historical-map1014.gif|thumb|200px|left|Irska kraljestva leta 1014]] Predkrščansko obdobje irske zgodovine je opisano v junaških pesnitvah, zbranih v cikluse, od katerih je najbolj znan ''Ulstrski ciklus'' o kralju Conchobaru, junaku Cú Chilainnu in tovariših. S preostalo Evropo se je Irska povezala s prevzemom krščanstva, o katerem je v 5. stoletju prvi pridigal [[sveti Patrik]], kasnejši svetnik in zaščitnik Irske. Hitro so se razvijale številne opatije in samostanske šole, irski misionarji (sveti Kolumban, sveti Galen, sveti Kilijan ter drugi) so razvijali široko misijonsko dejavnost v zahodni in srednji Evropi. Od konca 8. stoletja je bila Irska stalno ogrožena zaradi napadov [[Vikingi|Vikingov]], ki so v 9. stoletju ustanovili svoje kraljestvo s sedežem v [[Dublin]]u. Napade je končno ustavil ''visoki kralj celotne Irske'' in kralj Muhmaina Brian Boru, ko jih je premagal leta 1014 v bitki pri Clontarfu. === Delitev Irske === Nesposobnost kasnejših irskih vladarjev pri združevanju otoka in medsebojne boje irskih kraljestev je izkoristil angleški kralj [[Henrik II. Angleški| Henrik II.]], ki je leta 1171 vdrl na Irsko in prisilil del irskih knezov, da so ga priznali za svojega kralja. Uvedba angleškega fevdalnega reda in razdelitev velikih posestev angleškim plemičem je pripeljala do upora kralja Connachta Roryja O'Conorja (1171), ki se je končala z dejansko delitvijo otoka na dva dela (zahodni pod Roryjevo oblastjo in vzhodni pod oblastjo kraljevega namestnika v Dublinu). Rory O'Conor je bil leta 1175 prisiljen odstopiti od naslova visokega kralja in zadržati samo naslov kralj Connachta. V 13. stoletju Je bil v angleškem delu otoka vzpostavljen parlament. [[Slika:www.wesleyjohnston.com-users-ireland-maps-historical-map1300.gif|thumb|200px|Angleška Irska leta 1300]] Poskus Ircev, da se osvobodijo angleške oblasti pod vodstvom škotskega princa Edwarda Bruca (1315−1318) se je končal z neuspehom, območje pod angleško upravo pa je bilo razširjeno za tri nove grofije (Kildare, Desmond in Ormonde). === Angleška Irska === Oblast irskega parlamenta je zelo omejil kralj [[Henrik VII. Angleški|Henrik VII.]] leta 1494, njegov naslednik [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] pa je leta 1542 zavladal celemu otoku in prevzel tudi naslov kralja Irske. Spopadi Ircev in Angležev so se ojačali ob koncu 16. stoletja, ko so Ircem poskušali vsiliti [[protestantizem]]. Pomembna upora sta bila pod vodstvom Shana O'Neilla (1559−1567) in Hugha O'Neilla (1595−1601). [[Slika:Old-Galway.jpg|200px|thumb|Močno utrjeno mesto Galway (1651) je bilo zadnje irsko oporišče, ki se je predalo vojski parlamentarcev leta 1652]] Leta 1649−1650 je upor v Irski okrutno zatrl [[Oliver Cromwell]], ki je začel tudi naseljevati škotske protestante, zato so se napetosti v državi še povečale. Poskus vreči s prestola angleškega kralja Jakoba II., ki so ga Irci kot katolika z navdušenjem sprejeli, je onemogočila vojska Viljema III. Oranskega (1648−1691). Kot kaznovanje so angleške oblasti množično zaplenile posesti in načrtno uničevale irsko gospodarstvo. Katoliki so bili v celoti izključeni iz javnih služb, zato so bili pogosti nemiri in močno izseljevanje. === Irska v Veliki Britaniji === [[Slika:IrishHC1780.jpg|thumb|200px|left|Irski spodnji dom parlamenta 1780 (Francis Wheatley)]] [[Slika:Daniel O'Connell - Project Gutenberg 13103.jpg|thumb|200px|Daniel O'Connell]] Prve organizacije za boj proti angleški zasedbi so nastale v 18. stoletju tudi zaradi spodbude [[francoska revolucija|francoske revolucije]]. Leta 1791 je nastala zveza ''Zedinjeni Irci'' (angleško ''United Irishmen'') pod idejnim vodstvom Wolfa Tona. Neuspela vstaja leta 1798 je izkoristila britanska vlada in izdala ''Zakon o zedinjenju'' (''Act of Union''), podoben zakonu o zvezi med Anglijo in Škotsko iz leta 1707. Leta 1801 je bilo razglašeno ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske'' (ki bo trajalo vse do leta 1914) in postavljen skupen parlament, v katerem je imela Irska 32 poslancev v zgornjem in 100 v spodnjem domu; volilna pravica je ostala omejena na sloj največjih veleposestnikov. Irski ''odgovor'' na združitev je bil upor Roberta Emmeta leta 1803, ki je bil zatrt z neusmiljenimi nasilnimi ukrepi in gospodarskim izkoriščanjem. Leta 1823 je bilo na pobudo Daniela O'Connella ustanovljeno ''Katoliško društvo (Catholic Association)'', leta 1829 pa v Britanskem parlamentu izglasovan ''Zakon o politični emancipaciji katolikov'' (''Emancipation Act''), s katerim so tudi katoliki dobili pravico biti izvoljeni v parlament in dostop do javnih služb. Leta 1840 je bilo ustanovljeno ''Nacionalno društvo za razveljavitev unije (National Repeal Association''), ki ga je vodil D. O'Connell in je težilo k iskanju političnih rešitev s pogajanji z britansko vlado. Sredi 19. stoletja se je gospodarsko stanje v Irski zelo poslabšalo, britanski veleposestniki so priganjali kmete in zahtevali razvoj živinoreje. Posebej težak udarec siromašnim slojem prebivalstva je prinesla bolezen krompirja (1845−1849), ki je bil skoraj edina hrana kmečkega prebivalstva. Nastala je [[Velika lakota (Irska)|velika lakota]]. Umrlo je več kot milijon ljudi, okoli 1.250.000 pa se jih je izselilo v Ameriko. Od tedaj do leta 1851 se je število prebivalcev Irske zmanjšalo za okoli tretjino (z 8.400.000 na 6.600.000). Taka negativna smer razvoja se je nadaljevala do konca stoletja, ko je število prebivalcev padlo na 4.500.000.<ref>{{cite journal |last=Mokyr|first=Joel |authorlink= |title=New Developments in Irish Population History 1700–1850 |journal=Irish Economic and Social History |volume=XI |pages=101–121 |year=1984 |hdl=10197/1406 }}</ref> === Boj za neodvisnost === [[File:Charles Stewart Parnell - Brady-Handy.jpg|thumb|left|upright| Irsko parlamentarno stranko je leta 1882 ustanovil Charles Stewart Parnell (1846–1891)]] Leta 1872 je bila ustanovljena ''Liga za avtonomijo'' (''Home Rule League''), ki se je leta 1877 preimenovala v ''Irsko agrarno zvezo'' (''Irish Land League''), prvo množično stranko na Irskem pod vodstvom Charlesa Stewarta Parnella. Z bojkotom so se borili za reforme veleposestnikov. Da bi Gladstone pridobil glasove irskih poslancev v spodnjem domu, je 1886 in 1893 zgornjemu domu predlagal zakon o omejeni avtonomiji Irske in je bil zavrnjen. Leta 1900 so se sile, ki so se s političnimi sredstvi borile za neodvisnost Irske, združile v ''Združeno irsko zvezo'' (''United Irish League'') pod vodstvom Johna Redmonda, ki je deloval v parlamentu pod imenom ''Združena irska nacionalna stranka''. Leta 1903 je bil sprejet Zakon o nakupu zemlje (''Wyndham Land Purchase Act'') in izvedena agrarna reforma s katero so zakupniki dobili zemljo. Od leta 1905 se je republikansko gibanje za popolnoma neodvisno Irsko osredotočilo v organizaciji ''Sinn Féin'' (slovensko ''Mi sami''), pod vodstvom Arthura Griffitha. 1912 je liberalna vlada britanskega premierja Herberta Henryja Asquitha tretjič predložila parlamentu zakon o avtonomiji Irske, ki je bil po dolgi razpravi leta 1914 sprejet s pridržkom uvedbe do leta 1918. Zaostrovale so se notranje napetosti med katoliki in protestanti na Irskem, ki so začeli ustanavljati svoje oborožene enote (protestantski Ulstrski prostovoljci in katoliški Irski prostovoljci) in se spopadati. Člani Irskega republikanskega bratstva in organizacije ''Sinn Féin'' so v Dublinu 23. aprila 1916 začeli ''velikonočno vstajo'' in razglasili Republiko Irsko. Vstajo je krvavo zadušila britanska vojska po šestih dneh, nad vstajniki pa izvedli grobe ukrepe. Januarja 1919 so se irski poslanci v britanskem parlamentu in člani organizacije ''Sinn Féin'' sestali v Dublinu in razglasili Irsko nacionalno skupščino (''Dáil Éireann''), ki je razglasila neodvisnost in ustoličila vlado na čelu z Eamonom de Valerom. Sledila je angleško-irska vojna, v kateri se je na strani Irske borila Irska republikanska armada, sestavljena iz pristašev gibanja ''Sinn Féin''. Premirje je bilo sklenjeno 23. decembra 1920, ko je britanski parlament sprejel nov zakon o Irski upravi (''Government of Ireland Act''), s katerim se je od Irske odcepilo 6 severnih grofij s protestantsko večino in se združilo pod imenom Severna Irska, preostali del pa je dobil status dominiona. Tako rešitev je nejevoljno prevzela Irska narodna skupščina julija 1921 in 1922 ustanovila Irsko svobodno državo (irsko ''Saorstát Éireann'', angleško ''Irish Free State'') z avtonomno vlado in priznanjem angleške krone, ki jo je zastopal generalni guverner. Prvi predsednik vlade je bil Arthur Griffith (1922). === Neodvisna Irska === [[Slika:Éire léarscáil.png|thumb|180px|Republika Irska]] Neodvisnost je Irska dobila z novo ustavo 29. decembra 1937, ko je zamenjala ime v Irska (''Éire'') in ostala članica Commonwealtha. Za prvega predsednika je bil izbran Douglas Hyde (1938−1945). Med veliko gospodarsko krizo leta 1937 in 1938 je bilo v Irski organiziranih več sindikalnih organizacij in val štrajkov. Med drugo svetovno vojno je Irska razglasila nevtralnost. Iz Commonwealtha je izstopila leta 1949 in prevzela ime Republika Irska (''Poblacht na h'Éireann''). Od leta 1955 je članica Združenih narodov. Na oblasti se na Irskem menjata stranki Združena irska partija (''Fine Gael'') in Republikanska stranka (''Fianna Fáil''). Med letoma 1970 do 1972 je bila članica EFTE, od 1987 pa članica Evropske ekonomske zveze (od leta 1973 EU). Od 1970-ih je terorizem vzdrževal irski nacionalizem v Severni Irski. Čeprav so se napetosti nadaljevale (bombni napad IRE v Omaghu v Severni Irski), je bil leta 1998 dosežen politični dogovor o ožjem sodelovanju med republikanci in unionisti. == Geografija == {{glavni| Geografija Irske}} [[File:Cliffs_of_Moher_bei_bestem_Wetter_(2007).jpg|thumb| Moherski klifi na obali Atlantika]] Država se razteza na območju približno petih šestin (70.273 km²) [[Irska (otok)|irskega otoka]] (84.421 km²), preostanek je [[Severna Irska]]. Otok je na severu in zahodu omejen z [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]], na severovzhodu s Severnim kanalom in Hebridskim morjem. Na vzhodu se Irsko morje povezuje z Atlantskim oceanom s kanalom svetega Jurija in Keltskega morja. Zahodno pokrajino večinoma sestavlja razčlenjena obala s številnimi [[rias]]i in strmimi [[klif]]i (8 km dolgi in visoki več kot 200 m). Osrednja rahlo valovita nižinska pokrajina (60 do 120 m nmv), zgrajena na karbonatnih apnencih, je v veliki meri prekrita z ledeniškimi sedimenti gline in peska, tu so tudi pomembna območja [[barje|barij]] in več [[jezero|jezer]]. Najvišja točka je [[Carrauntoohil]] (1038 m), ki leži v Armorikanskem gorstvu na jugozahodu. [[Shannon (reka)|Reka Shannon]], ki prečka osrednje nižine, je najdaljša reka na Irskem, dolga 386 kilometrov. Zahodna obala je bolj robustna od vzhodne, z mnogimi [[otok]]i, polotoki, [[rt]]i in [[zaliv]]i. [[File:Glendalough.jpg|thumb|[[Dolina Glendalough]] v grofiji Wicklow]] Pred prihodom prvih naseljencev na Irsko pred približno 9000 leti je bilo ozemlje v glavnem prekrito z gozdovi hrasta, jesena (''Fraxinus excelsior''), bresta, leske, tise (''Taxus baccata'') in drugih avtohtonih dreves.<ref>{{navedi splet |url=http://www.forestryservices.ie/history|title=History of Forestry in Ireland|accessdate=15 June 2011}}</ref> Rast barjanskih površin in obsežno sekanje gozdov za kmetijstvo so bili glavni vzroki za krčenje gozdov v naslednjih stoletjih. Danes je približno 12 % Irske prekrite z gozdovi, od teh je velika večina sestavljena predvsem iz neavtohtonih iglavcev za komercialno uporabo <ref>{{navedi splet|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/5-15062011-BP/EN/5-15062011-BP-EN.PDF |title=Forests cover around 40% of the EU27 land area |accessdate=20 June 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110617080413/http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/5-15062011-BP/EN/5-15062011-BP-EN.PDF |archivedate=17 June 2011 |df= }}</ref>. Idealne razmere tal, veliko padavin in blago podnebje omogočajo Irski največjo stopnjo rasti gozdov v Evropi. Žive meje, ki se tradicionalno uporabljajo za določitev kopenske meje, so pomemben nadomestek za gozdni habitat, ki zagotavlja zatočišče domorodnim prostoživečim živalskih vrstam in številnim žuželkam, pticam in sesalcem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.noticenature.ie/Hedgerow.html|title=Hedgerows|accessdate=15 June 2011|archive-date=2011-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20110726134733/http://www.noticenature.ie/Hedgerow.html|url-status=dead}}</ref> [[File:Macgillycuddy%27s_Reeks,_Lough_Callee_and_Cnoc_na_P%C3%A9iste_(Knocknapeasta)_-_geograph.org.uk_-_1434579.jpg|thumb|left|Macgillycuddy's Reeks, pogorje v grofiji Kerry z najvišjim vrhom Irske]] Obdelovalne površine predstavljajo približno 64 % celotnega ozemlja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.teagasc.ie/agrifood |archive-url=https://web.archive.org/web/19991004065905/http://www.teagasc.ie/agrifood/ |url-status=dead |archive-date=4 October 1999 |title=Agriculture in Ireland |publisher=Teagasc.ie |accessdate=12 November 2010 }}</ref> To povzroča omejene površine za ohranitev naravnih habitatov, zlasti za večje divje sesalce z več ozemeljskimi zahtevami. Dolga zgodovina kmetovanja v povezavi s sodobnimi kmetijskimi metodami, kot so pesticidi in uporaba gnojil, ogroža biotsko raznovrstnost. === Podnebje === Podnebje je na Irskem izrazito oceansko. Atlantski ocean na zahodu s stalnim in močnim vetrom in topel [[Zalivski tok]] vplivata na vremenske vzorce. Temperature se razlikujejo glede na območje, srednja in vzhodna območja pa so skrajnejša. Zaradi zmernega oceanskega podnebja so temperature redko nižje od −5 °C v zimskem ali višja od 26 °C poleti.<ref name="irishclimate">{{navedi splet|url=http://www.travelinireland.com/general-information/climate/the-ireland-climate-and-what-to-wear.html|publisher=TravelInIreland.com|title=The Ireland Climate and What to Wear|accessdate=22 October 2009|archive-date=2009-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090919170239/http://www.travelinireland.com/general-information/climate/the-ireland-climate-and-what-to-wear.html|url-status=dead}}</ref> Padavine so bolj razširjene v zimskih mesecih in manj v prvih mesecih poletja. Na jugozahodnih območjih je največ padavin zaradi jugozahodnega vetra (2000 do 3000 mm), medtem ko jih Dublin dobi najmanj (okoli 750 mm). Sonca je največ na jugovzhodu države. Sever in zahod sta najbolj vetrovna v Evropi, kar daje veliko možnosti za pridobivanje [[Vetrna energija|vetrne energije]].<ref name="winds">{{navedi splet |url=http://www.met.ie/climate/wind.asp|publisher=Met.ie|title=Wind over Ireland |accessdate=22 October 2009}}</ref> Irska običajno dobi med 1100 in 1600 sončnih ur na leto, na večini območij v povprečju med 3,25 in 3,75 ure dnevno. == Lokalna samouprava == [[File:Government buildings2 (8162790757).jpg|thumb|Vladna palača]] Zakon o lokalni samoupravi iz leta 1898<ref name="LocalGovReform2014">{{navedi splet|url=http://www.environ.ie/en/LocalGovernment/LocalGovernmentAdministration/RHLegislation/FileDownLoad,35715,en.pdf |title=Local Government Reform Act 2014 |publisher=Environ.ie |accessdate=2 June 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140602201151/http://www.environ.ie/en/LocalGovernment/LocalGovernmentAdministration/RHLegislation/FileDownLoad%2C35715%2Cen.pdf |archivedate= 2 June 2014 |df= }}</ref> je temeljni dokument sedanjega sistema lokalne uprave, 20. sprememba ustave iz leta 1999 pa je predvidela njegovo ustavno priznanje. 26 tradicionalnih okrožij − grofij Irske ni vedno povezano z upravno delitvijo, čeprav se na splošno uporabljajo kot geografski okvir prebivalstva Irske. Zakon o reformi lokalne uprave za leto 2014 je predvidel sistem 30 lokalnih oblasti − 26 svetov grofij, dva mestna in grofijska sveta ter tri mestne svete. Pod temi (razen Dublinske regije in treh mestnih svetov) so občinska okrožja, ki nadomeščajo prejšnji sistem mestnih svetov. <center> {| |- | valign="top" | {| style="margin:auto;" cellpadding="10" |- | [[File:Ireland Administrative Counties.svg|250px|right]] |style="font-size: 85%; font-weight:bold;"| #Fingal #Dublin City #Dún Laoghaire–Rathdown #Južni Dublin #Wicklow #Wexford #Carlow #Kildare #Meath #Louth #Monaghan #Cavan #Longford #Westmeath #Offaly #Laois |style="font-size: 85%; font-weight:bold;"| <ol start=17> <li>Kilkenny</li> <li>Waterford</li> <li>Cork City</li> <li>Cork</li> <li>Kerry</li> <li>Limerick</li> <li>Tipperary</li> <li>Clare</li> <li>Galway</li> <li>Galway City</li> <li>Mayo</li> <li>Roscommon</li> <li>Sligo</li> <li>Leitrim</li> <li>Donegal</li> </ol> |} |} </center> Lokalne oblasti so odgovorne za vprašanja, kot so načrtovanje, lokalne ceste, komunala in knjižnice. Volilne enote morajo čim bolj slediti mejam grofij. Območja z večjim številom prebivalcev imajo več volilnih enot, nekatere več kot eno grofijo, vendar na splošno ne prečkajo meja grofij. Grofije so združene v osem regij, vsaka z regionalno oblastjo, ki jo sestavljajo člani, ki jih delegirajo različni sveti v regiji. Regije nimajo nobene neposredne upravne vloge, ampak so pomembne za načrtovanje, usklajevanje in statistiko. == Gospodarstvo == === Razvoj === Irsko gospodarstvo se je od 1980-ih let dalje preoblikovalo iz pretežno kmetijstva v sodobno gospodarstvo znanja, osredotočeno na visokotehnološke industrije in storitve. Irska je leta 2002 sprejela evro skupaj z enajstimi državami članicami EU. Država je močno odvisna od neposrednih tujih naložb in je pritegnila številne multinacionalke zaradi visoko izobražene delovne sile in nizke davčne stopnje.<ref name="2009forfasACR">{{navedi splet|title=Annual Competitiveness Report 2008, Volume One: Benchmarking Ireland's Performance |publisher=NCC |year=2009 |url=http://www.forfas.ie/media/ncc090108_acr_2008.pdf |accessdate=1 July 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110511175910/http://www.forfas.ie/media/ncc090108_acr_2008.pdf |archivedate=11 May 2011 }}</ref> Podjetja, kot je [[Intel]], so vlagala na Irskem v poznih 1980-ih, sledila sta [[Microsoft]] in [[Google]]. Po indeksu ekonomske svobode je Irska uvrščena med devet ekonomsko najsvobodnejših gospodarstev na svetu. Irska je glede na BDP na prebivalca ena najbogatejših držav v OECD in EU, vendar je država pod povprečjem OECD v smislu BNP na prebivalca. BDP je bistveno višji od BNP zaradi velikega števila večnacionalnih korporacij s sedežem na Irskem. V začetku 1990-ih je država doživela izjemno gospodarsko rast, dramatično so se povečali potrošnja, gradbeništvo in investicije, kar je postalo znano kot obdobje keltskega tigra. Hitrost rasti se je v letu 2007 upočasnila in povzročila vdor velikega nepremičninskega balona, ki se je sčasoma razvijal.<ref>{{navedi splet|url=http://www.esri.ie/irish_economy |title=ESRI – Irish Economy |publisher=Esri.ie |accessdate=30 June 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110624030442/http://www.esri.ie/irish_economy/ |archivedate=24 June 2011 |df= }}</ref> Dramatičen padec cen nepremičnin je poudaril čezmerno izpostavljenost gospodarstva gradnji in prispeval k irski bančni krizi. Irska je uradno začela recesijo leta 2008 po zaporednih mesecih gospodarskega krčenja. BNP se je v letu 2009 zmanjšal za 11,3 %, največji letni upad BNP od leta 1950. Država je uradno izstopila iz recesije leta 2010 s pomočjo močne rasti izvoza, vendar pa je zaradi precejšnjega povečanja stroškov javnega zadolževanja zaradi državnih jamstev zasebnega bančnega dolga irska vlada sprejela program 85 milijard evrov pomoči EU, Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in dvostranskih posojil Velike Britanije, Švedske in Danske. Po treh letih krčenja se je gospodarstvo v letu 2011 povečalo za 0,7 % in leta 2012 0,9 %. Stopnja brezposelnosti je v letu 2012 znašala 14,7 %, med njimi 18,5 % med nedavnimi priseljenci. Marca 2016 je bila stopnja brezposelnosti po poročanju centralnega statističnega urada Irske 8,6 %. === Trgovina === [[File:La Touche House, Dublin ( DSC6350).jpg|thumb|Mednarodni finančni center (International Financial Services Centre) v Dublinu]] Čeprav večnacionalne korporacije prevladujejo nad irskim izvoznim sektorjem, izvoz iz drugih virov prav tako pomembno prispeva k nacionalnemu dohodku. Dejavnosti multinacionalnih družb s sedežem na Irskem so med največjimi izvozniki farmacevtskih sredstev, medicinskih pripomočkov in izdelkov, povezanih s programsko opremo in storitvami na svetu. Izvoz Irske se nanaša tudi na dejavnosti velikih irskih podjetij (kot so Ryanair, Kerry Group in Smurfit Kappa Group) in izvoz mineralnih surovin. Irska je sedmi največji proizvajalec cinkovih koncentratov in dvanajsti največji proizvajalec svinčevih koncentratov. Država ima tudi pomembne zaloge sadre, apnenca, ter manjše količine bakra, srebra, zlata, barita in dolomita. Turizem na Irskem prispeva približno 4 % BDP in je pomemben vir zaposlitve. Irska izvaža tudi hrano, govedo in goveje meso, mlečne izdelke in aluminij, uvaža pa v glavnem opremo za obdelavo podatkov, kemikalije, nafto in naftne derivate, tekstil in oblačila. == Demografija == Genetske raziskave kažejo, da so se prvič naselili z [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] po zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]]. Po mezolitiku, neolitiku in bronasti dobi so priseljenci uvedli [[Kelti|keltski]] jezik in kulturo. Migranti iz zadnjih dveh obdobij še vedno predstavljajo gensko dediščino večine [[Irci|irskih ljudi]]. [[Geli|Gelska]] tradicija se je razširila in sčasoma postala prevladujoča oblika. Irci so kombinacija gelskega, norveškega, anglo-normanskega, francoskega in britanskega rodu. Leta 2011 je na Irskem živelo 4.588.252 prebivalcev. Letna stopnja rasti prebivalstva je v obdobju med letoma 2002 in 2006 presegla 2 %, kar je posledica visoke stopnje naravnega povečanja in priseljevanja. Ta stopnja se je v obdobju med letoma 2006 in 2011 nekoliko zmanjšala s povprečnim letnim odstopanjem v višini 1,6 %. {| class="infobox" style="text-align:center; width:97%; margin-right:10px; font-size:90%" ! colspan="8" style="background:#e9e9e9; padding:0.3em; line-height:1.2em;"|Največji urbani centri s številom prebivalcev (stanje 2016) |- !rowspan=30| [[File:Samuel Beckett Bridge, Dublin 20150807 1.jpg|150px]]<br /><small>[[Dublin]]</small><br />[[File:LimerickCity Riverpoint.jpg|150px]]<br /><small>[[Limerick]]</small><br /> ! style="text-align:center; background:#f5f5f5;"| <small>#</small> ! style="text-align:left; background:#f5f5f5;"| naselje ! style="text-align:center; background:#f5f5f5;"| št. preb. ! style="text-align:center; background:#f5f5f5;"| <small>#</small> ! style="text-align:left; background:#f5f5f5;"| naselje ! style="text-align:center; background:#f5f5f5;"| št. preb. !rowspan=21| [[File:Cork City Hall - Anglesea Street - geograph.org.uk - 1405948.jpg|150px]]<br /><small>[[Cork (city)|Cork]]</small><br />[[File:Galway Harbour 2007.jpg|150px]]<br /><small>[[Galway]]</small><br /> |- | style="background:#f0f0f0"| 1 ||align=left | '''[[Dublin]]''' || 1.173.179 || 11 ||align=left | '''Kilkenny''' || 26.512 |- | style="background:#f0f0f0"| 2 ||align=left | '''[[Cork]]''' || 208.669 || 12 ||align=left | '''Ennis''' || 25.276 |- | style="background:#f0f0f0"| 3 ||align=left | '''[[Limerick]]''' || 94.192 || 13 ||align=left | '''Carlow''' || 24.272 |- | style="background:#f0f0f0"| 4 ||align=left | '''[[Galway]]''' || 79.934 || 14 ||align=left | '''Tralee''' || 23.691 |- | style="background:#f0f0f0"| 5 ||align=left | '''Waterford''' || 53.504|| 15 ||align=left | '''Newbridge''' || 22.742 |- | style="background:#f0f0f0"| 6 ||align=left | '''Drogheda''' || 40.956|| 16 ||align=left | '''Portlaoise''' || 22.050 |- | style="background:#f0f0f0"| 7 ||align=left | '''Swords''' || 39.248 || 17 ||align=left | '''Balbriggan''' || 21.722 |- | style="background:#f0f0f0"| 8 ||align=left | '''Dundalk''' || 39.004 || 18 ||align=left | '''Naas''' || 21.393 |- | style="background:#f0f0f0"| 9 ||align=left | '''Bray''' || 32.600 || 19 ||align=left | '''Athlone''' || 21.349 |- | style="background:#f0f0f0"| 10 ||align=left | '''Navan''' || 30.173|| 20 ||align=left | '''Mullingar''' || 20.928 |} {{Clear}} Po popisu leta 2011 je bilo neirskih državljanov 544.357 ali 12 % celotnega prebivalstva. To je skoraj 2,5-krat več kot po popisu leta 2002 (224.261). Pet največjih neirskih skupin so Poljaki (122.585), Britanci (112.259), Litovci (36.683), Latvijci (20.593) in Nigerijci (17.642). === Jeziki === [[File:Percentage stating they speak Irish daily outside the education system in the 2011 census.png|thumb|150px|Odstotki govorcev irščine zunaj šolskega sistema, stanje 2011]] Irska ustava opisuje [[irščina|irščino]] kot »nacionalni jezik«, vendar je [[angleščina]] prevladujoča. V popisu leta 2006 se je 39 % prebivalcev štelo za govorce irščine. Irščina se govori kot jezik skupnosti v le majhnem številu pretežno podeželskih območij na zahodu in jugu države, skupaj znane kot regije gelskega jezika. Razen v [[Gaeltacht]]u so cestni znaki običajno dvojezični.<ref>{{navedi splet|url=http://www.irishstatutebook.ie/1970/en/si/0164.html |title=S.I. No. 164/1970: ROAD TRAFFIC (SIGNS) (AMENDMENT) REGULATIONS, 1970. |publisher=Irish Statute Book |date=16 July 1970 |accessdate=9 July 2009}}</ref> Večina javnih obvestil in tiskanih medijev je samo v angleščini. Medtem ko je država uradno dvojezična, se državljani pogosto borijo za dostop do državnih storitev v irščini. Večina državnih publikacij ni na voljo v obeh jezikih, čeprav imajo državljani pravico, da se izražajo v irščini. Mediji, ki vključujejo irščino, so TV-kanal TG4, radijske postaje RTE Raidió na Gaeltachta in spletni časopis Tuairisc.ie. V irski vojski so vsi v irskem jeziku. Večina srednješolcev se odloča za učenje enega ali dveh tujih jezikov. Jeziki, ki so na voljo za Junior Certificate in Leaving Certificate, so francoščina, nemščina, italijanščina in španščina. Študentje lahko študirajo tudi arabščino, japonščino in ruščino. Študij irščine je obvezen z redkimi upravičenimi izjemami.<ref>{{navedi splet |url= http://www.education.ie/robots/view.jsp?pcategory=17216&language=EN&ecategory=42741&link=link001&doc=38941 |title=Pupils exempt from the study of the Irish language (per ''Circular M10/94 – Revision of Rule 46 of the "Rules and Programme for Secondary Schools" in relation to exemption from Irish'') |publisher=Department of Education and Skills |accessdate=27 October 2010 }}</ref> === Religija === [[File:Saint Fin Barre's Cathedral 1.JPG|thumb|Stolnica svetega Finbarra v Corku je irska stolnica]] [[File:Christ Church Cathedral - Dublin, Ireland - August 10, 2008.jpg|thumb|left|Kristusova cerkev v Dublinu je stolnica]] Verska svoboda je na Irskem ustavno določena. Krščanstvo je prevladujoča vera in medtem ko Irska ostaja pretežno katoliška, je bil odstotek prebivalstva, ki se je opredelil kot katolik na popisu 2011, 84,2 %, je strmo padel na 78,3 % v najnovejšem popisu 2016. Drugi rezultati popisa 2016 so: 4,2 % protestantov, 1,3 % muslimanov in 9,8 % brez vere. Leta 2011 so poročali, da se tedensko udeležuje obredov v Dublinu samo 18 %, pri čemer je delež nižji pri mlajših generacijah. Irska cerkev, 2,7 % prebivalstva, je druga največja krščanska veroizpoved. Članstvo se je v 20. stoletju zmanjšalo, vendar se je v 21. stoletju povečalo, kakor tudi druge majhne krščanske veroizpovedi. Pomembni protestantski veroizpovedi sta prezbiterijanska in metodistična cerkev. Priseljevanje je prispevalo k porastu hindujskega in muslimanskega prebivalstva. V odstotkih sta pravoslavno krščanstvo in islam najhitreje rastoči religiji s 100-odstotnim oziroma 70-odstotnim povečanjem. Irski svetniki zavetniki so [[sveti Patrik]], sveta Brigita in sveti Kolumb. Svetnik Patrik je edini, ki je navadno znan kot pokrovitelj. [[Dan svetega Patrika]] se praznuje 17. marca na Irskem in v tujini kot irski državni dan s parado in drugimi praznovanji. Podobno kot v drugih pretežno katoliških evropskih državah je bila v poznem 20. stoletju tudi za Irsko značilna pravna sekularizacija. Leta 1972 je bil na referendumu izbrisan člen ustave, ki je imenoval posamezne verske skupine. 44. člen ostaja v ustavi; določa svobodo veroizpovedi, prepoveduje dodeljevanje katere koli vere, prepoveduje državno versko razlikovanje in od države zahteva, da verske in nereligiozne šole obravnava neškodljivo. Verske študije so leta 2001 uvedli kot izbirni predmet za srednješolsko spričevalo (Junior Certificate). Čeprav številne šole vodijo verske organizacije, je med mlajšimi generacijami pogosta svobodomislenost. == Kultura == Irska kultura je bila stoletja v glavnem gelska in ostaja ena od šestih glavnih keltskih narodov. Po anglo-normanskem vdoru v 12. stoletju in postopnem britanskem osvajanju in kolonizaciji, ki se je začela v 16. stoletju, je bila Irska pod vplivom angleške in škotske kulture. Nato je irska kultura, v številnih vidikih raznovrstna, delila značilnosti z angleško, katoliško Evropo in drugimi keltskimi regijami. Irska diaspora, ena največjih in najbolj razširjenih na svetu, je prispevala h globalizaciji irske kulture, ki je ustvarjala številne ugledne osebnosti v umetnosti, glasbi in znanosti === Literatura === [[File:Jonathan Swift by Charles Jervas detail.jpg|thumb|upright|[[Jonathan Swift]] (1667–1745)]] [[File:Yeats1923.jpg|thumb|upright|left|W. B. Yeats (1865–1939)]] Irska je pomembno prispevala k svetovni literaturi v angleškem in irskem jeziku. Sodobna irska fikcija se je začela z objavo romana ''Guliverjeva potovanja'' Jonathana Swifta leta 1726. Znana pisca iz 18. stoletja sta Laurence Sterne z romanom ''Tristram Shandy'' in Oliver Goldsmith z ''Wakefieldskim župnikom''. Številni irski romanopisci so iz 19. stoletja (Maria Edgeworth, John Banim, Gerald Griffin, Charles Kickham, William Carleton, George Moore, Somerville in Ross. [[Bram Stoker]] je znan kot avtor romana ''Drakula'' iz leta 1897. [[James Joyce]] (1882−1941) je objavil svoje najbolj znano delo ''Ulikses'' (''Ulysses'') leta 1922, ki je razlaga [[Odiseja|Odiseje]], postavljene v Dublin. Edith Somerville je nadaljeval pisanje po smrti svojega partnerja Martina Rossa leta 1915. Dublinčanka Annie M. P. Smithson je bila ena številnih avtoric, ki so skrbeli za ljubitelje romantične fikcije v letih 1920 in 1930. Po drugi svetovni vojni so bili priljubljeni romani, ki jih je med drugim objavil Brian O'Nolan. V zadnjih desetletjih 20. stoletja so bili v ospredju romanopisci, kot so Edna O'Brien, John McGahern, Maeve Binchy, Joseph O'Connor, Roddy Doyle, Colm Tóibín, John Banville. Patricia Lynch (1898−1972) je bila plodovita otroška avtorica, medtem ko je bil Eoin Colfer še posebej uspešen v tej zvrsti v zadnjih letih. Kratke zgodbe so pisali Seán Ó Faoláin, Frank O'Connor in William Trevor. Znani irski pesniki so Patrick Kavanagh, Thomas McCarthy, Dermot Bolger in [[Nobelova nagrada za književnost |Nobelova nagrajenca za književnost]] [[William Butler Yeats]] in [[Seamus Heaney]] (rojen v Severni Irski, živel pa je v Dublinu). Ugledni pisatelji v irskem jeziku so Padraic Ó Conaire, Máirtín Ó Cadhain, Séamus Ó Grianna in Nuala Ní Dhomhnaill. Zgodovina irskega gledališča se začne s širitvijo angleške uprave v Dublinu v zgodnjem 17. stoletju in od takrat je Irska pomembno prispevala k angleški drami. Zgodnje gledališče je bilo na Irskem večinoma namenjeno političnim idejam, bolj ko so se gledališča odprla in postala priljubljena, raznovrstnejše so bile predstave. V 18. stoletju sta bila Oliver Goldsmith in Richard Brinsley Sheridan dva izmed najuspešnejših dramatikov na odru v Londonu v tistem času. Sledeč tradiciji priznanih avtorjev, predvsem [[Oscar Wilde|Oscarju Wildu]], Nobelovima nagrajencema [[George Bernard Shaw| Georgeu Bernardu Shawu]] (1925) in [[Samuel Beckett| Samuelu Beckettu]] (1969), so bili uspešni tudi dramatiki, kot so Seán O'Casey, Brian Friel, Sebastian Barry, Brendan Behan, Conor McPherson in Billy Roche. === Arhitektura === [[File:Monasterboice North Church and West Cross West Face 2013 09 27.jpg|thumb|left|Ruševine Monasterboica v grofiji Louth so zgodnje krščansko naselje]] Na Irskem je veliko zgradb, ohranjenih v različnem stanju, od [[neolitik]]a, kot so ''[[Brú na Bóinne]]'', ''[[Poulnabrone dolmen]]'', ''kamen v Castlestrangeu'', ''Turoeski kamen'' in ''kamniti krog Drombeg''. Ker Rimljani nikoli niso osvojili Irske, je arhitektura grško-rimskega izvora zelo redka. Namesto tega je za državo značilno daljše obdobje arhitekture železne dobe. [[Irski okrogli stolp]] izvira iz obdobja zgodnjega srednjega veka. Krščanstvo je uvedlo preproste samostanske hiše, kot so Clonmacnoise, Skellig Michael in Scattery Island. Med temi dvojnimi samostani in samostani egiptovskih koptov je bila ugotovljena slogovna podobnost. <ref>{{harvnb|Meinardus|2002|p=130}}.</ref> Gelski kralji in plemiči so gradili [[okrogle trdnjave]] ali ''crannóge'' (delno ali povsem umeten otok, podoben kolišču, zgrajen v jezerih, rekah in estuarijih Škotske, Walesa in Irske). Cerkvene reforme v 12. stoletju so s [[cistercijani]] prinesle celinski vpliv z [[romanska arhitektura|romansko]] oblikovanimi samostani Mellifont, Boyle in Tintern. Gelska naselja so bila omejena meniška prvotna mesta, kot je [[Kells]], kjer ulice ohranjajo izviren krožen vzorec naselja. Pomembna mestna naselja so se razvijala šele po vdorih Vikingov. Glavna gelsko-normanska pristanišča so bila na obali, vendar z manjšimi rečnimi naselji, kot je Longford. [[File:CustomHouseDublin.JPG|thumb|Dublinska carinarnica je neoklasicistična zgradba iz poznega 18. stoletja]] Gradove so zgradili Anglo-Normani v poznem 12. stoletju, kot sta [[Dublinski grad]] in [[grad Kilkenny]], zasnovali so tudi obzidano trgovsko mesto, ki je pridobilo pravni položaj in več pravic s podelitvijo listine. Te listine so posebej urejale oblikovanje teh mest. Dva pomembna valova načrtovanja mest sta bila prvič v 16. in 17. stoletju, ko so bila uporabljena kot mehanizem tudorskih kraljev za zatiranje lokalnih uporov, nato pa v 18. stoletju. Preživeli normanski načrtovani mesti sta Drogheda in Youghal. Dobro ohranjeni načrtovani mesti iz 18. stoletja sta [[Westport]] in Ballinasloe. Tako načrtovanje naselij je značilno za večino današnjih mest po vsej državi. [[File:Buildings on Dame Street, Dublin 20150808 1.jpg|thumb|left|Opečne večnadstropne stavbe ob Dame Streetu v Dublinu]] Gotske stolnice, kot je [[stolnica svetega Patrika, Dublin|svetega Patrika]], so uvedli [[Normani]]. Frančiškani so prevladovali pri gradnji opatij do poznega srednjega veka, medtem ko je elegantne stolpaste hiše, kot je [[grad Bunratty]], zgradila gelska in normanska aristokracija. Mnogi verski objekti so bili uničeni z razpustitvijo samostanov <ref>{{navedi splet |url=http://www.askaboutireland.ie/reading-room/history-heritage/architecture/Architecture/historical-periods-1/the-later-middle-ages/|publisher=AskAboutIreland.ie|title=Early Tudor Ireland: 1485 to 1547|accessdate=19 October 2009}}</ref>. Po obnovi so nastajale [[paladijevska arhitektura|paladijevske]] in [[rokoko|rokokojske]] zlasti podeželske hiše, vključno s [[Parlament v Dublinu|parlamentom]] kot najpomembnejšo. Z gradnjo Carinske hiše, Štirih sodišč, Glavne pošte in Kraljevega prebivališča je cvetel neoklasicističen in gregorijanski slog v Dublinu. Gregorijanske mestne hiše so ustvarile unikatne ulice, zlasti v Dublinu, Limericku in Corku. Po katoliški enakopravnosti so se pojavile stolnice in cerkve v francoskem neogotskem slogu, kot so sveti Kolman in [[Stolnica svetega Fin Barra, Cork|sveti Fin Barre]]. Irska je že dolgo povezana s hišami s slamnatimi strehami, čeprav so danes velika redkost. Leto 1927 se je začelo z ameriško oblikovano [[art deco]]jevsko cerkvijo na Turner's Cross, irska arhitektura je sledila mednarodni smeri sodobnih in elegantnih slogov 20. stoletja. Novejše gradnje so obnova Ballymuna in mestna razširitev Dublina pri Adamstownu. Od ustanovitve Dublinske razvojne uprave leta 1997 je območje Dublin Docklands doživelo obsežno prenovo, ki je vključevala gradnjo Kongresnega centra in gledališča Grand Canal. Leta 2008 je bil končan stolp Elysian v Corku, ki je najvišja stavba na Irskem. Kraljevi inštitut arhitektov Irske je usklajevalec arhitekture v državi. === Kuhinja === [[File:A pint of Guinness.jpg|thumb|upright|Pint guinnessa]] Irska kuhinja tradicionalno temelji na mesu in mlečnih izdelkih, dopolnjenih z zelenjavo in morskimi sadeži. Priljubljene jedi irske kuhinje so: ''boxty'' (krompirjeva palačinka), ''colcanon'' (krompirjev pire z ohrovtom ali zeljem), ''coddle'' (uporaba ostankov in zato brez posebnega recepta), [[irska obara]], slanina in zelje. Irska je znana po ''polnem irskem zajtrku'', ki vključuje ocvrto jed ali na žaru, običajno sestavljeno iz slanine, jajc, klobas, pudinga in ocvrtega paradižnika. Poleg pomembnega vpliva evropskih in mednarodnih jedi se je pojavila tudi nova irska kuhinja, ki temelji na tradicionalnih sestavinah, pripravljenih na nove načine. Ta kuhinja temelji na sveži zelenjavi, ribah, ostrigah, školjkah ter številnih sirih, ki jih izdelujejo po vsej državi. Poraba školjk se je povečala zaradi priljubljenosti, zlasti zaradi visokokakovostnih školjk, ki so na voljo na obali države. Najbolj priljubljeni ribi sta losos in trska. Tradicionalni kruh vključuje sodin in pšenični kruh. ''Barmbrack'' je kvašeno pecivo z dodanimi rozinami. Priljubljeni vsakdanji pijači sta čaj in kava. Alkoholne pijače, povezane z Irsko, so poitín (destilirana žgana pijača iz žitaric, zrnja, sirotke, sladkorne pese, melase in krompirja) in svetovno znano zelo močno pivo [[guinness]], ki izvira iz pivovarne [[Arthur Guinness|Arthurja Guinnessa]] pri St. Jamesovih vratih v Dublinu. [[Irski viski]] je prav tako priljubljen po vsej državi v različnih oblikah: ''single malt'' (sladek viski, destiliran iz fermentirane drozge, izdelane izključno iz fermentiranega ječmena, ki se razlikuje od neoluščenega zrnja), ''single grain'' (viski, ki je najmanj ali delno izdelan iz zrnja, mletega ječmena, pšenice ali rži, viski iz koruze) in ''blend'' (mešani) viski (nastane z mešanjem različnih vrst viskija in včasih tudi nevtralnih žganih pijač, barvil in okusov). == Znani Irci == *[[James Joyce]] (1882–1941), pisatelj *[[Oscar Wilde]] (1854–1900), pisatelj *[[William Butler Yeats]] (1865–1939), pesnik, Nobelov nagrajenec za književnost 1923 *[[George Bernard Shaw]] (1856–1950), Nobelov nagrajenec za književnost 1925 *[[Samuel Beckett]] (1906–1989), pisatelj, Nobelov nagrajenec za književnost 1969 *[[Seamus Heaney]] (1939–2013), pisatelj, Nobelov nagrajenec za književnost 1995 *[[Ernest Thomas Sinton Walton|Ernest Walton]] (1903–1955), fizik *[[James Hoban]] (1755–1831), arhitekt *[[Niall Horan]], pevec *[[Pierce Brosnan]], igralec *[[Conor McGregor]], borec *[[Cillian Murphy]], igralec == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|3}} == Literatura == *Gilland, Karin (2001). Ireland: Neutrality and the International Use of Force. Routledge. ISBN 0-415-21804-7. *Greenwood, Margaret (2003). Rough guide to Ireland. Rough Guides. ISBN 1-84353-059-7. *Mangan, James Clarence (2007). James Clarence Mangan – His Selected Poems. Read Books. ISBN 1-4086-2700-0. *Meinardus, Otto Friedrich August (2002). Two thousand years of Coptic Christianity. American Univ in Cairo Press. ISBN 977-424-757-4. *Moody, Theodore William (2005). A New History of Ireland: Prehistoric and early Ireland. Oxford University Press. ISBN 0-19-821737-4. ==Zunanje povezave== {{Sister project links|Ireland|voy=Ireland}} ; Vlada *[http://www.gov.ie/en/ Uradna spletna stran irske vlade] *[http://www.president.ie/ {{lang|ga|Áras an Uachtaráin}}] – Uradna stran predsednika *[http://taoiseach.gov.ie/ Taoiseach] – Uradna stran ministrov ; Splošno *[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ei.html CIA World Factbook Ireland] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190506104239/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ei.html |date=2019-05-06 }} *[https://www.state.gov/p/eur/ci/ei/ Ireland] information from the [nited States Department of State *{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100729063507/http://www.loc.gov/rr/international/portals.html |date=29 July 2010 |title=Portals to the World }} from the United States Library of Congress (Archived by the WayBackMachine) *[https://web.archive.org/web/20080821132627/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/ireland.htm Ireland] at ''UCB Libraries GovPubs'' *[https://curlie.org/Regional/Europe/Ireland Ireland] *[http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17473476 Ireland profile] from the BBC News *[http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=IE Key Development Forecasts for Ireland] from International Futures {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{OVSE}} [[Kategorija:Irska|*]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Države Evropske unije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1949]] [[Kategorija:Angleško govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]] {{normativna kontrola}} 1ok3c1mp7yo70qpacag6bsdmhfrl1eh 0 9391 6709546 6196543 2026-07-11T07:53:23Z Yerpo 8417 +slika iz Zbirke 6709546 wikitext text/x-wiki [[slika:CoinCollectionBedfordMuseum.JPG|thumb|Zbirka starih kovancev v Bedfordskem muzeju]] '''Numizmátika''' je [[pomožne zgodovinske vede|pomožna zgodovinska veda]], ki preučuje novce oziroma denar in zbirateljski [[konjiček]], ki se ukvarja z zbiranjem in preučevanjem [[kovanec|kovancev]] in [[bankovec|bankovcev]]. Beseda numizmatika izvira iz grške besede ''nomisma'', kar pomeni denar. Eden prvih sistematičnih numizmatikov je bil francoski [[renesansa|renesančni]] humanist [[Guillaume Budé]]. == Glej tudi == * [[denar]] * [[zbirateljstvo]] * [[Notafilija]] == Zunanje povezave == {{Commons|Category:Coins|Kovanci}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovinske vede]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Numizmatika|*]] {{normativna kontrola}} ezz4v76s6ahv4hjfjwc7k96f7b54hyu 0 12000 6709518 6699233 2026-07-11T05:10:01Z Marjan Tomki SI 190558 /* Zgodovina */ povezava "fiksni zrak" namesto njegovega imena je bila napačno povezana na članek o Josephu Blacku; dodana ill povezava na D. Rutherforda 6709518 wikitext text/x-wiki {{Infopolje dušik}} '''Dušik''' je [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] '''N''' in [[Vrstno število|atomskim številom]] 7. Prvič ga je leta 1772 odkril in izoliral škotski zdravnik Daniel Rutherford. Čeprav sta [[Carl Wilhelm Scheele]] in [[Henry Cavendish]] to storila neodvisno približno istočasno, je Rutherford na splošno zasluži medaljo, ker je bilo njegovo delo objavljeno najprej. Ime ''nitrogène'' je leta 1790 predlagal francoski kemik Jean-Antoine-Claude Chaptal, ko je bilo ugotovljeno, da je dušik prisoten v [[Dušikova kislina|dušikovi kislini]] in [[Nitrat|nitratih]]. [[Antoine Lavoisier|Antoine Lavoisier je]] namesto tega predlagal ime ''azote'' iz {{Jezik-grc|ἀζωτικός}} "brez življenja", saj gre za dušljiv plin; nastopa tudi v imenih nekaterih dušikovih spojin, kot so [[hidrazin]], [[Azid|azidi]] in [[Azo spojina|azo spojine]]. Dušik je najlažji član [[Pniktogeni|skupine 15]] periodnega sistema. Je pogost element v [[Vesolje|vesolju]], ocenjen na približno sedmo mesto v številčnosti v [[Rimska cesta (galaksija)|Rimski cesti]] in [[Osončje|Osončju]]. Pri [[Standardni pogoji|standardni temperaturi in tlaku]], se dva atoma elementa [[Kemična vez|vežeta]] v dvoatomski dušik (dinitrogen), plin brez barve in vonja s formulo N_2.. Dušik v tej obliki predstavlja približno 78% [[Ozračje|zemeljske atmosfere]], zaradi česar je najbolj razširjen nespojen element. Dušik se pojavlja v vseh organizmih, predvsem v [[Aminokislina|aminokislinah]] (in s tem [[Beljakovina|beljakovinah]]), v [[Nukleinska kislina|nukleinskih kislinah]] ( [[Deoksiribonukleinska kislina|DNA]] in [[Ribonukleinska kislina|RNA]]) in v ATP, molekuli za prenos energije [[adenozin trifosfat]]. Človeško telo vsebuje približno 3 mas.% dušika, ki je četrti najbolj razširjen element v telesu za kisikom, ogljikom in vodikom. [[Kroženje dušika|Dušikov cikel]] opisuje gibanje elementa iz zraka, v [[Biosfera|biosfero]] in organske spojine, nato pa nazaj v ozračje. Številne industrijsko pomembne spojine, kot so [[Amonijak|amonijak]], dušikova kislina, organski nitrati (pogonska goriva in [[Eksploziv|eksplozivi]] ) in cianidi, vsebujejo dušik. Izredno močna trojna vez v elementarnem dušiku (N≡N), druga najmočnejša vez v kateri koli [[Dvoatomna molekula|dvo-atomski molekuli]] razen [[Ogljikov monoksid|ogljikovega monoksida]] (CO), <ref>[http://www.wiredchemist.com/chemistry/data/bond_energies_lengths.html Common Bond Energies (D) and Bond Lengths (r)]. wiredchemist.com</ref> prevladuje v kemiji dušika. To organizmom in industriji povzroča težave pri pretvorbi N₂ v uporabne [[Spojina|spojine]], hkrati pa pomeni, da izgorevanje, eksplozija ali razgradnja dušikovih spojin v dušikov plin sprošča velike količine pogosto koristne energije. Sintetično proizvedeni amonijak in nitrati so ključna industrijska [[NPK|gnojila]], nitrati v gnojilih pa ključni krivci za [[Evtrofikacija|evtrofikacijo]] vodnih sistemov. Poleg uporabe v gnojilih in kot zaloga energije je dušik najti v tako raznolikih organskih spojinah, kot je [[Kevlar|kevlar,]] ki se uporablja v tkaninah z visoko trdnostjo, in cianoakrilat, znan kot sekundno lepilo. Dušik je v vseh glavnih farmakoloških razredih zdravil, med drugim v [[antibiotik]]ih. Številna zdravila posnemajo [[Celično signaliziranje|naravne signalne molekule,]] ki vsebujejo dušik: na primer organska nitrata [[Gliceriltrinitrat|nitroglicerin]] in nitroprusid nadzorujeta [[krvni tlak]] s presnavljanjem v [[Dušikov monoksid|dušikov oksid]]. Številne omembe vredne droge, ki vsebujejo dušik, kot so naravni [[kofein]] in [[Morfin|morfij]] ali sintetični [[Amfetamin|amfetamini]], delujejo na receptorje živalskih [[Živčni prenašalec|nevrotransmiterjev]]. == Zgodovina == [[Slika:Rutherford_Daniel.jpg|levo|sličica|Daniel Rutherford, odkritelj dušika]] Dušikove spojine imajo zelo dolgo zgodovino. [[Amonijev klorid]] je poznal že [[Herodot]]. Dobro jih je poznal tudi srednji vek. [[Alkimija|Alkimisti]] so dušikovo kislino poznali kot ''[[Dušikova kislina|aqua fortis]]'' (močno vodo), pa tudi druge dušikove spojine, kot so [[Amonijev ion|amonijeve]] soli in [[Nitrat|nitratne]] soli. Mešanica t.i. solitrne in solne [[Klorovodikova kislina|kisline]] je bila znana kot ''[[Zlatotopka|aqua regia]]'' (kraljevska voda), slavna zaradi svoje sposobnosti raztopiti tudi kralja kovin, zlato. <ref name="Greenwood406">Greenwood and Earnshaw, pp. 406–07</ref> Odkritje dušika pripisujejo škotskemu zdravniku {{ill|Daniel Rutherford|lt=Danielu Rutherfordu|en|display=y}} leta 1772, ki ga je imenoval ''škodljiv zrak''. <ref>Rutherford, Daniel (1772) "[https://books.google.com/books?id=JxUUAAAAQAAJ&printsec=frontcover&hl=en&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Dissertatio Inauguralis de aere fixo, aut mephitico]" (Inaugural dissertation on the air [called] fixed or mephitic), M.D. dissertation, University of Edinburgh, Scotland. </ref> <ref name="Weeks">{{Navedi časopis|last=Weeks|first=Mary Elvira|year=1932|title=The discovery of the elements. IV. Three important gases|journal=Journal of Chemical Education|volume=9|issue=2|page=215|bibcode=1932JChEd...9..215W|doi=10.1021/ed009p215| issn=0021-9584 }}</ref> Čeprav je ni prepoznal kot povsem drugačno kemično snov, jo je jasno ločil od "fiksnega zraka" [[Joseph Black|Josepha Blacka]] ali ogljikovega dioksida. <ref>Aaron J. Ihde, The Development of Modern Chemistry, New York 1964.</ref> Rutherfordu je bilo jasno, da gre za sestavino zraka, ki ne podpira [[Gorenje (kemija)|zgorevanja]], čeprav se ni zavedal, da gre za element. Dušik so približno ob istem času preučevali tudi [[Carl Wilhelm Scheele]], <ref>Carl Wilhelm Scheele, [https://archive.org/stream/CarlWilhelmSche00Sche#page/n1/mode/2up ''Chemische Abhandlung von der Luft und dem Feuer''] [Chemical treatise on air and fire] (Upsala, Sweden: Magnus Swederus, 1777; and Leipzig, (Germany): Siegfried Lebrecht Crusius, 1777). </ref> [[Henry Cavendish]], <ref name="#1">{{Navedi časopis|last=Priestley|first=Joseph|year=1772|title=Observations on different kinds of air|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London|volume=62|pages=147–256|doi=10.1098/rstl.1772.0021}}</ref> in [[Joseph Priestley]], <ref name="#1"/> ki sta ga označevala kot ''zgoreli zrak'' ali ''[[Flogistonska teorija|flogiziran zrak]]''. Francoski kemik [[Antoine Lavoisier|Antoine Lavoisier je]] plin iz dušika imenoval "[[wiktionary:mephitic air|mefitski zrak]]" ali ''azot'' iz [[Grščina|grške]] besede {{Jezik|el|άζωτικός}} (azotikos), "brez življenja", ker je večinoma [[Inertni plin|inerten]]. <ref name="#2">Lavoisier, Antoine with Robert Kerr, trans., ''Elements of Chemistry'', 4th ed. </ref> <ref name="#2"/> V ozračju čistega dušika so živali poginjale in plamen je ugasnil. Čeprav Lavoisierjev naziv v angleščini niso sprejeli, saj je bilo jasno, da so skoraj vsi plini (dejansko je edina izjema jasno kisik) mefitski, njegov pomen uporablja vrsta jezikov -francoščina, italijanščina, portugalščina, poljščina, ruščina, albanščina in ne nazadnje slovenščina. Angleško ime nitrogen (1794) izhaja iz francoskega ''nitrogèna'', ki ga je leta 1790 skoval francoski kemik Jean-Antoine Chaptal (1756–1832), <ref>Chaptal, J. A. and Nicholson, William trans. (1800) ''Elements of Chemistry'', 3rd ed. </ref> ki je združil francoski ''nitrat'' ( [[kalijev nitrat]], imenovan tudi salitra, baš soliter ) in francosko končnico ''-gène'', "proizvaja", iz [[Grščina|grščine]] -γενής (-genes, "rojen"). Chaptalov je s tem hotel poudariti, da je dušik bistveni del [[Dušikova kislina|dušikove (solitrne) kisline]], ki se dela iz solitra. V prejšnjih časih so niter napačno enačili z egiptovskim "natronom" ( [[Natrijev karbonat|natrijevim karbonatom]])&nbsp;- v grščini se imenuje νίτρον (nitron)&nbsp;- ki kljub imenu z nitro/solitrom ni imel nič skupnega. <ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=nitrogen nitrogen]. </ref> Najzgodnejša vojaško, industrijsko in kmetijsko uporabljena dušikova spojina je bil soliter ( [[natrijev nitrat]] ali kalijev nitrat), predvsem v [[Smodnik|smodniku]] in kasneje kot [[NPK|gnojilo]]. Leta 1910 je [[John William Strutt Rayleigh|Lord Rayleigh]] odkril, da je pri električnem praznjenju v dušikovem plinu nastajal "aktivni dušik", enoatomski [[Alotropija|alotrop]] dušika. <ref>Strutt, R. J. (1911) [http://rspa.royalsocietypublishing.org/content/royprsa/85/577/219.full.pdf "Bakerian Lecture. ]</ref> "Vrteči se oblak briljantno rumene svetlobe", ki ga je ustvaril njegov aparat, je reagiral z [[Živo srebro|živim srebrom]] v eksploziven živosrebrni nitrid. <ref>[http://www.lateralscience.co.uk/activen/index.html Lord Rayleigh's Active Nitrogen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121101100510/http://www.lateralscience.co.uk/activen/index.html|date=2012-11-01}}. </ref> Dolgo časa so bili viri dušikovih spojin omejeni. V naravi izvirajo bodisi iz biologije bodisi iz nahajališč nitratov, pridobljenih z reakcijami v ozračju. Fiksiranje dušika z industrijskimi procesi, kot sta procesa Frank-Caro (1895–1899) in [[Haber-Boschev proces|Haber – Bosch]] (1908–1913), je zmanjšalo to pomanjkanje dušikovih spojin, tako da polovica svetovne [[Živilska industrija|proizvodnje hrane]] zdaj temelji na sintetičnih dušikovih gnojilih. <ref name="Haber100">{{Navedi časopis|last=Erisman|first=Jan Willem|last2=Sutton|first2=Mark A.|last3=Galloway|first3=James|last4=Klimont|first4=Zbigniew|last5=Winiwarter|first5=Wilfried|year=2008|title=How a century of ammonia synthesis changed the world|journal=Nature Geoscience|volume=1|issue=10|page=636|bibcode=2008NatGe...1..636E|doi=10.1038/ngeo325}}</ref> Hkrati je Ostwaldov postopek (1902) za proizvodnjo nitratov z industrijsko fiksacijo dušika omogočil obsežno industrijsko proizvodnjo nitratov kot [[Surovina|surovine]] za proizvodnjo [[Eksploziv|eksplozivov]] v [[Svetovna vojna|svetovnih vojnah]] 20. stoletja. == Lastnosti == [[Slika:Neon_orbitals.png|desno|sličica| Oblike petih zasedenih orbital v dušiku. Barvi prikazujeta fazo ali znak valovne funkcije v območju.Od leve proti desni: 1s, 2s (prerez za prikaz notranje strukture), 2p _''x'', 2p _''y'', 2p _''z''.]] Atom dušika ima sedem elektronov. V osnovnem stanju so razporejeni v elektronski konfiguraciji 1s{{su|p=2}}2s{{su|p=2}}2p{{su|p=1|b=''x''}}2p{{su|p=1|b=''y''}}2p{{su|p=1|b=''z''}}.. Ima torej pet valentnih elektronov v 2s in 2p orbitali, od katerih so trije (p-elektroni) brez para. Med elementi ima eno od najvišjih [[elektronegativnost]]i (3,04 po Paulingovi lestvici), višjo imajo le [[klor]] (3,16), [[kisik]] (3,44) in [[fluor]] (3,98). (Lahki [[Žlahtni plin|žlahtni plini]], [[helij]], [[neon]] in [[argon]] bi bili verjetno tudi bolj elektronegativni, dejansko po Allenovi lestvici. ) <ref name="Greenwood411">Greenwood and Earnshaw, pp. 411–12</ref> Po periodičnih trendih je njegov [[kovalentni polmer]] za enojno vez 71&nbsp;pm manjši od vrednosti za [[Bor (element)|bor]] (84&nbsp;pm) in [[ogljik]] (76&nbsp;pm), večji pa polmerov kisika (66&nbsp;pm) in fluora (57&nbsp;pm). Nitridni anion, N ³⁻, je z 146 pm veliko večji, podobno kot velja za aniona [[oksid]] (O ²⁻ : 140&nbsp;pm) in fluorid (F^-: 133&nbsp;pm). Prve tri ionizacijske energije dušika so 1.402, 2.856 in 4.577&nbsp;MJ.mol⁻¹, vsota četrtega in petega pa 16.920&nbsp;MJ.mol ^-1. Zaradi teh zelo visokih vrednosti dušik ne pozna enostavne kationske kemije. <ref name="Greenwood550">Greenwood and Earnshaw, p. 550</ref> V prvi vrstici [[Blok periodnega sistema|p-bloka]], zlasti pri dušiku, [[Kisik|kisiku]] in [[Fluor|fluoru]], je pomanjkanje radialnih vozlišč v podlupini 2p neposredno odgovorno za številne anomalne lastnosti Podlupina 2p je zelo majhna in ima zelo podoben radij kot lupina 2s, kar olajšuje [[Hibridizacija orbital|orbitalno hibridizacijo]]. Posledica so tudi zelo velike privlačne sile med jedrom in valenčnimi elektroni v 2s in 2p lupinah, kar je razlog za zelo visoke elektronegativnosti. Iz istega razloga je hipervalenca pri elementih 2p skoraj neznana, ker velika elektronegativnost otežuje majhnemu atomu dušika, da bi igral vlogo centralnega atoma z elektroni bogate tro-središčne vezi štirih elektronov - elektrone bi premočno privlačil nase. Kljub temu, da je dušik na čelu skupine 15 v periodnem sistemu, njegova kemija kaže velike razlike v primerjavi s kemijo [[Fosfor|fosforja]], [[Arzen|arzena]], [[Antimon|antimona]] in [[Bizmut|bizmuta]]. <ref name="Kaupp">{{Navedi časopis|last=Kaupp|first=Martin|date=1 December 2006|title=The role of radial nodes of atomic orbitals for chemical bonding and the periodic table|url=https://pdfs.semanticscholar.org/b624/3805138ab8701ce5b4aa580f626992ff2fde.pdf|journal=Journal of Computational Chemistry|volume=28|issue=1|pages=320–25|doi=10.1002/jcc.20522|pmid=17143872|access-date=7 February 2018|archive-date=2018-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20180208004553/https://pdfs.semanticscholar.org/b624/3805138ab8701ce5b4aa580f626992ff2fde.pdf|url-status=dead}}</ref> Dušik lahko koristno primerjamo z sosedoma levo in desno, ogljikom in kisikom ter vertikalnimi sosedi v stolpcu, ki nos njegovo ime, s fosforjem, arzenom, antimonom in bizmutom. Čeprav ima vsak element periode 2 od litija do kisika nekaj podobnosti z elementom periode 3 v naslednji skupini (od magnezija do klora; podobnosti, znane kot diagonalna razmerja ), njihova jakost od para bor-silicij dalje pade. Podobnosti dušika in žvepla so večinoma omejene na obročne spojine žveplovega nitrida, če sta oba elementa edina prisotna. <ref name="Greenwood412">Greenwood and Earnshaw, pp. 412–16</ref> Dušik nagnjenosti ogljika za ustvarjanje verig ne deli.Tako kot ogljik tudi dušik s kovinami tvori ionske ali kovinske spojine. Dušik z ogljikom tvori obsežen niz nitridov, med drugim spojine z verižnimi, [[Grafit|grafitičnimi]] in fulerenskimi strukturami. <ref>{{Navedi časopis|last=Miller|first=T. S.|last2=Belen|first2=A.|last3=Suter|first3=T. M.|last4=Sella|first4=A.|last5=Corà|first5=A.|last6=McMillan|first6=P. F.|date=2017|title=Carbon nitrides: synthesis and characterization of a new class of functional materials|journal=Physical Chemistry Chemical Physics|volume=19|issue=24|pages=15613–15638|bibcode=2017PCCP...1915613M|doi=10.1039/C7CP02711G|pmid=28594419|doi-access=free}}</ref> Z visoko elektronegativnostjo in sočasno zmožnostjo [[Vodikova vez|vodikove vezi]] ter zmožnostjo tvoriti [[Kompleksna spojina|koordinacijske komplekse]] (z darovanjem svojih osamljenih parov elektronov) spominja na kisik. Obstaja nekaj vzporednic med kemijo amonijaka NH₃ in vode H₂O. Na primer, sposobnost obeh spojin, da se protonirata in tvorita NH₄⁺ oziroma H₃O⁺ ali pa deprotonirata, v NH₂^- in OH^- - in vse to je mogoče izolirati v trdnih spojinah. <ref>{{Navedi knjigo|last=House|first=J. E.|last2=House|first2=K. A.|date=2016|title=Descriptive Inorganic Chemistry|location=Amsterdam|publisher=Elsevier|page=198|isbn=978-0-12-804697-5}}</ref> Dušik deli z obema vodoravnima sosedoma nagnjenost tvoriti več vezi, običajno z ogljikovimi, kisikovimi ali drugimi dušikovimi atomi, s p_{''π –''} p_''π'' interakcijami. <ref name="Greenwood412">Greenwood and Earnshaw, pp. 412–16</ref> Tako se dušik na primer pojavlja kot dvoatomske molekule in ima zato zelo nižje [[tališče]] (-210&nbsp;° C) in [[vrelišče]] (-196&nbsp;° C) kot ostali del njegove skupine, ker molekule držijo skupaj le šibke [[Van der Waalsova sila|van der Waalsove sile]] in je za nastanek znatnih trenutnih dipolov na razpolago zelo malo elektronov. To pri vertikalnih sosedih ni mogoče; tako [[Dušikov oksid|dušikovi oksidi]], [[Nitrit|nitriti]], [[Nitrat|nitrati]], [[Nitro spojine|nitro-]], nitrozo-, [[Azo spojina|azo-]] in diazo- spojine, azidi, cianati, tiocianati in [[Imin|imino-]] derivati ne najdejo posnemovalcev v fosforju, arzenu, antimonu ali bizmutu. Na enak način pa kompleksnost fosforjevih oksokislin ne najde odmeva pri dušiku. Ne glede na razlike dušik in fosfor tvorita obsežno družino medsebojnih spojin z verižno, obročasto in kletkasto strukturo. <ref>{{Navedi knjigo|last=Roy|first=A. K.|last2=Burns|first2=G. T.|last3=Grigora|first3=S.|last4=Lie|first4=G. C.|editor-last=Wisian-Neilson|title=Inorganic and organometallic polymers II: advanced materials and intermediates|publisher=American Chemical Society|date=1994|pages=344–357|chapter=Poly(alkyl/aryloxothiazenes), [N=S(O)R]''_n'' : New direction in inorganic polymers|doi=10.1021/bk-1994-0572.ch026}}</ref> === Izotopi === [[Slika:NuclideMap_C-F.png|desno|sličica| Tabela nuklidov od ogljika do fluora, z dušikom. Oranžna barva označuje emisijo protona; roza za emisijo pozitrona (inverzni razpad beta); črna za stabilne nukleide; modra za emisijo elektronov (beta razpad); in vijolična za emisijo nevtronov.. Število protonov se veča navpično, število nevtronov vodoravno]] Dušik ima dva stabilna [[Izotop|izotopa]] : ¹⁴N in ¹⁵N. Prvi je veliko bolj pogost, saj predstavlja 99,634% naravnega dušika, drugi (ki je nekoliko težji) pa preostalih 0,366%. To vodi do atomske teže okoli 14.007&nbsp;u. <ref name="Greenwood411">Greenwood and Earnshaw, pp. 411–12</ref> Oba stabilna izotopa nastajata v ciklusu CNO v [[Zvezda|zvezdah]], vendar je ¹⁴N pogostejši, saj je nevtronski zajem korak, ki hitrost omejuje. ¹⁴N je eden od petih stabilnih nenavadnih nuklidov (nuklid z neparnim številom protonov in nevtronov); preostali štirje so [[Devterij|²H]], ⁶Li, ¹⁰B in ^180mTa. <ref name="BetheBible">{{Navedi časopis|last=Bethe|first=H. A.|date=1939|title=Energy Production in Stars|url=https://archive.org/details/sim_physical-review_1939-03-01_55_5/page/n9|journal=[[Physical Review]]|volume=55|issue=5|pages=434–56|bibcode=1939PhRv...55..434B|doi=10.1103/PhysRev.55.434|pmid=17835673|doi-access=free}}</ref> Relativni delež ¹⁴N in ¹⁵N je v ozračju praktično konstanten, drugje pa se lahko spreminja zaradi naravne izotopske frakcije v okviru bioloških [[Redoks reakcija|redoks]] reakcij in izhlapevanja naravnega [[Amonijak|amonijaka]] ali [[Dušikova kislina|dušikove kisline]]. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.ciaaw.org/nitrogen.htm|title=Atomic Weight of Nitrogen|last=CIAAW|date=2003|website=ciaaw.org|publisher=CIAAW|accessdate=13 October 2016}}</ref> Biološko mediirane reakcije (npr. asimilacija, [[nitrifikacija]] in [[denitrifikacija]] ) močno kontrolirajo dinamiko dušika v tleh. Te reakcije običajno privedejo do obogatitve [[Substrat|podlage]] z ¹⁵N. <ref name="enrich">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=U9y3whFC2DIC&pg=PA74|pages=74–75|title=Stable Isotopes and Biosphere – Atmosphere Interactions: Processes and Biological Controls|isbn=978-0-08-052528-0|last=Flanagan|first=Lawrence B.|last2=Ehleringer|first2=James R.|last3=Pataki|first3=Diane E.|date=15 December 2004}}</ref> Razmerje ¹⁵N: ¹⁴N se običajno uporablja pri analizi stabilnih izotopov na področjih geokemije, [[Hidrologija|hidrologije]], paleoklimatologije in paleoceanografije. Od desetih drugih sintetično proizvedenih izotopov od ¹²N do ²³N ima ¹³N [[Razpolovni čas|razpolovno dobo]] deset minut, preostali izotopi pa razpolovni čas nekaj sekund ( ¹⁶N in ¹⁷N) ali milisekund. Drugi izotopi dušika niso mogoči, saj bi izven kapljičnega modela in bi puščali proton ali nevtron. Glede na razlike v razpolovni dobi je ¹³N najpomembnejši dušikov radioizotop, ki je dovolj dolgoživ, da se ga uporablja v [[Pozitronska emisijska tomografija|pozitronski emisijski tomografiji]] (PET), četudi je njegov razpolovni čas še vedno kratek, zato ga je treba proizvesti na kraju samem, na primer v ciklotronu s protonskim bombardiranjem ¹⁶O, kar daje ¹³N in [[Delec alfa|delce alfa]]. <ref name="Carlson 151">{{Navedi knjigo|last=Carlson|first=Neil|title=Physiology of Behavior|publisher=Pearson|series=Methods and Strategies of Research|volume=11th edition|date=January 22, 2012|page=151|isbn=978-0-205-23939-9}}</ref> [[Radioaktivni izotop|Radioizotop]] ¹⁶N je prevladujoči [[Radioaktivni izotop|radionuklid]] v hladilni tekočini [[Tlačnovodni reaktor|reaktorjev pod pritiskom]] ali [[Vrelovodni reaktor|reaktorjev z vrelo vodo]] med normalnim delovanjem, zato je občutljiv in neposreden pokazatelj za netesna mesta. Nastane iz ¹⁶O (v vodi) z reakcijo (n, p), ko atom kisika zajame proton in odda nevtron. Ima kratko razpolovno dobo približno 7,1&nbsp;s, vendar med razpadanjem nazaj na ¹⁶O tvori [[Žarek gama|gama sevanje]] visoke energije (5 do 7&nbsp;MeV). <ref name="Neeb">{{Navedi knjigo|last=Neeb|first=Karl Heinz|title=The Radiochemistry of Nuclear Power Plants with Light Water Reactors|publisher=Walter de Gruyter|location=Berlin-New York|date=1997|isbn=978-3-11-013242-7|url=https://books.google.com/books?id=SJOE00whg44C&pg=PA227|page=227}}</ref> Zaradi tega je treba med obratovanjem [[Jedrski reaktor|reaktorja s hlajenjem na vodo pod pritiskom]] treba omejiti dostop do cevovodov za primarno hladilno tekočino. == Kemija in spojine == === Alotropi === [[Slika:N2MolecularDiagramCR.jpg|desno|sličica| Molekularni orbitalni diagram molekule dušika, N₂. Obstaja pet bonding orbital in dve antibonding orbitali (označeni z zvezdico; orbitale, ki vključujejo notranje elektrone 1s, niso prikazane), kar daje za skupni bonding red vrednost tri..]] Atomski dušik, znan tudi kot aktivni dušik, je zelo reaktiven in je [[Radikal (kemija)|triradikalen]] s tremi neparjenimi elektroni. Prosti dušikovi atomi zlahka reagirajo z večino elementov in tvorijo nitride, in tudi če dva prosta dušikova atoma trčita in tvorita vzbujeno molekulo N₂, lahko ob trku celo s tako stabilnimi molekulami, kot sta [[ogljikov dioksid]] in [[Voda|voda,sprostita toliko energije]], da pride do homolitičnega razpada v radikale, kot so CO in O ali OH in H. Atomski dušik se pripravi s pomočjo električnega praznjenja skozi dušikov plin pri 0,1–2&nbsp;mmHg, pri tem nastaja atomarni dušik in hkrati rumena emisija, ki počasi bledi nekaj minut dolgo tudi po koncu praznjenja. <ref name="Greenwood412">Greenwood and Earnshaw, pp. 412–16</ref> Glede na veliko reaktivnost atomskega dušika se elementarni dušik običajno pojavlja kot dvoatomski dušik, to je kot molekula N₂. To je pri običajnih pogojih [[Diamagnetizem|diamagnetni]] plin, brez barve, vonja in okusa: tali se pri -210&nbsp;° C in vre pri -196&nbsp;° C. <ref name="Greenwood412">Greenwood and Earnshaw, pp. 412–16</ref> Dvoatomski dušik pri sobni temperaturi večinoma ne reagira, reagira pa s kovinskim [[Litij|litijem]] in nekaterimi kompleksi [[Prehodni element|prehodnih kovin.]] To je posledica njegove vezi, ki je edinstvena za dvoatomne elemente pri standardnih pogojih, saj ima N≡N trojno vez. Trojne vezi imajo kratke dolžine (v tem primeru 109,76&nbsp;pm) in visoke disociacijske energije ( 945,41&nbsp;kJ / mol za N₂). So torej zelo močne, kar pojasnjuje kemično inertnost dušika. Po nekaterih teoretičnih razmišljanjih naj bi možni tudi drugi dušikovi [[Oligomer|oligomeri]] in polimeri. Če bi jih bilo mogoče sintetizirati, bi šlo za snovi z zelo visoko gostoto energije, ki bi jih lahko uporabljali kot močne pogonske snovi ali eksplozive. [[Slika:Mountainous_Shoreline_of_Sputnik_Planum_(PIA20198).png|desno|sličica| Trden dušik na ravnini Sputnik Planitia na Plutonu poleg hribov iz zmrznjene vode]] Pri [[Zračni tlak|zračnem tlaku]] se molekulski dušik [[Kondenzacija|kondenzira]] ( [[Kapljevina|utekočini]] ) pri 77 ° C&nbsp;[[Kelvin|K]] (-195,79&nbsp;° [[Celzijeva temperaturna lestvica|C]] ) in [[Strjevanje|zamrzne]] pri 63&nbsp;K (-210,01&nbsp;° C) <ref name="Gray">{{Navedi knjigo|last=Gray|first=Theodore|title=The Elements: A Visual Exploration of Every Known Atom in the Universe|date=2009|publisher=Black Dog & Leventhal Publishers|location=New York|isbn=978-1-57912-814-2|url=https://archive.org/details/elementsvisualex0000gray}}</ref> v beta heksagonalno tesno zapakirano (HCP) kristalno [[Alotropija|alotropno]] obliko. Pod 35.4&nbsp;K (-237,6&nbsp;° C) dušik prevzame [[Kubični kristalni sistem|kubično]] kristalno alotropsko obliko (imenovano alfa faza). <ref name="schu">{{Navedi časopis|last=Schuch|first=A. F.|last2=Mills|first2=R. L.|date=1970|title=Crystal Structures of the Three Modifications of Nitrogen 14 and Nitrogen 15 at High Pressure|journal=The Journal of Chemical Physics|volume=52|issue=12|pages=6000–08|bibcode=1970JChPh..52.6000S|doi=10.1063/1.1672899}}</ref> [[Tekoči dušik]], brezbarvna tekočina, ki na videz spominja na vodo, vendar z 80,8% gostote (gostota tekočega dušika pri vrelišču je 0,808&nbsp;g / ml), se pogosto rabi kot kriogen. <ref>{{Navedi časopis|last=Iancu|first=C. V.|last2=Wright|first2=E. R.|last3=Heymann|first3=J. B.|last4=Jensen|first4=G. J.|year=2006|title=A comparison of liquid nitrogen and liquid helium as cryogens for electron cryotomography|journal=Journal of Structural Biology|volume=153|issue=3|pages=231–40|doi=10.1016/j.jsb.2005.12.004|pmid=16427786}}</ref> Dušik v trdnem stanju ima številne kristalne oblike.Tudi pri nizkih temperaturah je trdni dušik dokaj hlapen in lahko [[Sublimacija|sublimira]] v ozračje ali pa se kondenzira nazaj v dušikovo zmrzal. Je zelo mehak in šibek in se razliva v obliki ledenikov, na Tritonu se na območju polarne ledene kape dvigajo iz notranjosti [[Gejzir|gejziri]] dušikovega plina. <ref>{{Navedi splet|url=http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Triton|publisher=[[NASA]]|accessdate=September 21, 2007|title=Neptune: Moons: Triton|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111015074425/http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Triton|archivedate=October 15, 2011}}</ref> == Navzočnost == [[Slika:Nitrogen_Cycle.svg|desno|sličica| Shematski prikaz [[Kroženje dušika|pretoka dušikovih spojin]] skozi kopensko okolje]] Dušik je najpogostejši čisti element v zemlji in predstavlja 78,1% celotne prostornine [[Atmosfera nebesnega telesa|ozračja]]. <ref name="Greenwood406">Greenwood and Earnshaw, pp. 406–07</ref> Kljub temu [[Pogostost elementov v zemeljski skorji|v zemeljski skorji ni obilen]], saj ga je le 19&nbsp;dnm, enako kot elementov [[niobij]], [[galij]] in [[litij]]. Edina pomembna dušikova minerala sta niter ( [[kalijev nitrat]] , soliter ) in sodaniter ( [[natrijev nitrat]], čilski soliter). Od dvajsetih let dvajsetega stoletja dalje pa nista več pomembna vira za nitrate, ko je prišlo do odkritja sinteze amonijaka in dušikove kisline iz zraka. <ref name="Greenwood407">Greenwood and Earnshaw, pp. 407–09</ref> Dušikove spojine se nenehno izmenjujejo med ozračjem in živimi organizmi. Dušik je treba najprej predelati ali "fiksirati" v rastlinsko uporabno obliko, običajno v amonijak. Nekaj dušika se fiksira ob udarcih strele, ki ustvarjajo dušikove okside, večinoma pa dušik vežejo diazotrofne bakterije s pomočjo encimov, znanih kot nitrogenaze (čeprav je danes pomembna tudi industrijska vezava dušika v amonijak). V rastlinah zajeti amonijak se uporablja za sintezo beljakovin. Te rastline nato živali prebavijo in iz dušikovih spojin sintetizirajo lastne beljakovine in izločajo odpadke z vsebnostjo dušika. Končno ti organizmi umrejo in se razgradijo, pri čemer [[Denitrifikacija|pridejo do bakterijske in okoljske oksidacije in denitrifikacije]] ter vrnejo prosti dušik v ozračje. Industrijska fiksacija dušika po [[Haber-Boschev proces|Haberjevem postopku]] se večinoma uporablja za gnojila, čeprav odpadni ostanki, ko se izlužijo, zaradi dušika, ki ga vsebujejo, vodijo do [[Evtrofikacija|evtrofikacije]] sladke vode in nastanka mrtvih con v morjih, saj rast bakterij, ki jo povzroča dušik, izčrpa kisik v vodi do take mere, da višji organizmi umrejo. Poleg tega dušikov oksid, ki pri tem nastaja, napada atmosferski [[Ozonska plast|ozonski plašč]]. <ref name="Greenwood407">Greenwood and Earnshaw, pp. 407–09</ref> == Proizvodnja == Dušik v plinastem stanju je industrijski plin, ki se pridobiva z [[Frakcionirna destilacija|delno destilacijo]] [[Tekoči zrak|utekočinjenega zraka]] ali z mehanskimi sredstvi iz zraka v plinastem stanju (na primer prek membrane z obratno osmozo pod tlakom). Generatorji dušikovega plina, ki uporabljajo membrane ali adsorpcijo z nihajnim tlakom (PSA), so običajno stroškovno in energetsko učinkovitejši. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.parkern2.com/_literature_176619/A_Sustainable_Approach_to_the_Supply_of_Nitrogen|title=A Sustainable Approach to the Supply of Nitrogen|last=Froehlich|first=Peter|date=May 2013|website=www.parker.com|publisher=Parker Hannifin Corporation|accessdate=24 November 2016|archive-date=2016-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160316190914/http://www.parkern2.com/_literature_176619/A_Sustainable_Approach_to_the_Supply_of_Nitrogen|url-status=dead}}</ref> Komercialni dušik je pogosto stranski produkt pridobivanja kisika iz zraka za jeklarstvo in druge namene. Stisnjena v jeklenkah pogosto imenujejo dušik OFN (oxygen-free nitrogen -dušik brez kisika). <ref>{{Navedi časopis|last=Reich|first=Murray|last2=Kapenekas|first2=Harry|year=1957|title=Nitrogen Purfication. Pilot Plant Removal of Oxygen|journal=Industrial & Engineering Chemistry|volume=49|issue=5|pages=869–73|doi=10.1021/ie50569a032}}</ref> Komercialni dušik že vsebuje največ 20&nbsp;ppm kisika in posebej prečiščene stopnje, ki vsebujejo največ 2dnm kisika in 10&nbsp;Na voljo so tudi dnm [[Argon|argona.]] <ref name="Greenwood409">Greenwood and Earnshaw, pp. 409–11</ref> V kemičnem laboratoriju se dušik pridobiva z obdelavo [[Amonijev klorid|amonijevega klorida]] v vodni raztopini z [[Natrijev nitrit|natrijevim nitritom]]. <ref name="labProduction">{{Navedi časopis|last=Bartlett|first=J. K.|year=1967|title=Analysis for nitrite by evolution of nitrogen: A general chemistry laboratory experiment|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-chemical-education_1967-08_44_8/page/475|journal=Journal of Chemical Education|volume=44|issue=8|page=475|bibcode=1967JChEd..44..475B|doi=10.1021/ed044p475}}</ref> : NH₄Cl + NaN₂ → N₂ + NaCl + 2 H₂O V tej reakciji nastajajo tudi majhne količine nečistoč NO in HNO_3.. Odstranimo jih lahko s prepuščanjem plina skozi vodno žveplovo kislino, ki vsebuje kalijev dikromat. <ref name="labProduction"/> Zelo čist dušik se pridobiva s termično razgradnjo barijevega azida ali natrijevega azida. <ref>{{Navedi časopis|last=Eremets|first=M. I.|last2=Popov|first2=M. Y.|last3=Trojan|first3=I. A.|last4=Denisov|first4=V. N.|last5=Boehler|first5=R.|last6=Hemley|first6=R. J.|year=2004|title=Polymerization of nitrogen in sodium azide|journal=The Journal of Chemical Physics|volume=120|issue=22|pages=10618–23|bibcode=2004JChPh.12010618E|doi=10.1063/1.1718250|pmid=15268087}}</ref> == Biološka vloga == Dušikove spojine, kot so [[aminokislina|amino-]] in [[nukleinska kislina|nukleinske kisline]], so ključni sestavni del vseh živih [[organizem|organizmov]] na Zemlji. Večina organizmov ne more absorbirati elementarnega dušika, ki je prisoten v ozračju, in lahko uporablja le [[redukcija|reducirano]] (»fiksirano«) obliko. Nekaj reduciranega dušika pride do tal s padavinami, v obliki [[Amonijev ion|amonija]] in [[nitrat]]ov, pomembnejši vir za [[rastline]] pa so določene [[bakterije]], ki so sposobne reducirati elementarni dušik z [[nitrogenaza|nitrogenaznimi]] encimi. Proces zahteva veliko energije in anoksične pogoje; mnogo vrst fiksacijskih bakterij živi v [[sožitje|sožitju]] z rastlinami, ki jih hranijo v koreninskih nodulih in jih v zameno za reducirane dušikove spojine oskrbujejo s hranilnimi snovmi. Drug vir dušika za rastline so nitrati mineralnega izvora in tisti, ki se sprostijo v procesu [[Dekompozicija|dekompozicije]] organskih snovi. Živali dobijo dušikove spojine s hrano in jih v procesu [[prebava|prebave]] razgradijo do osnovnih gradbenih molekul. [[Kroženje dušika]] v [[ekosistem]]u se zaključi s procesom [[denitrifikacija|denitrifikacije]], v kateri oksidirajoče bakterije pretvorijo reducirane dušikove spojine nazaj v [[amonijak|amonijak]], s čimer pridobivajo energijo. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == [http://www.periodicvideos.com/videos/007.htm Dušik (video)], University of Nottingham {{Wikislovar|dušik|Dušik}} {{navpolje periodni sistem}}{{kemični elementi}} [[Kategorija:Kemični elementi]] [[Kategorija:1772 v znanosti]] [[Kategorija:Dušik|*]] [[Kategorija:Reaktivne nekovine]] [[Kategorija:Diatomične nekovine]] [[Kategorija:Dušikova skupina]] [[Kategorija:Hladila]] {{normativna kontrola}} g54x24ud8mobusfmhmqynvxtouhol8l 0 15795 6709486 6441868 2026-07-10T22:13:54Z Marko3 1829 6709486 wikitext text/x-wiki {{Drugi pomeni}} [[Slika:Recoleta Cemetery - Mausoleums 37.jpg|thumb|right|250px|''Pokopališče Recoleta'' (špansko ''Cementerio de la Recoleta'') v soseski Recoleta v [[Buenos Aires]]u v Argentini.]] [[Slika:Taj Mahal in March 2004.jpg|thumb|right|250px|Primer spomenika: [[Tadž Mahal]], Agra, Indija]] '''Spomenik''' ali natančneje ''javni spomenik'' je objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali ter postavili na javno dostopno mesto prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge [[simbol]]ične funkcije. Posvečeni so osebam ali dogodkom, redkeje državam, živalim, predmetom. Običajno jih postavljajo vladajoči sloji; častijo pa osebe in dogodke, ki neposredno ali posredno častijo postavljavce, njihova prepričanja, ideje. == Etimologija == Domneva se, da izvor mednarodne besede za ''spomenik'' izhaja iz grškega ''mnemosynon'' in latinskega ''moneo'', ''monere'', kar pomeni ''opomniti'', ''svetovati'' ali ''svariti'',<ref>{{navedi splet |url =http://www.thefreedictionary.com/monument |title =Monument – definition of |website =thefreedictionary.com |publisher =The Free Dictionary by Farlex |access-date =2013-10-23}}</ref> vendar se tudi domneva, kar je manj verjetno, da beseda ''spomenik'' izvira iz albanske besede ''mani men'', ki v albanskem jeziku pomeni ''zapomni si'', kar nakazuje, da nam spomenik omogoča videti preteklost in nam tako pomaga vizualizirati, kaj bo prišlo v prihodnosti.<ref name="ColeReed1997">{{navedi knjigo|author1=John Young Cole|author2=Henry Hope Reed|title=The Library of Congress: The Art and Architecture of the Thomas Jefferson Building|url=https://books.google.com/books?id=1P_bTHtdTwkC|year=1997|publisher=Norton|isbn=978-0-393-04563-5|page=16}}</ref> Slovenski izraz je povezan s spominjanjem in spominom. Natančno ločijo termina Angleži. Skupni izraz je ''monument'', javni spomenik pa je ''memorial''. == Nastanek in funkcije == Spomeniki so nastajali tisočletja in so pogosto najbolj obstojni in znani simboli starih civilizacij. Prazgodovinski [[Tumulus (megalit)|tumulusi]], [[dolmen]]i in podobne strukture so bile ustvarjene v velikem številu prazgodovinskih kultur po vsem svetu in številne oblike monumentalnih grobnic bogatejših in močnejših članov družbe so pogosto vir mnogih naših informacij in umetnosti iz teh kultur.<ref>Patton, Mark (1993) ''Statements in Stone: Monuments and Society in Neolithic Brittany''. Routledge, London, {{ISBN|0415067294}}, pp. 1–7</ref> Ko so se družbe organizirale v večjem obsegu, so postali nekateri spomeniki ali prostori čaščenja izjemno veliki. Mednje pa, v zamenjavi ali vzporedno s pomenom monumentalnosti štejemo tako nagrobne objekte kot druga dela človeka kot so [[Stari Egipt|egipčanske]] [[piramida|piramide]], [[Stara Grčija|grški]] [[Partenon]], indijski [[Tadž Mahal]] ali [[Moai]] z [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] so postali simboli njihovih civilizacij. V novejšem času so monumentalne zgradbe, kot sta [[Kip svobode]] in [[Eifflov stolp]], postale ikonični simboli sodobnih nacionalnih držav. Izraz ''monumentalnost'' se nanaša na simbolni status in fizično prisotnost spomenika. V tem kontekstu nemški umetnostni zgodovinar Helmut Scharf pravi, da »spomenik obstaja v obliki predmeta in tudi kot njegov simbol. Kot jezikovni simbol se spomenik običajno nanaša na nekaj konkretnega, v nekaterih redkih primerih se uporablja tudi metaforično .... Spomenik je lahko jezikovni simbol za celoto več spomenikov ... ali samo za enega samega, vendar v širšem smislu se lahko uporablja tudi v skoraj vseh spoznavnih ravninah bivanja. ... Kaj se šteje za spomenik, je vedno odvisno od pomena, ki ga pripisuje prevladujoči ali tradicionalni zavesti določene zgodovinske in družbene situacije.« Javne spomenike pogosto postavljajo z vsaj dvema dodatnima namenoma: za potrebe komemoracij ali spominskih srečanj in zaradi [[Estetika|estetske]] in [[Umetnost|umetniške]] vrednosti, ki naj prispeva k izboljšanju videza mesta ali lokacije. Načrtovana mesta, kot so [[Washington, D. C.]], [[New Delhi]] in [[Brasília]], so pogosto zgrajena okoli spomenikov. Lokacijo [[Washingtonski spomenik|Washingtonskega spomenika]] so si zamislili tako, da bi jim pomagala organizirati deljenje mestne zemlje, še preden so ga začeli povezovati z [[George Washington|Georgeom Washingtonom]]. V starejših mestih so spomeniki postavljeni na točkah, ki so bile pomembne že pred postavitvijo ali pa to postanejo z njo; na trgih, pred javnimi stavbami, na lokacijah dogodka. Eden od namenov spomenikov je narediti na opazovalca vtis in zbujati občutke moči (naroda, države, politike). S terminom kulturni spomenik poimenujemo vse pomembne ostaline človekovega dela, njegove ustvarjalnosti, od funkcionalnih zgradb do arheoloških ostalin (Kitajski zid, Pompeji, Versailles), ob njih še izbrano nematerialno ali živo dediščino (npr.: pesmi, običaji, šege in navade, načini priprave jedi in podobno) zaradi njihove starosti, likovne ali tehnične in drugačne izjemnosti, velikosti ali zgodovinske pomembnosti. Status kulturnega spomenika ima premična dediščina, to so evidentirani in ovrednoteni predmeti, ki jih hranijo državni in pooblaščeni muzeji. Med kulturne spomenike strokovnjaki uvrščajo tudi izbrane javne spomenike. Zaradi starosti, velikosti, tehnične izjemnosti je kulturni spomenik npr. [[Veliki kitajski zid]]. Izjemne kulturne spomenike, kakršen je Kitajski zid, UNESCO uvrsti na seznam svetovne kulturne dediščine. Trenutno je na listi 1154 spomenikov ali območij v 167 državah. Z več kot 870 spomeniki prevladuje kulturna dediščina. V Sloveniji imamo pet območij, ki so na listi svetovne naravne in kulturne dediščine: [[Škocjanske jame]], [[Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih in stari bukovi gozdovi v Nemčiji]] razširjena ((Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Ukrajina), [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp|Kolišča na Ljubljanskem barju]], Rudnika živega srebra Almadén in [[Idrija]] in [[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]. Nekaj objektov ali območij je še na poskusni listi. Posebni kulturni spomeniki so odlikovani z znakom [[Evropska kulturna dediščina|evropske kulturne dediščine]]: [[Slovenska vojna partizanska bolnica Franja|Bolnišnica Franja]], [[Cerkev sv. Duha, Zatolmin|Spominska cerkvica Javorca in Prešernova Zdravljica]]. Starejši evropski znak imajo Plečnikove [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|Žale]]. Spomeniki so pogosto zasnovani tudi za posredovanje zgodovinskih ali političnih informacij in tako lahko razvijejo aktivno družbeno-politično moč. Uporabljajo se lahko za krepitev primata sodobne politične moči, kot je [[Trajanov steber|Trajanov steber]] ali številni kipi [[Lenin]]a v [[Rusija|Rusiji]]. Uporabijo se za seznanjanje prebivalstva o pomembnih dogodkih ali osebnostih iz preteklosti, na primer pri preimenovanju stare stavbe ''General Post Office Building'' v [[New York]]u v ''Stavba Jamesa A. Farleyja'', po Jamesu Farleyju, nekdanjem generalnem poštnem upravitelju ZDA.<ref>[https://books.google.com/books?id=VsmZphjPLJQC&pg=PA194&dq=false#v=onepage&q=false&f=false David Gardner Chardavoyne ( 2012), ''Okrožno sodišče Združenih držav za vzhodno okrožje Michigana: ljudje, pravo in politika'', Wayne State University Press, str. 194]</ref> Za izpolnitev svoje informativne in izobraževalne funkcije mora biti spomenik odprt za javnost, kar pomeni, da je njegova prostorska razsežnost in vsebina javno doživeta ter trajnostna. Prvo lahko dosežemo z umestitvijo spomenika v javni prostor ali z javno razpravo o spomeniku in njegovem pomenu, drugo pa z materialnostjo spomenika ali če njegova vsebina takoj postane del kolektivnega ali kulturnega spomina. Posamezne večje javne spomenike postavlja [[država]], večino običajno lokalne skupnosti, mesta, civilna združenja, redko posamezniki. Kulturne spomenike, neredko v preobleki čaščenja božanskih vladarjev in bogov, ljudje gradimo že tisoče let in velikokrat so najbolj vzdržljivi in najslavnejši simboli starih civilizacij. [[Egipt|Egipčanske]] [[Piramida|piramide]], grobnice faraonov; simbolni tempelj Atene po zmagah Grkov nad Perzijci - [[Antična Grčija|grški]] [[Partenon]] so postali simboli njihovih civilizacij. Podobna je ena od funkcij cerkva, ki stojijo na grobovih svetnikov. Sodobnejša primera velikih javnih spomenikov sta [[Združene države Amerike|ameriški]], v Franciji izdelan [[Kip svobode]] in [[Francija|francoski]] [[Eiffelov stolp]], ki sta postala simbola modernih držav. Velike države, ponosne na vojaško tradicijo, pogosto postavljajo spomenike neznanemu padlemu junaku. Običajno ima vsaka država en sam spomenik neznanemu junaku, ki ga postavijo na pomemben prostor glavnega mesta. Družbeni pomen spomenikov je le redko fiksen in gotov ter ga različne družbene skupine pogosto ''spodbijajo''. Kot primer: medtem ko je nekdanja vzhodnonemška socialistična država [[berlinski zid]] morda videla kot sredstvo za »zaščito« pred ideološko nečistostjo Zahoda, so disidenti in drugi pogosto trdili, da je simbol inherentne represije in paranoje te države. Ta trditev o pomenu je osrednja tema sodobnega ''postprocesnega'' arheološkega diskurza. Slovenija je kot samostojna država postavila zelo malo kakovostnih javnih spomenikov. Pogoste so standardne betonske piramide, izdelane kot protitankovske ovire ali zidovi z napisi na premalo premišljenih lokacijah. Po osamosvojitvi je nastal bolj kakovosten spomenik, posvečen žrtvam vojne, ki ga je na robu Žal oblikoval Marko Mušič. Isti avtor je zasnoval največji slovenski spomenik v spominskem parku Teharje. Spomenik je posvečen žrtvam povojnih pobojev. Čisto arhitekturni spomenik, sestavljen iz ploščadi in dveh zidov stoji v Ljubljani, na preurejenem dvorišču Kazine ob Kongresnem trgu in je posvečen [[Spomenik žrtvam vseh vojn|žrtvam vseh vojn]]. == Izguba in uničenje == Medtem ko številni starodavni spomeniki obstajajo še danes, so znani primeri namerno ali po nesreči uničenih spomenikov in mnogi spomeniki so verjetno izginili zaradi časa in naravnih sil. Leta 772 med saškimi vojnami je [[Karel Veliki]] namerno uničil Irminsulov spomenik,<ref name="FrankishAnals1972">{{navedi knjigo|author1=Unknown|last2=Scholz|first2=Bernhard Walter|last3=Rogers|first3=Barbara|title=Carolingian chronicles: Royal Frankish annals and Nithard's Histories. Translated by Bernhard Walter Scholz, with Barbara Rogers., .|url=https://books.google.com/books?id=sTzl6wFjehMC|accessdate=24 July 2021|year=1972|publisher=University of Michigan Press|location=Ann Arbor|language=en|isbn=0-472-06186-0|pages=48–49|chapter=Chapter 772}}</ref> da bi oskrunil pogansko vero. Leta 1687 je Partenon v Atenah delno uničila in oropala beneška vojska, ko so razstrelili tam shranjeno skladišče smodnika.<ref name="Mommsen1941">{{cite journal|last1=Mommsen|first1=Theodor E.|title=The Venetians in Athens and the Destruction of the Parthenon in 1687|journal=American Journal of Archaeology|volume=45|issue=4|year=1941|pages=544–556|issn=00029114|doi=10.2307/499533|jstor=499533}}</ref> Nedavno arheološko izkopavanje v osrednji Franciji je odkrilo ostanke megalitskega spomenika, ki je bil pred tem uničen. »Tako kot nekateri spomeniki, vključno z Belzom v Morbihanu, so bili menhirji Veyre-Montona podrti, da bi izginili iz pokrajine. Potisnjeni v velike jame, včasih pohabljeni ali prekriti z zemljo, so bili ti monoliti uničeni, predmet ikonoklastičnih gest, nekakšna obsodba, morda povezana z neko spremembo skupnosti ali prepričanj«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.connexionfrance.com/French-news/Rare-prehistoric-stones-and-skeleton-discovered-in-Puy-de-Dome-in-central-France|title=Rare prehistoric stones discovered in central France|accessdate=2022-07-29|archive-date=2021-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20211203130803/https://www.connexionfrance.com/French-news/Rare-prehistoric-stones-and-skeleton-discovered-in-Puy-de-Dome-in-central-France|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.francetvinfo.fr/culture/patrimoine/archeologie/decouverte-exceptionnelle-d-une-trentaine-de-monolithes-prehistoriques-en-auvergne_3591521.html|title = Découverte exceptionnelle d'une trentaine de monolithes préhistoriques en Auvergne|date = 26 August 2019}}</ref> == Zaščita in ohranjanje == Do nedavnega je bilo običajno, da so arheologi preučevali velike spomenike in manj pozornosti posvečali vsakdanjemu življenju družb, ki so jih ustvarile. Nove ideje o tem, kaj sestavlja arheološki zapis, so razkrile, da so nekateri zakonodajni in teoretični pristopi k tej temi preveč osredotočeni na prejšnje definicije spomenikov. Razen občinskih ali državnih vlad, ki varujejo spomenike v svoji pristojnosti, obstajajo institucije, namenjene prizadevanjem za zaščito in ohranjanje spomenikov, za katere velja, da imajo poseben naravni ali kulturni pomen za svet, kot je Unescov program svetovne dediščine<ref>{{navedi splet|title=World Heritage|url=https://whc.unesco.org/en/about/|work=unesco.org}}</ref> in Svetovni sklad za spomenike. Kulturni spomeniki veljajo tudi za spomin skupnosti in so zato v kontekstu sodobnega asimetričnega vojskovanja še posebej ogroženi. Sovražnikovo kulturno dediščino je treba trajno poškodovati ali celo uničiti. Poleg nacionalnega varstva kulturnih spomenikov se zato trudijo za varovanje kulturnih spomenikov mednarodne organizacije (prim. UNESCO World Heritage, Blue Shield International).<ref>{{navedi splet|url=http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=15207&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html|title=UNESCO Legal Instruments: Second Protocol to the Hague Convention of 1954 for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict 1999}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://theblueshield.org/what-we-do/blue-shield-international/blue-shield-missions/|title=Blue Shield Missions|website=Blue Shield International|accessdate=2022-07-29|archive-date=2020-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20200408124101/https://theblueshield.org/what-we-do/blue-shield-international/blue-shield-missions/|url-status=dead}}</ref> V zadnjem času se vse več spomenikov ohranja digitalno (v 3D modelih) prek organizacij, kot je CyArk.<ref>[http://www.slashgear.com/cyark-to-digitally-scan-500-world-monuments-in-5-years-22302676/ CyArk preserving monuments digitally]. slashgear.com. October 22, 2013</ref> == Tipi javnih spomenikov == [[File:قبة الصخرة 4.jpg|thumb|[[Kupola na skali]], svetišče na [[Tempeljski grič|Tempeljskem griču]] v starem mestu [[Jeruzalem]] in ima velik pomen za muslimane, kristjane in jude]] [[File:Cristo Rei (36211699613).jpg|thumb|Kristus Kralj v Almada, [[Portugalska]], je postal eden najbolj obiskanih državnih spomenikov]] * [[Kip]]i so pogosto uporabljeni kot javni spomeniki. So abstraktne kiparske oblike ali prepoznavne figure ali portretna poprsja slavnih osebnosti (Prešeren, Cankar, Maister); vsi ti javno postavljeni objekti so primarno namenjeni za slavljenje ljudi, dogodkov ali simbolov ([[Kip svobode|Kip svobode; Spomenik žrtvam v Rotterdamu]]). * Arhitekturni spomenik je objekt ali skupina objektov. So nefiguralna, pogosto abstraktna oblika ali stena (Spomenik žrtvam vojn v Ljubljani), geometrijska oblika, manjši objekt, okrašen s slikami ali manjšimi kipi (Draga, Dražgoše, Ljubelj); oznake za slavljenje dogodkov, kamor sodijo tudi obeliski, slavoloki, stebri ali stavbe (Plečnikov Ilirski steber ali vodnjak, posvečen ustanovitvi OF; spominski steber na lokaciji Plečnikove rojstne hiše,... ). Pogosto so spomeniki enakovredno sestavljeni iz kipov in arhitektur ter krajinskih ureditev (Urh pri Ljubljani, Trije žeblji na Pohorju, Griček pri Črnomlju). * [[Slavolok]] je eno- ali večločna samostojna stavba, ki slavi vojaške ali politične dosežke, zlasti v antiki, na primer [[Titov slavolok, Rim|Titov slavolok]] in [[Konstantinov slavolok, Rim|Konstantinov slavolok]], oba v [[Rim]]u. * [[Spominski steber]] ali manjši stolp s [[kip]]om na vrhu, lahko je okrašen z reliefi; od antike naprej tip spomenika ([[Trajanov steber]] v Rimu, steber na Place Vendome v Parizu, [[Marijin steber, Ljubljana|Marijin steber]] na Levstikovem trgu v Ljubljani, steber na lokaciji Plečnikove rojstne hiše). Večja stebrasta oblika je lahko razgledni stolp (Gonjače v Brdih, arhitekt M. Šlajmer, kipar J. Boljka). * [[Obelisk]] je [[slop]]ast, kamnit, monolit s piramidalno konico, postavljen v čast bogu ali kot spomin. Večina je bila prenesena iz Egipta (Place de la Concorde, Pariz, Vatikan) ali posnema staro obliko (Plečnikov obelisk na Hradčanih). * Spominska tabla je samostojno stoječa večja plošča ali več plošč s spominskimi napisi in drugimi okrasi, lahko z [[relief (umetnost)|reliefi]]. == Tipi kulturnih spomenikov == * profana stavba, zasnovana kot objekt za bivanje ali drugo dejavnost: za trgovino, promet ([[most]]), proizvodnjo ([[rudnik]], [[kovačija]], [[plavž]], [[kozolec]], sušilnica, skedenj, stan, [[čebelnjak]], [[mlin]], [[žaga]], [[žičnica]]), * sakralna stavba, postavljena primarno za verske namene, čaščenje boga, svetnikov, svetega kraja, za molitev: [[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Bazilika Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori]], [[znamenje]], [[kapelica]], [[Panteon, Rim|Panteon v Rimu]], [[Angkor Wat]], [[mošeja Al Aksa]], [[Stonehenge]], * spominska hiša: rojstna hiša ([[Prešernova rojstna hiša|Prešernova hiša v Vrbi]]), hiša s spominsko sobo, hiša z muzejsko prezentacijo ([[Plečnikova hiša, Ljubljana|Plečnikova hiša]]), * spominska plošča, javni spomenik, * [[skulptura]]: ([[kip]], [[relief (umetnost)|relief]]); lahko je javni spomenik ali parkovna ali dekorativna skulptura (plastika), * [[arheološko najdišče]] je pomemben in raziskan materialni ostanek preteklih dob pod zemljo, v vodi ali na površini, ki je bil raziskan z arheološkimi metodami * [[kenotaf]] je spomenik v spomin mrtvemu, postavljen na lokaciji, ki ni grob * [[epitaf]] ali nagrobni kamen (nagrobnik) je spomenik umrlemu na grobu, pogosto na pokopališču, redkeje v sakralnem prostoru, parku, * [[mavzolej]] je tip arhitekturno izjemne [[grobnica|grobnice]], okrašene s kipi, kakršno je imel kralj [[Mavzol]]; običajno mavzolej štejemo med ''memorialne spomenike'', kamor sodijo vsi javni spomeniki in različni tipi nagrobnikov * [[kulturna krajina]] je večje naravno območje, značilno preurejeno za rabo človeka, od vrtov, parkov, polj do vinogradov, travnikov, teras, sadovnjakov do urbane krajine * [[zgodovinska krajina]] je večje območje, kjer so vidne sledi ali iz dokumentov znani podatki, da so se tam zgodili pomembni zgodovinsko dogodki ali dogajanje ([[Bitka pri Mrzli reki]] v Vipavski dolini, [[Soška fronta]], [[Kočevski Rog]]); na območju lahko stojijo javni spomeniki Kot [[naravni spomenik|naravne spomenike]], natančneje znamenitosti, včasih poimenujemo kraje ali pojave izjemne naravne lepote ali z izjemnimi naravnimi značilnostmi. == Galerija == <gallery mode="packed" style="font-size: 0.8em;"> File:Memorial a Victoria, Londres, Inglaterra, 2014-08-07, DD 008.JPG|''Viktorijin spomenik v Londonu'', spomenik kraljici Viktoriji Britanskega imperija File:Columna de la Independencia de Mêxico.JPG|Nacionalni spomenik ''El Ángel'', zgrajen v spomin na neodvisnost Mehike File:Statue of liberty 01.jpg|''[[Kip svobode]]'' (''Liberty Enlightening the World''), simbol svobode ZDA File:Christ the Redeemer - Cristo Redentor.jpg|''Kristus Odrešenik'', sodoben verski spomenik v Braziliji File:Martyrs Memorial. Algiers, Algeria.jpg|''Maqam Echahid'' v [[Alžir]]u, znameniti betonski spomenik v spomin na alžirsko vojno za neodvisnost File:Eiffel Tower Day Sept. 2005 (10).jpg|[[Eifflov stolp]] v [[Pariz]]u, stavba simbol svetovne razstave, ki je bila v spomin na francosko revolucijo ob njeni stoletnici File:Brisbane City Hall at night.jpg|[[Mestna hiša Brisbane]], nacionalni simbol demokracije File:میدان آزادی، میدان شهیاد، برج آزادی، برج شهیاد، تهران Azadi Tower, Azadi Square, Meydea-e Azadi, Meydan-e Shahyad, Tehran province, Iran Flag colors - panoramio.jpg|''Stolp Azadi'' v Teheranu obeležuje 2500 let Perzijskega imperija in zgodovino Irana File:Braniborská brána.jpg|[[Brandenburška vrata]] v [[Berlin]]u, nacionalni simbol Nemčije in njene enotnosti File:Lenin's mausoleum 2.jpg|[[Leninov mavzolej]] v [[Moskva|Moskvi]], trajni simbol komunizma Sovjetske zveze in hladne vojne File:Mausoleum of Mao Zedong P1090218.jpg|Spominska dvorana predsednika Maa na [[Trgu nebeškega miru|Trgu nebesnega miru]], kjer so včasih stala Pekinška vrata Kitajske File:Krakow 2006 195.jpg|''Kościuszkova gomila'', [[Poljska]] v spomin na [[Tadeusz Kościuszko|Tadeusza Kościuszka]] File: Alexander Graham Bell Brantford Monument 0.98.jpg|''Bellov telefonski spomenik'', spomin na izum telefona, Brantford, [[Ontario]] File:HiroshimaCenotaphDome7016.jpg|''Spomenik miru v Hirošimi'' kenotaf in kupola atomske bombe v spomin na žrtve atomskega bombardiranja 6. avgusta 1945 File:Lincoln Memorial east side.JPG|''Lincolnov spomenik'', Washington D. C., v čast ameriškemu predsedniku [[Abraham Lincoln|Abrahamu Lincolnu]] </gallery> == Glej tudi == * [[Register nepremične kulturne dediščine]] * [[Seznam muzejev v Sloveniji]] * [[Slovenski literarni muzeji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|spomenik|Spomenik}} *[http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/11689 Literarni spomeniki na Geoopediji] *[http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/14705 Partizanski in drugi spomeniki na Geopediji] [[Kategorija:Spomeniki|*]] {{normativna kontrola}} gjpgf7uf0hf3jcyebxgimq6p35rouax 0 26395 6709435 6689752 2026-07-10T18:55:16Z Yerpo 8417 pp 6709435 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name=Ankara |settlement_type=Mesto |map_caption=Geografska lega Ankare v Turčiji. |image_skyline=Ankara collage3.jpg |image_caption= Ankara |image_blank_emblem= |blank_emblem_type= |coordinates_region=TR |coordinates_display = inline,title |pushpin_map=Turčije |pushpin_map_caption =Ankara |pushpin_mapsize = |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{TUR}} |subdivision_type1 = Regija |subdivision_name1 = Osrednja Anatolija |subdivision_type2 = Provinca |subdivision_name2 = Ankara | area_footnotes = {{efn|1=Provinca Ankara / Metropolitanska občina [25.632&nbsp;km² (vključno jezero)<ref>{{cite web |title=İl ve İlçe Yüz Ölçümleri – Ankara Province (25.632 km²) |url=https://www.harita.gov.tr/uploads/files/products/il-ve-ilce-yuzolcumleri-1291.xlsx |publisher=Harita Genel Müdürlüğü (HGM) |website=www.harita.gov.tr |date=2014}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.researchgate.net/publication/343221023 |title=The Case Of Ankara Province (25,653.46 km²) |last1=İlker |first1=Alan |last2=Zerrin |first2=Demirörs |last3=Rüya |first3=Bayar |last4=Kerime |first4=Karabacak |publisher=International Journal of Geography and Geography Education (IGGE), 42; pg.650–667 |date=10 June 2020 |work=Ankara University (www.ankara.edu.tr)}}</ref><ref name="Gölbaşı1">{{cite web |title=Gölbaşı (1508,61 km²) – Ankara Province (25.575,94 km²) (pg.3) |url=https://webdosya.csb.gov.tr/db/ankara/duyurular/golbasi-ock-cdp_arastirma-ve-plan-aciklama-raporu-20200325140218.pdf |publisher=T.C. Çevre, Şehircilik ve İklim Değişikliği Bakanlığı |website=www.csb.gov.tr |date=2020}}</ref> / 24.521&nbsp;km² (vključno jezero) po podatkih turškega statističnega inštituta – TÜİK], je provinca ({{lang|tr|il}}) Turčije, ki ima 25 okrožij ({{lang|tr|ilçe}}), devet od katerih tvori urbano območje mesta Ankara (4130,2&nbsp;km² including lake).<ref name="citypopulation.de">{{cite web |title=Ankara City: the population and area of the districts |url=http://www.citypopulation.de/en/turkey/ankaracity/ |publisher=CityPopulation.de}}</ref><br />Altındağ = 158,2&nbsp;km² <br />Çankaya = 454,2&nbsp;km² <br />Etimesgut = 283,2&nbsp;km² <br />Gölbaşı = 1508,6&nbsp;km² (a majhno območje je del ožjega mesta)<ref name="Gölbaşı1" /><br />Keçiören = 152,2&nbsp;km² <br />Mamak = 345,7&nbsp;km² <br />Pursaklar = 133,7&nbsp;km² <br />Sincan = 862,3&nbsp;km² <br />Yenimahalle = 232,1&nbsp;km²}} | area_urban_km2 = 4130,2 | area_metro_km2 = 25.632 | elevation_m = 938 | population_total = 5.910.320 | population_rank = 2. v Turčiji | population_urban = 5.293.367 | population_as_of = 31. december 2025 | population_footnotes = <ref name="Population of Turkey">{{cite web |url=https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=The-Results-of-Address-Based-Population-Registration-System-2025-53899&dil=2 |title=The Results of Address Based Population Registration System, 2025 |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |date=9 February 2026 |access-date=9 February 2026}}</ref> <!-- do not add update figure as that stat is only published once a year due to legal reasons --> | population_urban_footnotes = <ref name="citypopulation.de"/><ref>{{cite web |url=https://cip.tuik.gov.tr/ |format=the year is updated |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |title=Nüfus ve Demografi – Toplam Nüfus |access-date=9 February 2026}}</ref> | population_density_urban_km2 = 1282 | demographics_type1 = GDP {{nobold|(nominal, 2024)}} | demographics1_footnotes = <ref>{{cite web|url=https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=Gross-Domestic-Product-by-Provinces-2024-53930&dil=2 |title=Gross Domestic Product by Provinces, 2024 [Table-1 total in ₺ and Table-3 per capita in US$ with the exchange rate ₺/$] |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |date=11 December 2025 |access-date=11 December 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://cip.tuik.gov.tr/ |language=tr|title=Ulusal Hesaplar - Kişi başına GSYH ($)|trans-title=National Accounts - GDP per capita ($) |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |access-date=11 December 2025}}</ref> | demographics1_title1 = [[glavno mesto]] in Metropolitanska občina | demographics1_info1 = 4673 bilijonov [[Turška lira|₺]]<br>(142,3&nbsp;mrd USD) | demographics1_title2 = Per capita | demographics1_info2 = ₺788.859<br>(US$24.031) |leader_name=Mansur Yavaş<ref>[https://www.ankara.bel.tr/baskan?web=1 Mayor Mansur Yavaş]</ref> |leader_party= |leader_title=Župan |leader_title1=Guverner |leader_name1=Vasip Şahin |timezone=[[turški čas|TSİ]] |utc_offset=+3 |timezone_DST= |utc_offset_DST= |latd=39 |latm=55 |latNS=N |longd=32 |longm=51 |longEW=E |elevation_m=938 |postal_code_type=Poštne številke |postal_code=06xxx |area_code=312 |website= }} '''Ankara''' ({{IPA|tr|ˈɑŋkɑɾɑ|lang|Ankara pronunciation.ogg}}) je [[glavno mesto]] [[Turčija|Turčije]]. Mesto je v osrednjem delu Anatolije in ima v svojem urbanem središču več kot 5,3 milijona prebivalcev,{{efn|Stalni prebivalci okrožij Etimesgut, Yenimahalle, Çankaya, Keçiören, Altındağ, Pursaklar, Mamak, Gölbaşı, Sincan in sirski begunci}} od 6 milijonov prebivalcev v provinci Ankara.{{efn|vseh 25 okrožij in sirski begunci}}<ref name="Population of Turkey"/><ref name="citypopulation.de"/> Ankara je drugo največje mesto v Turčiji po številu prebivalcev, takoj za Carigradom. Ankara je bila v preteklosti znana kot Ancira in Angora.<ref>{{cite book |author=Lord Kinross |author-link= |url=https://books.google.com/books?id=UjiLmz2_EBAC&q=Angora |title=Ataturk: A Biography of Mustafa Kemal, Father of Modern Turkey |publisher=William Morrow and Company |year=1965 |access-date=13 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210529130818/https://books.google.com/books?id=UjiLmz2_EBAC&q=Angora |archive-date=29 May 2021 |url-status=live}}</ref> Ankara je bila glavno mesto starodavne keltske države Galatije (280–64 pr. n. št.) in kasneje [[Galatija (rimska provinca)|rimske province Galatije]] (25 pr. n. št. – 7. stoletje). V Ankari so različna [[Hati (Anatolija)|hattska]], [[Hetiti|hetitska]], [[Lidija|lidijska]], [[Frigija|frigijska]], galatska, [[helenistično obdobje|grška]], [[ahemenidsko cesarstvo|perzijska]], [[Rimsko cesarstvo|rimska]], [[bizantinsko cesartvo|bizantinska]] in [[Osmansko cesarstvo|osmanska]] arheološka najdišča. Osmani so mesto spremenili v glavno mesto Anatolskega [[ejalet]]a (1393 – konec 15. stoletja), Angorskega ejaleta (1827–1864) in Angorskega [[vilajet]]e (1867–1922). 23. aprila 1920 je bila v Ankari ustanovljena Velika narodna skupščina Turčije, ki je postala sedež turškega narodnega gibanja med turško vojno za neodvisnost. Ankara je postala nova turška prestolnica po ustanovitvi republike 29. oktobra 1923 in je po padcu Osmanskega cesarstva nasledila nekdanjo osmansko prestolnico [[Konstantinopel]]. Zgodovinsko središče Ankare je skalnat hrib, ki se dviga 150 m nad levim bregom reke Ankara, pritoka reke Sakaria. Hrib še vedno krasijo ruševine ankaranskega gradu. Ohranilo se je le malo njegovih zunanjih del, vendar so po vsem mestu dobro ohranjeni primeri rimske in osmanske arhitekture. Vlada je pomemben delodajalec, Ankara pa je tudi pomembno trgovsko in industrijsko mesto, ki se nahaja v središču turškega cestnega in železniškega omrežja. Mesto je dalo ime angorski volni, ki jo ostrižejo angorski kunci, dolgodlaki angorski kozi (vir moherja) in angorski mački. Območje je znano tudi po hruškah, medu in muškatnem grozdju. Čeprav je Ankara v eni najbolj suhih regij Turčije in jo večinoma obdaja stepska vegetacija (razen gozdnatih območij na južnem obrobju), jo lahko glede na zelene površine na prebivalca, ki znašajo 72 kvadratnih metrov, štejemo za zeleno mesto.<ref>{{cite web| url=http://www.ankara.bel.tr/AbbSayfalari/hizmet_birimleri/Cevre/kisi_basina_dusen_yesil_alan.aspx | title=Municipality of Ankara: Green areas per head |publisher=Ankara.bel.tr |access-date=29 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719022657/http://www.ankara.bel.tr/AbbSayfalari/hizmet_birimleri/Cevre/kisi_basina_dusen_yesil_alan.aspx |archive-date=19 July 2011}}</ref> Ankara, kjer domuje veliko univerz,<ref>{{harvnb|Heper|Öztürk-Tunçel|Criss|2018|p=53}}</ref> je med 100 najboljšimi znanstvenimi in tehnološkimi grozdi na svetu.<ref>{{harvnb|World Intellectual Property Organization (WIPO)|2024|pp=76–77}}</ref> == Etimologija == Zapis imena ''Ankara''<ref>{{Cite web |title=Перевод sañkara с санскрита на русский |url=https://translate.academic.ru/sa%C3%B1kara/sa/ru/ |access-date=2022-10-11 |website=Словари и энциклопедии на Академике |language=ru}}</ref> se je skozi stoletja spreminjal. Identificirali so ga s [[Hetiti|hetitskim]] kultnim središčem {{lang|hit-Latn|Ankuwaš}},<ref name="qgmpff">{{cite web |url=http://socialscience.tjc.edu/mkho/fulbright/1998/turkey/turman3.htm |title=Judy Turman: Early Christianity in Turkey |publisher=Socialscience.tjc.edu |access-date=29 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20021115072135/http://socialscience.tjc.edu/mkho/fulbright/1998/turkey/turman3.htm |archive-date=15 November 2002}}</ref><ref name="xtxpyw">{{cite web |url=http://www.hurriyet.com.tr/seyahat/4407373_p.asp |title=Saffet Emre Tonguç: Ankara (Hürriyet Seyahat) |date=15 May 2006 |publisher=Hurriyet.com.tr |access-date=29 June 2010 |archive-date=8 June 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090608115709/http://www.hurriyet.com.tr/seyahat/4407373_p.asp |url-status=live }}</ref> čeprav je to še vedno predmet razprav.<ref name="Gorny">Gorny, Ronald L. "Zippalanda and Ankuwa: The Geography of Central Anatolia in the Second Millennium B.C." ''The Journal of the American Oriental Society''. Vol. 117 (1997).</ref> V klasični antiki in srednjem veku je bilo mesto v grščini znano kot {{lang|grc-Latn|Ánkyra}} ({{lang|grc|Ἄγκυρα}}, {{lit|[[sidro]]}}) in v latinščini {{lang|la|Ancyra}}; galsko keltsko ime je bilo verjetno podobna različica. Po priključitvi k seldžuškim Turkom leta 1073 je mesto v mnogih evropskih jezikih postalo znano kot ''Angora''; v osmanski turščini je bilo znano tudi kot {{lang|ota-Latn|Engürü}} ({{lang|ota|انگورو}}).{{sfn|Baynes|1878|p=45}}{{sfn|Chisholm|1911|pp=40–41}} Oblika ''Angora'' se ohranja v imenih pasem številnih različnih vrst živali in v imenih več lokacij v ZDA (glej [[Angora]]). == Zgodovina == {{Multiple image | align = right | direction = vertical | image1 = Alacastandarte Hirsch&Löwen.jpg | image2 = AlacaStandarte.jpg | caption2 = Bronasti standardi Alaca Höyüka, razstavljeni v [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzeju anatolskih civilizacij]], veljajo za simbol mesta. }} Zgodovino regije lahko izsledimo nazaj do [[Hati (Anatolija)|hatske civilizacije]] [[bronasta doba|bronaste dobe]], ki so jo v 2. tisočletju pred našim štetjem nasledili [[Hetiti]], v 10. stoletju pred našim štetjem [[Frigija|Frigijci]], kasneje pa [[Lidija|Lidijci]], [[Ahemenidsko cesarstvo|Perzijci]], [[Grki]], [[Galatija (rimska provinca)|Galačani]], [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] in Osmani (Seldžuški [[sultanat Rum]], [[Osmansko cesarstvo]] in končno republikanska [[Turčija]]). === Antična zgodovina === Najstarejša naselja v središču Ankare in okoli nje so pripadala hatski civilizaciji, ki je obstajala v bronasti dobi in so jo med letoma 2000 in 1700 pred našim štetjem postopoma absorbirali indoevropski Hetiti. Mesto je pod Frigijci znatno naraslo po velikosti in pomenu, začenši okoli leta 1000 pred našim štetjem in doživelo veliko širitev po množični selitvi iz Gordiona (glavnega mesta Frigije) po potresu, ki je to mesto v tistem času močno poškodoval. V frigijski tradiciji so kralja Mida častili kot ustanovitelja Ancire, vendar [[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]] omenja, da je bilo mesto v resnici veliko starejše, kar se ujema s trenutnim arheološkim znanjem.<ref>[[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]], ''Description of Greece, 1.4.1., "Ancyra was actually older even than that."''</ref> Frigijsko oblast je najprej nasledila lidijska in kasneje perzijska oblast, čeprav je močno frigijski značaj kmečkega prebivalstva ostal, kar dokazujejo nagrobniki iz veliko poznejšega rimskega obdobja. Perzijska suverenost je trajala do poraza Perzijcev od [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], ki je mesto osvojil leta 333 pr. n. št. Aleksander je prišel iz [[Gordion]]a v Ankaro in se v mestu za kratek čas zadržal. Po njegovi smrti v [[Babilon]]u leta 323 pr. n. št. in poznejši delitvi njegovega cesarstva med njegovimi generali je Ankara z okolico padla pod [[Antigon I. Monoftalm|Antigonov]] delež. Naslednja pomembna širitev se je zgodila pod Grki iz [[Pont]]a, ki so tja prišli okoli leta 300 pr. n. št. in mesto razvili kot trgovsko središče za trgovino z blagom med črnomorskimi pristanišči in [[Krim (polotok)|Krimom]] na severu; [[Asirija|Asirijo]], [[Ciper|Ciprom]] in [[Libanon]]om na jugu; in [[Gruzija|Gruzije]], [[Armenija|Armenije]] in Perzije na vzhodu. Do takrat je mesto prevzelo tudi ime ''Ἄγκυρα'' (''Ánkyra'', kar v grščini pomeni sidro), ki v nekoliko spremenjeni obliki daje sodobno ime Ankari. === Keltska zgodovina === [[File:Dying gaul.jpg|thumb|right|''[[Umirajoči Galačan]]'' je bil znan kip, ki ga je med letoma 230 in 220 pr. n. št. naročil pergamonski kralj [[Atal I. Soter]] v čast svoji zmagi nad keltskimi Galati v Anatoliji. Rimska marmorna kopija helenističnega dela iz poznega 3. stoletja pr. n. št., v [[Kapitolski muzeji|Kapitolskih muzejih]] v Rimu.]] Leta 278 pr. n. št. je mesto skupaj s preostalo osrednjo Anatolijo zasedla [[Kelti|keltska]] skupina, Galati (Gali), ki so Ankaro prvi postavili za eno svojih glavnih plemenskih središč, sedež plemena Tektosagov.<ref>[[Livij]], xxxviii. 16</ref> Druga središča sta bila Pessinus, današnji Ballıhisar, za pleme Trocmi in Tavium, vzhodno od Ankare, za pleme Tolistobogii. Mesto je bilo takrat znano kot Ancyra. Keltski element je bil verjetno številčno relativno majhen; bojevniška aristokracija, ki je vladala frigijsko govorečim kmetom. Vendar se je [[Keltski jeziki|keltski jezik]] v Galatiji govoril še več stoletij. Konec 4. stoletja je [[sveti Hieronim]], doma iz Dalmacije, opazil, da je jezik, ki se govori okoli Ankare, zelo podoben jeziku, ki se govori na severozahodu rimskega sveta blizu [[Trier]]ja. === Rimska zgodovina === Mesto je nato prešlo pod nadzor [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Leta 25 pr. n. št. ga je cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] povzdignil v status [[polis]]a in ga postavil za glavno mesto [[Galatija (rimska provinca)|rimske province Galatije]].<ref name="TIB">{{cite book|last=Belke|first=Klaus|title=Tabula Imperii Byzantini, Band 4: Galatien und Lykaonien|chapter=Ankyra|pages=[https://archive.org/details/tabulaimperiibyz0000unse/page/126 126–130]|location=Vienna|publisher=Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften|year=1984|language=de|isbn=978-3-7001-0634-0|chapter-url=https://archive.org/details/tabulaimperiibyz0000unse/page/126}}</ref> Ankara je znana po ''Monumentum Ancyranum'' ([[tempelj Avgusta in Rome]]), ki vsebuje uradni zapis Avgustovih dejanj, znan kot ''[[Res gestae divi Augusti]]'', napis, vklesan v marmor na stenah tega templja. Ruševine Ancire še danes ponujajo dragocene [[relief (umetnost)|reliefe]], napise in druge arhitekturne fragmente. Dve drugi galatijski plemenski središči, ''Tavium'' blizu Yozgata in ''[[Pessinus]]'' (Balhisar) na zahodu, blizu Sivrihisarja, sta bili v rimskem obdobju še vedno razmeroma pomembni naselbini, vendar je Ancira zrasla v veliko metropolo. V dobrih časih Rimskega cesarstva je v Anciri živelo približno 200.000 ljudi, kar je veliko več kot po padcu Rimskega cesarstva do začetka 20. stoletja. Skozi središče rimskega mesta je tekla majhna [[Ankara (reka)|reka Ankara]]. Danes je prekrita in preusmerjena, vendar je v rimskem, bizantinskem in osmanskem obdobju tvorila severno mejo starega mestnega jedra. Çankaya, rob veličastnega hriba južno od sedanjega mestnega središča, je stal daleč izven rimskega mesta, vendar je bil morda poletno letovišče. V 19. stoletju so nedaleč od mesta, kjer danes stoji predsedniška rezidenca Çankaya, še vedno stali ostanki vsaj ene rimske vile ali velike hiše. Na zahodu se je rimsko mesto raztezalo do območja parka Gençlik in železniške postaje, na južni strani hriba pa se je morda raztezalo navzdol vse do območja, kjer je danes univerza Hacettepe. Tako je bilo po vseh merilih precejšnje mesto in veliko večje od rimskih mest v Galiji ali Britaniji. Pomen Ancire je temeljil na dejstvu, da je bila križišče cest v severni Anatoliji, ki so tekle v smeri sever-jug in vzhod-zahod, kar ji je dalo velik strateški pomen za vzhodno mejo Rima.<ref name="TIB"/> Velika cesarska cesta, ki je tekla proti vzhodu, je potekala skozi Ankaro in po njej so se vrstili cesarji in njihove vojske. Niso bili edini, ki so uporabljali rimsko cestno omrežje, ki je bilo prav tako priročno za osvajalce. V drugi polovici 3. stoletja so Anciro v hitrem zaporedju napadli [[Goti]] z zahoda (ki so jahali daleč v osrčje [[Kapadokija|Kapadokije]], jemali sužnje in plenili), kasneje pa še [[Arabci]]. Približno desetletje je bilo mesto ena od zahodnih postojank palmirske cesarice [[Zenobija|Zenobije]] v [[Sirska puščava|Sirski puščavi]], ki je izkoristila obdobje šibkosti in nereda v Rimskem cesarstvu, da bi ustanovila svojo kratkotrajno državo. Mesto je bilo leta 272 pod cesarjem [[Avrelijan]]om ponovno vključeno v Rimsko cesarstvo. [[Tetrarhija]], sistem več (do štirih) cesarjev, ki ga je uvedel [[Dioklecijan]] (284–305), se je očitno lotila obsežnega programa obnove in gradnje cest od Ancire proti zahodu do Germeja in Dorileja (danes [[Eskişehir]]). V svojem razcvetu je bila rimska Ancira veliko tržno in trgovsko središče, delovala pa je tudi kot pomembna upravna prestolnica, kjer je visoki uradnik vladal iz mestnega pretorija, velike upravne palače ali urada. V 3. stoletju se zdi, da se je življenje v Anciri, tako kot v drugih anatolskih mestih, nekoliko militariziralo kot odgovor na vpade in nestabilnost mesta. <gallery> Museum of Anatolian Civilizations116.jpg|Marmorna glava Rimljanke na ogled v Muzeju anatolskih civilizacij Res Gestae.jpg|''[[Res gestae divi Augusti]]'' je samohvalna avtobiografija, ki jo je leta 13 n. št. dokončal prvi rimski cesar Avgust, tik pred svojo smrtjo. Večina besedila je ohranjena na stenah Monumentum Ancyranum. Ankara Thermen05.jpg|Rimske terme v Ankari je zgradil rimski cesar [[Karakala]] (212–217) v čast [[Asklepij]]a, boga medicine, in so bile zgrajene okoli treh glavnih prostorov: [[kaldarij]]a (vroča kopel), [[tepidarij]]a (topla kopel) in [[frigidarij]]a (hladna kopel) v tipično razporejenem klasičnem kompleksu velikosti 80 x 120 metrov. </gallery> === Bizantinska zgodovina === [[File:AnkaraColumnFar c.JPG|thumb|''Julijanov steber'' (362) je bil postavljen v čast obiska rimskega cesarja [[Julijan (rimski cesar)|Julijana]] v Anciri]] Mesto je v 4. stoletju dobro znano kot središče krščanske dejavnosti) zaradi pogostih cesarskih obiskov in pisem poganskega učenjaka Libanija. Škof Marcel Ancirski in Bazilij Ancirski sta bila aktivna v teoloških polemikah svojega časa, mesto pa je bilo prizorišče kar treh cerkvenih sinod v letih 314, 358 in 375, zadnji dve v prid [[arijanstvo|arianizmu]].<ref name="TIB"/> Mesto so obiskali cesar [[Konstans I.]] (vladal 337–350) v letih 347 in 350, [[Julijan (rimski cesar)|Julijan]] (vladal 361–363) med svojim perzijskim pohodom leta 362 in Julijanov naslednik [[Jovijan]] (vladal 363–364) pozimi 363/364 (medtem ko je bil v mestu, je nastopil konzulat). Po Jovijanovi smrti kmalu zatem je bil [[Valentinijan I.]] (vladal 364–375) v Anciri razglašen za cesarja, naslednje leto pa je njegov brat [[Valens]] (vladal 364–378) Anciro uporabil kot svojo oporišče proti uzurpatorju [[Prokopij (uzurpator)|Prokopiju]]. Ko je bila provinca Galatija razdeljena nekje leta 396/99, je Ancira ostala civilna prestolnica Galatije I. in tudi njeno cerkveno središče (metropolitansko središče). Cesar [[Arkadij]] (vladal 383–408) je mesto pogosto uporabljal kot svojo poletno rezidenco, nekaj informacij o cerkvenih zadevah mesta v začetku 5. stoletja pa najdemo v delih Paladija iz Galatije in Nila iz Ancire.<ref name="TIB"/> Leta 479 je uporniški Marcijan napadel mesto, ne da bi ga uspel zavzeti. Leta 610/11 je Komentio, brat cesarja [[Fokas]]a (vladal 602–610), v mestu sprožil svoj neuspešen upor proti [[Heraklij]]u (vladal 610–641). Deset let pozneje, leta 620 ali bolj verjetno 622, so ga med [[Druga bizantinsko-perzijska vojna|bizantinsko-sasanidsko vojno 602–628]] zavzeli [[Sasanidi|Sasanidski]] Perzijci. Čeprav se je mesto po koncu vojne vrnilo v bizantinske roke, je perzijska prisotnost pustila sledi v arheologiji mesta in verjetno začela proces njegove preobrazbe iz poznoantičnega mesta v srednjeveško utrjeno naselje.<ref name="TIB"/> Leta 654 so mesto, v arabskih virih znano tudi kot ''Qalat as-Salasil'' ('trdnjava verig'),<ref>{{Cite book |title=The History of al-Tabari Vol. 33: Storm and Stress along the Northern Frontiers of the 'Abbasid Caliphate: The Caliphate of al-Mu'tasim A.D. 833-842/A.H. 218–227 |publisher=SUNY Press |year=2015 |isbn=9780791497210 |pages=99}}</ref> prvič zavzeli Arabci [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]] pod vodstvom Muavije, bodočega ustanovitelja [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]]. Približno v istem času so bile v Anatoliji ustanovljene [[Tema (bizantinsko okrožje)|teme]] in Ancira je postala glavno mesto Opsikijske teme, ki je bila največja in najpomembnejša tema, dokler je ni razdelil cesar [[Konstantin V. Kopronim]] (vladal 741–775); Ancira je nato postala glavno mesto nove Bucelarijske teme. Mesto je leta 739/40 vsaj začasno zavzel omajadski princ Maslama ibn Hišam, kar je bil zadnji ozemeljski dobiček Omajadov od Bizantinskega cesarstva.<ref>Blankinship, Khalid Yahya (1994). The End of the Jihâd State: The Reign of Hishām ibn ʻAbd al-Malik and the Collapse of the Umayyads. Albany, New York: State University of New York Press. p. 169. ISBN 978-0-7914-1827-7.</ref> Anciro so leta 776 in 798/99 neuspešno napadle [[Abasidi|abasidske]] sile. Leta 805 je cesar [[Nikefor I. Logotet]] (vladal 802–811) okrepil njene utrdbe, kar jo je verjetno rešilo pred plenjenjem med obsežno invazijo kalifa [[Harun Al Rašid|Haruna al-Rašida]] na Anatolijo v naslednjem letu. Arabski viri poročajo, da sta mesto zavzela Harun in njegov naslednik [[Al-Mamun]] (vladal 813–833), vendar je ta informacija poznejša izmišljotina. Leta 838 pa sta se med kampanjo na [[Amorij]] vojski kalifa [[Al-Mutasim]]a (vladal 833–842) zbližali in srečali v mestu; Ankara, ki so jo prebivalci zapustili, je bila porušena do tal, preden so arabske vojske oblegale in uničile Amorij, ki je segal vse do [[Smirna|Smirne]]. Leta 859 je cesar [[Mihael III. Pijanec]] (vladal 842–867) med pohodom proti Arabcem prišel v mesto in ukazal obnovitev utrdb. Leta 872 so mestu grozili pavličani pod vodstvom Hrizoheira, vendar ga niso zavzeli. Zadnji arabski napad na mesto je leta 931 izvedel abasidski guverner [[Tarz]]a, Thamal al-Dulafi, vendar mesta spet niso zavzeli. === Cerkvena zgodovina === [[File:Teodot Ankirski.jpg|thumb|Sv. Teodot Ancirski]] Med zgodnjekrščanske mučenike Ancire, o katerih je malo znanega, sta bila Proklos in Hilarij, ki sta bila doma iz sicer neznane bližnje vasi Kalippi in sta bila pod cesarjem [[Trajan]]om (98–117) zatirana. V 280-ih letih slišimo o Filumenu, krščanskem trgovcu z žitom iz južne Anatolije, ki je bil ujet in mučen v Ankari, ter o Evstatiju. Tako kot v drugih rimskih mestih je tudi [[Dioklecijan]]ova vladavina zaznamovala vrhunec preganjanja kristjanov. Leta 303 je bila Ancira eno od mest, kjer sta socesarja Dioklecijan in njegov namestnik [[Galerij]] začela svoje protikrščansko preganjanje. V Anciri je bila njihova prva tarča 38-letni mestni škof, ki mu je bilo ime Klemen. Klemenovo življenje opisuje, kako so ga odpeljali v Rim, nato poslali nazaj in ga prisilili, da je prestal številna zasliševanja in stiske, preden so ga skupaj z bratom in različnimi spremljevalci usmrtili. Ostanke cerkve sv. Klemena lahko danes najdemo v stavbi tik ob Işıklar Caddesi v okrožju Ulus. Zelo verjetno je, da je to kraj, kjer je bil Klemen prvotno pokopan. Štiri leta pozneje sta mestni zdravnik Platon in njegov brat Antioh pod Galerijem postala slavna mučenika. Tudi Teodot Ancirski je častit kot svetnika. Vendar se je preganjanje izkazalo za neuspešno in leta 314 je bila Ancira središče pomembnega koncila zgodnje cerkve;{{sfn|Rockwell|1911}} njenih 25 disciplinskih kanonov predstavlja enega najpomembnejših dokumentov v zgodnji zgodovini izvajanja zakramenta pokore. Sinoda je obravnavala tudi cerkveno politiko za obnovo krščanske cerkve po preganjanjih, zlasti pa ravnanje z ''lapsi'' – kristjani, ki so se vdali prisilnemu poganstvu (žrtvovanju), da bi se med temi preganjanji izognili mučeništvu.{{sfn|Rockwell|1911}} Čeprav je poganstvo v Klementovem času v Anciri verjetno še vedno nihalo, je bilo morda še vedno večinska religija. Dvajset let pozneje sta krščanstvo in monoteizem zavzela njegovo mesto. Ancira se je hitro spremenila v krščansko mesto, kjer so življenje prevladovali menihi in duhovniki ter teološki spori. Mestni svet ali senat je prepustil mesto škofu kot glavni lokalni figuri. Sredi 4. stoletja je bila Ancira vpletena v zapletene teološke spore o Kristusovi naravi in ​​zdi se, da je tam nastala oblika arijanstva.{{sfn|Parvis|2006|pp=325–345}} V letih 362–363 je cesar Julijan na poti v nesrečni pohod proti Perzijcem potoval skozi Anciro in po krščanskih virih preganjal različne svetnike.<ref name=gibbon>{{cite book|last=Gibbon|first=Edward|title=The History of the Decline and Fall of the Roman Empire|author-link=|page=Chapter 23}}</ref> Kamniti podstavek za kip z napisom, ki opisuje Julijana kot »Gospodarja vsega sveta od Britanskega oceana do barbarskih narodov«, je še vedno viden, vgrajen v vzhodno stran notranjega obzidja gradu Ankara. Julijanov steber, ki je bil postavljen v čast cesarjevega obiska mesta leta 362, še danes stoji. Leta 375 so se v Anciri sestali arijevski škofje in odstavili več škofov, med njimi tudi svetega [[Gregor iz Nise|Gregorja Niškega]]. V poznem 4. stoletju je Ancira postala nekakšno cesarsko počitniško letovišče. Potem ko je [[Konstantinopel]] postal vzhodnorimska prestolnica, so se cesarji v 4. in 5. stoletju umaknili iz vlažnega poletnega vremena na [[Bospor]]ju v bolj suho gorsko vzdušje Ancire. [[Teodozij II.]] (408–450) je poleti imel svoj dvor v Anciri. Zakoni, izdani v Anciri, pričajo o času, ki so ga tam preživeli. Ancirska metropola je bila do 20. stoletja še naprej rezidenčni sedež vzhodne [[Pravoslavne Cerkve]], s približno 40.000 verniki, večinoma turško govorečimi, vendar se je to stanje končalo s ''Konvencijo o izmenjavi grškega in turškega prebivalstva'' iz leta 1923. Prejšnji [[armenski genocid]] je končal rezidenco Ancirske eparhije [[Armenska katoliška cerkev|Armenske katoliške cerkve]], ki je bila ustanovljena leta 1850.<ref name="Bull Universi Dominici gregis">[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k51627x/f401.image Bull ''Universi Dominici gregis''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150330045229/http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k51627x/f401.image |date=30 March 2015 }}, in Giovanni Domenico Mansi, ''Sacrorum Conciliorum Nova et Amplissima Collectio'', vol. XL, coll. 779–780</ref><ref name="gallica.bnf.fr">F. Tournebize, v. ''II. Ancyre, évêché arménien catholique'', in [http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6561037d/f796.image ''Dictionnaire d'Histoire et de Géographie ecclésiastiques''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150628235228/http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6561037d/f796.image |date=28 June 2015 }}, vol. II, Paris 1914, coll. 1543–1546</ref> Je tudi titularna metropolija Ekumenskega patriarhata v Konstantinoplu. Katoliška cerkev zdaj tako starodavno bizantinsko metropolitansko nadškofijo kot »sodobno« armensko eparhijo uvršča kot titularni sedeži,<ref>''Annuario Pontificio 2013'' (Libreria Editrice Vaticana 2013 {{ISBN|978-88-209-9070-1}}), p. 832</ref> z ločenima [[apostolsko nasledstvo|apostolskim nasledstvom]]. === Seldžuška in osmanska zgodovina === [[File:Ottoman_Houses_Ankara.jpg|thumb|Osmanske hiše v okrožju Hamamönü]] Po [[Bitka pri Manzikertu|bitki pri Manzikertu]] leta 1071 so seldžuški Turki zavzeli velik del Anatolije. Do leta 1073 so turški naseljenci dosegli bližino Ancire, mesto pa je bilo kmalu zatem zavzeto, najkasneje do upora Nikeforja Melissena leta 1081.<ref name="TIB"/> Leta 1101, ko je prišla križarska vojna pod [[Rajmond IV. Touluški|Rajmondom IV. Toulouškim]], je bilo mesto nekaj časa pod nadzorom [[Danišmendi|Danišmendov]]. Križarji so zavzeli mesto in ga predali bizantinskemu cesarju [[Aleksej I. Komnen|Alekseju I. Komnenu]] (vladal 1081–1118). Bizantinska oblast ni trajala dolgo in mesto je neznano kdaj zavzel seldžuški [[sultanat Rum]]; leta 1127 se je vrnilo pod nadzor Danišmendov do leta 1143, ko so ga Seldžuki Rum ponovno zavzeli. Po bitki pri Köse Dağu leta 1243, v kateri so [[Mongoli]] premagali Seldžuke, je večina Anatolije postala del mongolske oblasti. Polverska skupina obrtnikov in trgovcev z imenom ''Ahiler'' je izkoristila upad Seldžukov in leta 1290 izbrala Angoro za svojo neodvisno mestno državo. [[Orhan I.]], drugi beg [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], je mesto zavzel leta 1356. [[Timur Lenk|Timur]] je v [[bitka pri Ankari|bitki pri Ankari]] leta 1402 premagal [[Bajazid I.|Bajazida I.]] in zavzel mesto, vendar je bila Angora leta 1403 spet pod osmanskim nadzorom. Levantska družba je v mestu vzdrževala tovarno od 1639 do 1768.{{sfn|Chisholm|1911|pp=40–41}} V 19. stoletju je bilo njegovo prebivalstvo ocenjeno na 20.000 do 60.000.{{sfn|Baynes|1878|p=45}} Leta 1832 so ga izropali Egipčani pod Ibrahimom Pašo. Od leta 1867 do 1922 je bilo mesto glavno mesto Angorskega vilajeta, ki je vključeval večino antične Galatije. Pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je imelo mesto britanski konzulat in okoli 28.000 prebivalcev, od katerih je bila približno 1⁄3 kristjanov. === Prestolnica Turške republike === [[File:Atatürk TBMM'den çıkarken.jpg|thumb|Predsednik [[Mustafa Kemal Atatürk]] (na sredini) in premier İsmet İnönü (levo) zapuščata Veliko narodno skupščino Turčije med praznovanjem 7. obletnice Turške republike leta 1930]] Po osmanskem porazu v prvi svetovni vojni so osmansko prestolnico Konstantinopel (današnji Carigrad) in večji del Anatolije zasedli zavezniki, ki so nameravali ta ozemlja razdeliti med Armenijo, Francijo, Grčijo, Italijo in Združeno kraljestvo, Turkom pa bi prepustili osrednji del ozemlja v osrednji Anatoliji. V odgovor je vodja turškega nacionalističnega gibanja [[Mustafa Kemal Atatürk]] leta 1920 v Angori ustanovil sedež svojega odporniškega gibanja. Po zmagi v turški vojni za neodvisnost in po tem, ko je bila Sèvreska pogodba nadomeščena z [[Lozanski sporazum|Lozansko pogodbo]] (1923), so turški nacionalisti 29. oktobra 1923 Osmansko cesarstvo zamenjali z Republiko Turčijo. Nekaj ​​dni prej je Angora 13. oktobra 1923 uradno nadomestila Konstantinopel kot novo turško glavno mesto,<ref name="britannica">{{cite web|url=https://www.britannica.com/place/Ankara|title=Ankara &#124; Location, History, Economy, & Facts|website=Britannica|access-date=9 January 2021|archive-date=1 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210101013721/https://www.britannica.com/place/Ankara|url-status=live}}</ref> republikanski uradniki pa so razglasili, da se mesto imenuje Ankara.<ref>{{Cite web |url=http://www.nationalgeographic.org/thisday/mar28/istanbul-not-constantinople/ |title=Istanbul, not Constantinople |last=Society |date=4 March 2014 |website=National Geographic Society|access-date=28 March 2019 |archive-date=3 January 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103152146/https://www.nationalgeographic.org/thisday/mar28/istanbul-not-constantinople/ |url-status=live }}</ref> [[File:Banks Street (Atatürk Boulevard) the Building of Ziraat Bankası (Agricultural Bank), 1930s (16851406391).jpg|thumb|left|Pogled na staro stavbo generalnega direktorata banke Ziraat. Zasnoval jo je v Carigradu rojeni italijanski levantinski arhitekt Giulio Mongeri in je bila zgrajena med letoma 1926 in 1929.]] Ko je Ankara postala glavno mesto novo ustanovljene Republike Turčije, je nova gradnja mesto razdelila na stari del, imenovan ''Ulus'' in nov del, imenovan ''Jenišéhir''. Stari del mesta zaznamujejo starodavne stavbe, ki odražajo rimsko, bizantinsko in osmansko zgodovino, ter ozke vijugaste ulice. Novi del, ki je zdaj na trgu Kızılay, ima značilnosti sodobnejšega mesta: široke ulice, hotele, gledališča, nakupovalna središča in nebotičnike. V novem delu so tudi vladne pisarne in tuja veleposlaništva. Ankara je od leta 1923, ko je bila »majhno mesto brez pomena«, doživela izjemno rast.<ref>Columbia Lippincott Gazetteer</ref> Leta 1924, leto po tem, ko se je vlada preselila tja, je imela Ankara približno 35.000 prebivalcev. Do leta 1927 je imela 44.553 prebivalcev, do leta 1950 pa se je število prebivalcev povečalo na 286.781. Po letu 1930 je mesto v zahodnih jezikih uradno postalo znano kot Ankara. Do konca 1930-ih angleško ime ''Angora'' ni bilo več v splošni rabi.<ref>Deriu, Davide. "A challenge to the West: British views of republican Ankara" (Chapter 12). In: Gharipour, Mohammad and Nilay Özlü (editors). ''The City in the Muslim World: Depictions by Western Travel Writers''. Routledge, 5 March 2015. {{ISBN|1317548221}}, 9781317548225. Start: p. [https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA279 279] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200726052419/https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA279 |date=26 July 2020 }}. CITED: p. [https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA299 299] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200604232048/https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA299 |date=4 June 2020 }}.</ref> [[File:Library Main Hall Columns.jpg|thumb|Predsedniška knjižnica v Ankari je največja knjižnica v Turčiji, z zbirko več kot 4 milijonov tiskanih knjig in več kot 120 milijonov elektronskih izdaj, objavljenih v 134 jezikih.<ref name="Presidential Library">{{cite web|url=https://www.aa.com.tr/en/culture/turkey-s-largest-library-to-be-disabled-friendly/1738322|title=Turkey's largest library to be disabled-friendly|author=Sibel Morrow|publisher=Anadolu Agency|website=aa.com.tr|date=19 February 2020}}</ref>]] Ankara je v drugi polovici 20. stoletja še naprej hitro rasla in sčasoma prehitela [[Izmir]] kot drugo največje mesto v Turčiji, takoj za Carigradom. Mestno prebivalstvo Ankare je leta 2014 doseglo 4.587.558, prebivalstvo province Ankara pa je leta 2015 doseglo 5.150.072.<ref name="citypopulation1">{{cite web|title=Turkey: Major cities and provinces|url=http://citypopulation.de/Turkey-C20.html|access-date=8 February 2015|website=City Population |archive-date=24 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150224193933/http://www.citypopulation.de/Turkey-C20.html|url-status=live}}</ref> V Ankari je [[predsedniška palača Turčije]]. Ta stavba služi kot glavna rezidenca predsednika. == Geografija == Geografsko je Ankara med rekama [[Kızılırmak (reka)|Kızılırmak]] in [[Sakarya (reka)|Sakarja]], reka Sakarja pa tvori njeno mejo z [[Eskişehir]]jem na zahodu. Ankara si deli mejo z Bolujem in Çankırıjem na severu, [[Konya|Konyo]] na jugu in [[Kırıkkale]] na vzhodu.<ref>{{Cite web |last=artunbeg |date=2022-05-11 |title=Ankara |url=https://tr.ansiklopedika.net/viki/ankara |access-date=2022-07-24 |website=Ansiklopedika Viki |language=tr |archive-date=2022-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221002011207/https://tr.ansiklopedika.net/viki/ankara |url-status=dead }}</ref> Ankara in [[Ankara (provinca)|njena provinca]] sta v osrednji [[Anatolija|Anatoliji]] v Turčiji. Skozi središče mesta Ankara teče potok Çubuk. V zahodnih predmestjih mesta je povezan z reko Ankaro, ki je pritok reke Sakarya. === Podnebje === Ankara ima po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] (''BSk'') hladno polsušno podnebje, medtem ko je po Trewarthini klimatski klasifikaciji mesto razvrščeno kot vlažno celinsko (''Dc''). Zaradi nadmorske višine in lege v notranjosti ima Ankara hladne in snežne zime ter vroča in suha poletja. Padavine večinoma spomladi in jeseni. Mesto leži v coni odpornosti USDA 7b, povprečna letna količina padavin pa je precej nizka, in sicer 414 milimetrov, kljub temu pa padavine lahko opazimo skozi vse leto. Povprečne mesečne temperature se gibljejo od 0,9&nbsp;°C v januarju do 24,3&nbsp;°C v juliju, letno povprečje pa znaša 12,6&nbsp;°C.<ref name=eather1> {{cite web| archive-url = https://web.archive.org/web/20190112144035/https://mgm.gov.tr/veridegerlendirme/il-ve-ilceler-istatistik.aspx?k=A&m=ANKARA| archive-date = 12 January 2019| url = https://www.mgm.gov.tr/veridegerlendirme/il-ve-ilceler-istatistik.aspx?k=H&m=ANKARA| title = Resmi İstatistikler: İllerimize Ait Genel İstatistik Verileri| publisher = Turkish State Meteorological Service| language = tr | access-date = 26 June 2021}}</ref> Ankara ima zelo podoben temperaturni režim kot New York. == Demografija == [[File:Ankara road map.png|thumb|right|Metropolitansko območje Ankare]] Leta 1927 je imela Ankara 75.000 prebivalcev. Po popisu prebivalstva iz leta 1935 je bilo v Ankari 74.632 moških in 48.882 žensk.<ref>{{cite journal|author=Gül Neşe Doğusan Alexander|title=Caught between Aspiration and Actuality: The Etiler Housing Cooperative and the Production of Housing in Turkey|journal=Journal of the Society of Architectural Historians|volume=76|issue=3|year=2017|jstor=26419016| doi=10.1525/jsah.2017.76.3.349|page=351}}</ref> Leta 2022 je imela provinca Ankara 5.782.285 prebivalcev.<ref name=tuik>{{cite web|url=https://biruni.tuik.gov.tr/medas/?kn=95&locale=en |title=Population Of SRE-1, SRE-2, Provinces and Districts|publisher=Turkish Statistical Institute (TÜIK) |access-date=20 June 2023}}</ref> Ko je Ankara leta 1923 postala glavno mesto Republike Turčije, je bila določena kot načrtovano mesto za 500.000 bodočih prebivalcev. V 1920-ih do 1940-ih je mesto raslo načrtovano in urejeno. Vendar pa je od 1950-ih naprej mesto raslo veliko hitreje, kot je bilo predvideno, saj sta brezposelnost in revščina ljudi prisilili, da so se selili s podeželja v mesto v iskanju boljšega življenjskega standarda. Posledično je bilo okoli mesta zgrajenih veliko nezakonitih hiš, imenovanih ''gecekondu'', kar je povzročilo nenačrtovano in nenadzorovano urbano pokrajino Ankare, saj ni bilo mogoče dovolj hitro zgraditi dovolj načrtovanih stanovanj. Čeprav so negotovo zgrajena, ima velika večina elektriko, tekočo vodo in sodobne gospodinjske pripomočke. Približno tretjina prebivalstva osrednje Anatolije, ki znaša 15.608.868 ljudi, prebiva v Ankari. Stopnja pismenosti v celotni provinci za ljudi, stare 15 let ali več, je po podatkih TÜİK iz leta 2020 98,18 %. Provinca Ankara ima tudi najvišji odstotek diplomantov terciarnega izobraževanja v Turčiji, saj ima 29,08 % prebivalstva dodiplomsko, magisterijsko ali doktorsko izobrazbo.<ref>{{Cite web |last= |title=İllere Göre Türkiye'de 15+ Yaş Nüfusun Eğitim Durumu ve Oranlar (%) {{!}} @DrDataStats |trans-title=Educational Status and Rates (%) of the 15+ Age Population in Turkey by Province |url=https://www.drdatastats.com/illere-gore-turkiyede-15-yas-nufusun-egitim-durumu-ve-oranlar/ |access-date=2022-03-10 |website=based on TÜİK data |language=tr}}</ref> == Gospodarstvo in infrastruktura == Ankara je že dolgo produktivna kmetijska regija v Anatoliji. V osmanskem obdobju je bila Ankara znana po pridelavi žita, bombaža in sadja.<ref>{{Cite journal |last=Chen |first=Yuan Julian |date=2021-10-11 |title=Between the Islamic and Chinese Universal Empires: The Ottoman Empire, Ming Dynasty, and Global Age of Explorations |url=https://www.academia.edu/59068575 |journal=Journal of Early Modern History |volume=25 |issue=5 |pages=422–456 |doi=10.1163/15700658-bja10030 |issn=1385-3783 |s2cid=244587800}}</ref> Mesto je stoletja izvažalo [[moher]] (iz [[angorska koza|angorske koze]]) in [[angorska volna|angorsko volno]] (iz [[angorski kunec|angorskega kunca]]) v tujino. V 19. stoletju je mesto izvažalo tudi znatne količine kozjih in mačjih kož, [[kavčuk]]a, voska, [[med]]u, jagodičevja in [[bron]]a. Pred prvo svetovno vojno je bilo mesto s Carigradom povezano z železnico, od koder so še naprej izvažali moher, volno, jagodičevje in žito. Regija Osrednja Anatolija je eno glavnih lokacij pridelave [[grozdje|grozdja]] in [[vino|vina]] v Turčiji, Ankara pa je še posebej znana po grozdju ''Kalecik Karası'' in muškatu ter vinu ''Kavaklıdere'', ki ga pridelujejo v soseski Kavaklıdere v mestnem okrožju Çankaya. Ankara je znana tudi po hruškah. Drug naravni proizvod Ankare je avtohtona vrsta medu (''Ankara Balı''), ki je znan po svoji svetli barvi in ​​ga večinoma proizvajajo na gozdni kmetiji in živalskem vrtu Atatürk v okrožju Gazi ter drugi obrati v okrožjih Elmadağ, Çubuk in Beypazarı. Jezova Çubuk-1 in Çubuk-2 na potoku Çubuk v Ankari sta bila med prvimi jezovi, zgrajenimi v Turški republiki. Ankara je središče državnih in zasebnih turških obrambnih in vesoljskih podjetij, kjer so industrijski obrati in sedeži turške vesoljske industrije, MKE, ASELSAN, HAVELSAN, ROKETSAN, FNSS,<ref>{{cite web |author=FNSS Savunma Sistemleri A.Ş. |title=FNSS Savunma Sistemleri A.Ş. |url=http://www.fnss.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140109163928/http://www.fnss.com.tr/ |archive-date=9 January 2014 |access-date=21 March 2011}}</ref> Nurol Makina,<ref>{{cite web |title=Nurol Makina ve Sanayi A.Ş. |url=http://www.nurolmakina.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20100322233142/http://www.nurolmakina.com.tr/ |archive-date=22 March 2010 |access-date=21 March 2011 |work=nurolmakina.com.tr}}</ref> in številnih drugih podjetij. Izvoz teh obrambnih in vesoljskih podjetij v tujino se je v zadnjih desetletjih stalno povečeval. IDEF v Ankari je ena največjih mednarodnih razstav svetovne orožarske industrije. Številna svetovna avtomobilska podjetja imajo prav tako proizvodne obrate v Ankari, na primer nemški proizvajalec avtobusov in tovornjakov MAN SE.<ref>{{cite web |title=MAN Turkiye |url=http://www.man.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131026043012/http://www.man.com.tr/ |archive-date=26 October 2013 |access-date=31 March 2011 |work=man.com.tr}}</ref> Ankara gosti industrijsko cono OSTIM, največji industrijski park v Turčiji. Velik odstotek zapletenih delovnih mest v Ankari zagotavljajo državne institucije, kot so ministrstva, podministrstva in drugi upravni organi turške vlade. Številni tuji državljani delajo tudi kot diplomati ali uradniki na veleposlaništvih svojih držav. == Glavne znamenitosti == === Antična arheološka najdišča === [[File:Ankara Castle.jpg|thumb|[[Ankarski grad]] in citadela]] [[File:AugustusAnkara2.jpg|thumb|V ''Monumentum Ancyranum'' ([[Tempelj Avgusta in Rome]]) v Ulusu se je ohranil prvi nedotaknjen izvod Res Gestae, ki ga je napisal prvi rimski cesar Avgust.]] Temelje [[Ankarski grad|ankarskega gradu]] in [[citadela|citadele]] so položili Galatani na izboklini lave ({{Coord|39.941|N|32.864|E|type:landmark|display=inline}}), preostanek pa so dokončali Rimljani. Bizantinci in Seldžuki so nadalje obnovili in dogradili. Območje okoli in znotraj citadele, ki je najstarejši del Ankare, vsebuje veliko lepih primerov tradicionalne arhitekture. Na voljo so tudi rekreacijska območja za sprostitev. Številne obnovljene tradicionalne turške hiše znotraj območja citadele so našle novo življenje kot restavracije, ki strežejo lokalno kuhinjo. Citadela je bila upodobljena na različnih turških bankovcih med letoma 1927–1952 in 1983–1989.<ref>The citadel was depicted in the following Turkish banknotes: * On the [[obverse and reverse|obverse]] of the 1 [[Turkish lira|lira]] banknote of 1927–1939 (1. Emission Group – One Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090417141856/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm |date=17 April 2009 }}). * On the obverse of the 5 lira banknote of 1927–1937 (1. Emission Group – Five Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/10.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426025336/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/10.htm |date=26 April 2009 }}). * On the [[Obverse and reverse|reverse]] of the 10 lira banknote of 1927–1938 (1. Emission Group – Ten Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/14.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426024951/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/14.htm |date=26 April 2009 }}). * On the reverse of the 10 lira banknote of 1938–1952 (2. Emission Group – Ten Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E2/52.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090225021428/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E2/52.htm |date=25 February 2009 }}). * On the reverse of the 100 lira banknotes of 1983–1989 (7. Emission Group – One Hundred Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/256.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090603080558/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/256.htm |date=3 June 2009 }} & [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/258.htm II. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090603083227/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/258.htm |date=3 June 2009 }}). [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng/ Central Bank of the Republic of Turkey] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090615060512/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng/ |date=15 June 2009 }}. Banknote Museum. – Links retrieved on 20 April 2009. {{cite web|url=http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm|title="E 1" – The Banknotes of 1. Emission Group – "One Turkish Lira"|website=tcmb.gov.tr|access-date=20 April 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090417141856/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm|archive-date=17 April 2009}}</ref> Ostanke, oder in zakulisje [[antično rimsko gledališče v Ankari|antičnega rimskega gledališča v Ankari]] si je mogoče ogledati zunaj gradu. Rimski kipi, ki so jih našli tukaj, so razstavljeni v [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzeju anatolskih civilizacij]]. Sedežišče je še vedno v izkopavanjih. Avgusteum,{{sfn|Chisholm|1911b|p=953}} danes znan kot [[Tempelj Avgusta in Rome]], je bil zgrajen 25 x 20 pr. n. št. po osvojitvi osrednje Anatolije s strani rimskega cesarstva. Ancira je nato postala glavno mesto nove province Galatije. Po Avgustovi smrti leta 14 n. št. je bil v notranjosti tempeljskega pronaosa v latinščini vklesan prepis besedila ''Res Gestae Divi Augusti'' (''Monumentum Ancyranum''), na zunanji steni [[cela|cele]] pa grški prevod. Tempelj na starodavni akropoli v Anciri je bil v 2. stoletju razširjen in v 5. stoletju preurejen v cerkev. Stoji v mestni četrti Ulus. Kasneje ga je v 16. stoletju objavil avstrijski veleposlanik Ogier Ghiselin de Busbecq. [[Rimske terme, Ankara|Rimske terme]] v Ankari imajo vse tipične značilnosti klasičnega rimskega kopališča: [[frigidarij]] (hladno sobo), [[tepidarij]] (toplo sobo) in [[kaldarij]] (vročo sobo). Terme so bile zgrajene v času vladavine rimskega cesarja [[Karakala|Karakale]] v začetku 3. stoletja v čast [[Asklepij]]u, bogu medicine. Danes so ohranjene le klet in prvo nadstropje. So v četrti Ulus. Rimsko cesto v Ankari ali ''Cardo Maximus'' je leta 1995 odkril turški arheolog Cevdet Bayburtluoğlu. Dolga je 216 metrov in široka 6,7 ​​metra. Med izkopavanji ob cesti so odkrili številne starodavne artefakte, večina pa je razstavljenih v Muzeju anatolskih civilizacij.<ref>{{cite web|url=http://v3.arkitera.com/news.php?action=displayNewsItem&ID=26016|title=Roma Yolu|date=14 March 2007|publisher=arkitera.com|access-date=10 June 2013|archive-date=12 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150512204914/http://v3.arkitera.com/news.php?action=displayNewsItem&ID=26016|url-status=live}}</ref><ref name="Antik Ankara">{{Cite book|last=Sargın|first=Haluk|year=2012|title=Antik Ankara|publisher=Arkadaş Yayınevi|place=Ankara|isbn= 978-975-509-719-0|language=tr|pages=126, 127, 128}}</ref> ulijanov steber, ki danes stoji v okrožju Ulus, je bil postavljen v čast obiska rimskega cesarja [[Julijan (rimski cesar)|Julijana]] v Anciri leta 362. {{wide image|Baños romanos, Ankara, Turquía, 2024-10-03, DD 40-44 PAN.jpg|800px|align-cap=center|Rimske terme v Ankari}} === Mošeje === {{Multiple image | align = right | direction = vertical | image1 = ANKARA_KOCATEPE_CAMİİ.jpg | image2 = Ahmet_Hamdi_Akseki_Mosque,_Ankara_02.jpg | caption2 = Zgoraj: Mošeja Kocatepe (1987)<br />Spodaj: Mošeja Ahmet Hamdi Akseki (2013) }} [[File:Haci Bayram Mosque 01.jpg|thumb|left|[[Mošeja Hacı Bayram]] (1428)]] [[Mošeja Kocatepe]] je največja mošeja v mestu. Stoji v četrti Kocatepe in je bila zgrajena med letoma 1967 in 1987 v klasičnem osmanskem slogu s štirimi [[minaret]]i. Zaradi svoje velikosti in pomembne lokacije je postala znamenitost mesta. [[Mošeja Ahmet Hamdi Akseki]] je v bližini predsedstva za verske zadeve na cesti Eskişehir. Zgrajena je v turškem neoklasicističnem slogu in je ena največjih novih mošej v mestu, dokončana in odprta leta 2013. Med splošnimi molitvami lahko sprejme 6 tisoč ljudi, med pogrebnimi molitvami pa do 30 tisoč ljudi. Mošeja je okrašena z vzorci v anatolskem seldžuškem slogu.<ref>{{Cite web|url=http://www.diyanet.gov.tr/tr/icerik/ahmet-hamdi-akseki-camii-dualarla-ibadete-acildi/8078|archive-url=https://web.archive.org/web/20150218022254/http://www.diyanet.gov.tr/tr/icerik/ahmet-hamdi-akseki-camii-dualarla-ibadete-acildi/8078 |title=Ahmet Hamdi Akseki Mosque has been opened for prayers|archive-date=18 February 2015}}</ref> Mošeja Yeni (Cenab Ahmet) je največja osmanska mošeja v Ankari, ki jo je v 16. stoletju zgradil slavni arhitekt [[Mimar Sinan]]. [[Mimbar]] (prižnica) in [[mihrab]] (molitvena niša) sta iz belega [[marmor]]ja, sama mošeja pa je iz ankaranskega kamna, kar je primer zelo fine izdelave. [[Mošeja Hacı Bayram]], v četrti Ulus poleg Avgustovega templja, je bila zgrajena v začetku 15. stoletja v seldžuškem slogu neznanega arhitekta. Kasneje jo je v 16. stoletju obnovil arhitekt Mimar Sinan, v 18. stoletju pa so ji dodali ploščice Kütahya. Mošeja je bila zgrajena v čast Hacı Bayram-ı Velija, čigar grobnica je poleg mošeje, dve leti pred njegovo smrtjo (1427–28).<ref>{{cite web|author=SonTech Yazılım |url=http://www.HaciBayramiVeli.com |title=Hacı Bayram-ı Veli :. hacıbayramveli, hacı bayramveli, haci bayrami veli, hacıbayram, nasihatleri, hacı bayram cami, hayatı, hacıbayram-ı veli |publisher=Hacibayramiveli.com |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090525033235/http://www.hacibayramiveli.com/ |archive-date=25 May 2009 |url-status=live}}</ref> Uporabna površina v tej mošeji je 437 m² v prvem nadstropju in 263 m² v drugem nadstropju. Mošeja Ahi Elvan je bila ustanovljena v četrti Ulus blizu ankarske citadele in jo je zgradila bratovščina Ahi v poznem 14. in začetku 15. stoletja. Posebej zanimiv je fino izrezljan orehov minbar (prižnica).<ref>{{cite web|url=http://www.ankara.com/museums.html|title=Museums – Ankara.com: City guide of Turkey's Capital|access-date=8 July 2016|archive-date=31 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190131145302/http://www.ankara.com/museums.html|url-status=live}}</ref> [[Alâeddinova mošeja]] je najstarejša mošeja v Ankari. Ima izrezljan orehov minbar, napis na katerem beleži, da je bila mošeja dokončana v začetku leta 574 po [[hidžra|hidžri]] (kar ustreza poletju 1178 n. št.) in jo je zgradil seldžuški princ Muhiddin Mesud šah (umrl 1204), beg Ankare, ki je bil sin anatolskega seldžuškega sultana [[Kilič Arslan II.|Kiliča Arslana II.]] (vladal 1156–1192). === Drugo === ''Suluhan'' je zgodovinsko gostišče v Ankari. Imenuje se tudi ''Hasanpaşa Han''. Je približno 400 metrov jugovzhodno od trga Ulus, v soseski Hacıdoğan. Glede na ''vakfije'' (napis) na stavbi je [[Han (gostišče)|han]] iz osmanskega obdobja naročil Hasan Paša, regionalni ''beylerbey'', zgrajen pa je bil med letoma 1508 in 1511, v zadnjih letih vladavine sultana Bajazida II.<ref name="Ank">{{Cite web|url=http://ankaratarihi.blogspot.com/2009/12/eski-hana-yeni-cehre-suluhan.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304185638/http://ankaratarihi.blogspot.com/2009/12/eski-hana-yeni-cehre-suluhan.html |title=Ankara: ESKİ HAN'A YENİ ÇEHRE: SULUHAN|date=3 December 2009|archive-date=4 March 2016}}</ref> Na dvorišču sta 102 sobi (zdaj trgovine).<ref>{{cite web|url=http://blog.milliyet.com.tr/Eski_Han_a_yeni_cehre__Suluhan/Blog/?BlogNo=171373|title=Eski Han'a yeni çehre: Suluhan/Kent Tarihi/milliyet blog|access-date=8 July 2016|archive-date=12 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312053234/http://blog.milliyet.com.tr/Eski_Han_a_yeni_cehre__Suluhan/Blog/?BlogNo=171373|url-status=live}}</ref> V vsaki sobi je okno, niša in dimnik. ''Muzej Çengelhan Rahmi M. Koç'' je muzej industrijske tehnologije v Çengel Hanu, gostišču iz osmanskega obdobja, ki je bilo dokončano leta 1523, v zgodnjih letih vladavine sultana [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]]. Razstave vključujejo industrijske/tehnološke artefakte od 1850-ih naprej. V knjigi so tudi razdelki o Mustafi Kemalu Atatürku, ustanovitelju moderne Turčije; Vehbiju Koçu, Rahmi Koçevem ​​očetu in enem prvih industrialcev v Turčiji, ter mestu Ankara. Turška državna opera in balet, nacionalni direktorat turških opernih in baletnih skupin, ima sedež v Ankari in mestu služi s tremi prizorišči: Operna hiša v Ankari (Opera Sahnesi, znana tudi kot Büyük Tiyatro) je največje od treh prizorišč za opero in balet v Ankari. [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzej anatolskih civilizacij]] (''Anadolu Medeniyetleri Müzesi'') je ob vhodu v Ankarski grad. Gre za star ''bezesten'' (pokrit bazar)<ref>{{cite web| url=http://www.lonelyplanet.com/turkey/central-anatolia/ankara/sights/museums-galleries/museum-anatolian-civilisations|title=Museum of Anatolian Civilisations – Lonely Planet|first=Lonely|last=Planet|access-date=8 July 2016|archive-date=28 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160828183359/https://www.lonelyplanet.com/turkey/central-anatolia/ankara/sights/museums-galleries/museum-anatolian-civilisations|url-status=live}}</ref> iz 15. stoletja, ki je bil obnovljen in zdaj gosti zbirko paleolitskih, neolitskih, hatskih, hetitskih, frigijskih, urartskih in rimskih del ter pomemben del, posvečen lidijskim zakladom. [[Etnografski muzej Ankare]] (''Etnografya Müzesi'') je nasproti operne hiše v Ankari na bulvarju Talat Paşa v okrožju Ulus. V njem je bogata zbirka folklornih predmetov ter artefaktov iz seldžuškega in osmanskega obdobja. Pred muzejsko stavbo stoji marmorni in bronasti konjeniški kip Mustafe Kemala Atatürka (ki nosi moderno vojaško uniformo iz obdobja republike in ima čin feldmaršala), ki ga je leta 1927<ref>{{cite web| url=http://www.muze.gov.tr/en/museums/ethnography-museum-of-ankara|title=Ethnography Museum of Ankara – Müze|access-date=8 July 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160806193224/http://www.muze.gov.tr/en/museums/ethnography-museum-of-ankara| archive-date=6 August 2016|url-status=dead}}</ref> izdelal italijanski kipar Pietro Canonica. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === *{{cite EB9|wstitle=Angora|volume=2|page=45}} *{{cite EB1911|wstitle=Ancyra|volume=1|date=1911b|page=953}} * {{cite book |url=https://books.google.com/books?id=PydWDwAAQBAJ | title=Historical Dictionary of Turkey | isbn=978-1-5381-0225-1 | last1=Heper | first1=Metin | last2=Öztürk-Tunçel | first2=Duygu | last3=Criss | first3=Nur Bilge | year=2018 | publisher=Rowman & Littlefield |edition=4th}} *{{cite book|last=Parvis|first=Sarah|url=https://books.google.com/books?id=-jgsQihyWTEC|title=Marcellus of Ancyra And the Lost Years of the Arian Controversy 325–345|place=New York|publisher=Oxford University Press|date=2006|isbn=978-0-19-928013-1}} * {{Cite report |author=World Intellectual Property Organization (WIPO) |year=2024 |title=Global Innovation Index 2024: Unlocking the Promise of Social Entrepreneurship |url=https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2024/assets/67729/2000%20Global%20Innovation%20Index%202024_WEB3lite.pdf |location=Geneva |publisher=WIPO |doi=10.34667/tind.50062 |author-link=}} == Zunanje povezave == {{zbirka|Ankara}} {{Wikivoyage|Ankara}} * [https://www.ankara.bel.tr/ Spletno mesto metropolitanske občine Ankara] * [http://www.ankara.gov.tr/ Spletno mesto province Ankara] * [https://web.archive.org/web/20121130080250/http://www.ankara.bel.tr/ Občina Ankara] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t0128.htm GCatholic – (former and) Latin titular see] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t2026.htm GCatholic – former and titular Armenian Catholic see] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Turčiji]] [[Kategorija:Glavna mesta Azije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ankara| ]] b47gc0uumelsaggjjw93yt04fq20igq 0 30908 6709445 6688610 2026-07-10T19:56:38Z Arnulf Karantanski 232578 Odstranitev zavajajoče trditve, ki napeljuje k temu, da naj bi vsi domobranci želeli za partizane nekakšno takojšnjo hudo kazen kar ni res sploh pa ni podkrepljeno z dokazi. Oseba, ki črpa vse to iz enega članka mladine priročno ignorira pristranskost le tega čigar podnaslov je dobesedno: morilska organizacija slovenskega domobranstva. Domobranci so bili primorani v predajo ujetnikov Nemcom saj so jim ti tako veleli. V nekaterih primerih pa do tega ni prišlo česar nihče ne zanika. 6709445 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}}{{Refimprove}}[[File:Žrtev Črne roke (7).jpg|thumb|Ena izmed žrtev Črne Roke.]] '''Črna roka''' je bila tajna protikomunistična organizacija, aktivna na [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|Slovenskem med drugo svetovno vojno]], ki je izvajala atentate članov [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]<ref>{{Navedi splet|url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=%C4%8Drna|title=Slovarju slovenskega knjižnega jezika|date=2000|publisher=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU}}</ref> in [[Slovenski partizani|slovenskih partizanov]].<ref name=":1">{{Navedi novice|url=http://www.mladina.si/93342/hierarhicno-razmerje-med-mihailovicem-in-slovenskimi-cetniki-je-bilo-podobno-razmerju-med/|title=Dr. Damijan Guštin, zgodovinar|work=Mladina.si|accessdate=2017-11-28}}</ref> Glavni cilj skupine je bila odprava komunizma in njegovih podpornikov. Črno roko mnogi povezujejo s [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško cerkvijo]]<ref name=":2">{{Navedi novice|url=http://www.mladina.si/92589/krizanje-nob/|title=Križanje NOB {{!}} MLADINA.si|work=Mladina.si|accessdate=2017-11-28}}</ref> in [[Slovensko domobranstvo|Slovenskim domobranstvom]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-02|language=sl|last=Repe|first=Božo}}</ref><ref name=":3">{{Navedi revijo |url=http://www.mladina.si/93522/enakopravni-v-zlocinu/|title=Enakopravni v zločinu |journal=Mladina |accessdate=2017-11-28}}</ref> == Ozadje == Zgodovinski zapisi o črni roki so skopi. Viri iz jugoslovanskega obdobja govorijo o "''slovenskem gestapu''"<ref name=":0" /><ref name=":1"/> (v nekaterih primerih je Črna roka morda sodelovala z [[gestapo]]m, čeprav ni jasno, v kakšnem obsegu).<ref>{{Citat|title=M35 2017: Dr. Božo Repe o Črni roki, tajni morilski organizaciji|url=https://soundcloud.com/mladina/m35-2017-dr-bozo-repe-o-crni-roki-tajni-morilski-organizaciji|language=en|access-date=2017-11-28}}</ref> Ime organizacije je morda izhajalo iz "srbske vojaške tradicije".<ref name=":1" /> Dejavnosti organizacije so se začele jeseni leta 1943 na območju [[Jesenice|Jesenic]] in [[Bled|Blejske]] regije. Dejavnosti Črne roke v[[Ljubljana|Ljubljani]] so se začele marca 1944, kasneje pa so se razširile tudi v druge regije. Nekateri viri navajajo, da je bila Črna roka ustanovljena ob domnevnem srečanju protipartizanskih in nacističnih voditeljev februarja 1944 v [[Trst]]u.<ref name=":0" /> Črna roka verjetno ni bila povezana z nemškimi okupatorskimi silami, ki so bile ogorčene zaradi anarhičnosti in nenadzorovane narave dejavnosti Črne roke. Nemški okupatorji so domnevno od Črne roke zahtevali poročila o dejavnostih ali celo aretirali in zasliševali operativce po pobojih.<ref name=":0" /> Člani so bili povezani tudi s slovenskimi domobranci, [[Slovenski četniki|četniki]] in klerikalnimi skupinami.<ref name=":1"/><ref name=":2"/><ref name=":0" /><ref name=":3"/> Črna roka je svoja dejanja utemeljila kot obrambo religije oz. vere.<ref name=":0" /> Po vojni je mnogo bivših privržencev Črne roke pobegnilo. Nekateri so bili prijeti in obsojeni na smrtno kazen.<ref name=":0" /> == Atentati == Operativci Črne roke so atentate ponavadi izvajali tako, da so ponoči vdrli v hiše žrtev. Žrtve so umorili tudi pred očmi njihove družine. Žrtve so bile ubite v posteljah ali pa so bile najprej odvedene pod pretvezo, da jih peljejo na zaslišanje. Trupla so pohabili do neprepoznavnosti in jih vrgli v [[Ljubljanica|Ljubljanico]] ali [[Sava|Savo]]. Po nekaterih navedbah so operativci Črne roke uporabljali policijske avtomobile. Morilci so bili oblečeni v črna oblačila ali v partizanske uniforme, obraze so si zakrili. Morilci so za seboj puščali letake z odtisom črne roke ali vtisnili črni odtis roke na stene, za sabo pa so tudi puščali sporočila, v katerih so kot razlog za atentat navajali domnevno podporo žrtve za komunizem in povzdignili ideale naroda in vere. "Gesla" Črne roke so bila: "Smrt OF!" in "Enkrat si ušel, drugič ne boš. Smrt komunizmu!" Organizacija je morda imela obveščevalce iz vrst policije in Domobrancev.<ref name=":0" /> Žrtve so bile domnevni člani ali ugledni podporniki [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]. Črna roka je izvajala tudi mučenja, ustrahovanja, zasliševanja in prikrite poboje ujetnikov slovenskih Domobrancev, ki bi jih morali po prijetju in zaslišanju sicer [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|predati nemškim okupatorjem.]] == Žrtve == === Skupno === * 70 žrtev (Žrtve vojne in revolucije, Krogi nasilja med Slovenci v vojnih letih 1941–1945, Boris Mlakar, 2004)<ref name=":0" /> * 116 žrtev (Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju RS med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, Mojca Šorn, Tadeja Tominšek, Dunja Dobaja, Marta Rendla)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0,povzrocitelj_smrti&v0=%C4%8Crna+roka&p=1-20|website=www.sistory.si|accessdate=2026-05-02|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, povzročitelj smrti Črna roka|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}</ref> * 129 žrtev, 13 žrtev (Črne roke med vojno, Nasilje vojnih in povojnih dni, Vida Deželak Barić, Nevenka Troha, ur.)<ref name=":0" /> === Posamezni umori === * 21. februar 1945: pet članov družine Hotko mučenih in ubitih v [[Žužemberk]]u - oče, mati in tri hčere == Sklici == {{Sklici}} == Viri in literatura == *{{cite book|last=Vidic|first=Jože|title=Po sledovih črne roke|edition=3|publisher=Borec|place=Ljubljana|year=1982|cobiss=7259648|language=sl}} *{{cite journal|last=Piškurić|first=Jelka|year=2022|title=Prispevek k razumevanju organizacije in delovanja Črne roke : primer Franca Fraklja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPKGHT7Q|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=76|issue=1/2|pages=160–183|cobiss=117080835}} {{Slov_PRS}} {{portal|Vojaštvo}} {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Slovenske protirevolucionarne sile]] 53394jwaa0cz97uxn5sdiaf838sihvq 0 32596 6709495 6665064 2026-07-10T23:39:37Z Ranching 85905 6709495 wikitext text/x-wiki [[Slika:Maxell CD-R 700MB 40x 20040321.jpg|thumbnail|Zgoščenka]] '''Zgoščenka''' ([[kratica]] '''CD''', [[angleščina|angleško]] ''compact disc'', '''kompaktni disk'''){{efn|Tudi '''CD-plošča''' in pogovorno ''cede''.}} je [[optični disk]], ki ga uporabljamo za zapisovanje digitalnih [[podatek|podatkov]]. V osnovi je bil razvit za shranjevanje digitalnega [[zvok|zvočnega]] zapisa. Slovensko besedo ''zgoščenka'' je predlagal Bogdan Gradišnik.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lektorsko-drustvo.si/lektorski-razgledi/intervju-z-brankom-gradisnikom |title=Intervju z Brankom Gradišnikom |publisher=Lektorsko društvo Slovenije |date=2. avgusta 2016 |access-date=11. julija 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260710231249/https://www.lektorsko-drustvo.si/lektorski-razgledi/intervju-z-brankom-gradisnikom |archive-date=11. julija 2026 |url-status=live }}</ref> Na običajni zgoščenki, uporabljani za zapis zvoka, je ta shranjen v obliki, ki je združljiva s [[standard]]om [[Rdeča knjiga|Rdeče knjige]]. Posnetki so zapisani z uporabo 16-[[bit]]nega [[kodiranje|kodiranja]] [[PCM]] s 44,1 [[kHz]] [[vzorčenje]]m. Zgoščenke imajo navadno premer 120 [[milimeter|mm]], vendar obstajajo tudi 80-milimetrske različice, ki jih je moč kupiti celo v obliki [[vizitka|vizitke]] s posnetimi robovi. Običajna zgoščenka sprejme 74 [[minuta|minut]] zvoka, sčasoma pa so se razvile tudi združljive oblike za 80 ali celo 90 minut. 80-milimetrske različice, ki se uporabljajo za krajše izdaje [[Glasbeni album|albumov]], lahko shranijo okrog 20 minut zvoka. Tehnologija [[glasba|glasbenih]] zgoščenk je bila kasneje prilagojena za shranjevanje podatkov v [[računalništvo|računalništvu]]. Za to obliko plošč je v uporabi oznaka [[CD-ROM]]. {| class="wikitable" ! {{ubl|dolžina zvočnega zapisa|<nowiki>[</nowiki>[[minuta|minute]]<nowiki>]</nowiki>}} !! {{ubl|zmogljivost|<nowiki>[</nowiki>[[megabajt|MB]]<nowiki>]</nowiki>}} |- |74 ||650 |- |80 ||700 |- |90 ||800 |} == Zgodovina == [[Slika:Recordable CDs.jpg|thumbnail|Zapisljive zgoščenke]] V zgodnjih [1970-ih so raziskovalci pri družbi [[Philips]] začeli s poskusi izdelave optičnega diska, namenjenega za zapis glasbe, ki je temeljil na neuspešni tehnologiji za zapis [[video|videa]] [[Laserdisc]]. Do konca desetletja so se pojavile že prvi prototipi zgoščenk, ki so jih izdelale različne družbe, med njimi Philips in [[Sony]]. Leta [[1979]] sta [[podjetje|podjetji]] združili znanje svojih [[inženir]]jev in pripravila standard zapisa &ndash; Rdečo knjigo. Zgoščenke so prišle na trg leta 1983 in se kmalu uveljavile med kupci. Leta 1985 je bil predstavljen prvi CD-ROM, ki je dobil svojo zapisljivo različico [[CD-R]] v zgodnjih 90. letih. Standarde za ta zapis postavlja [[Rumena knjiga]]. Tehnologija zgoščenk je doživela velikanski uspeh, saj je leta 2004 njihova letna svetovna prodaja dosegla številko približno 30 [[milijarda|milijard]]. == Glej tudi == * [[seznam glasbeno-tehničnih izumov]] == Sklici == {{sklici|1}} == Opombe == {{seznam opomb}} {{AvdioFormat}} {{Zbirka|CD|Zgoščenka}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Elektroakustika]] [[Kategorija:Optični diski]] [[Kategorija:Nosilci zvoka]] c77q7kkfpq1eap1vd0plvhz6jhv13uq 0 40989 6709516 6704494 2026-07-11T04:58:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709516 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Dimitrij Rupel | order=1. [[minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|minister za zunanje zadeve<br>Republike Slovenije]] | term_start=[[16. maj]] [[1990]] | term_end=[[25. januar]] [[1993]] | successor= [[Lojze Peterle]] | term_start2=[[2. februar]] [[2000]] | term_end2=[[7. junij]] [[2000]] | predecessor2=[[Boris Frlec]] | successor2= [[Lojze Peterle]] | term_start3=[[30. november]] [[2000]] | term_end3=[[6. julij]] [[2004]] | predecessor3=[[Lojze Peterle]] | successor3= [[Ivo Vajgl]] | term_start4=[[3. december]] [[2004]] | term_end4=[[21. november]] [[2008]] | predecessor4=[[Ivo Vajgl]] | successor4=[[Samuel Žbogar]] | birth_date=<!-- Wikipodatki --> | death_date= | death_place= | brother= Fedja Rupel | niece= Anja Rupel | spouse= M(arj)et(ic)a Ana Rudolf Rupel | party=[[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]], [[Slovenska demokratična zveza|SDZ]], [[DS]], [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | vicepresident= |}} '''Dimitrij Rupel''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], [[politik]], [[diplomat]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[urednik]] in [[publicist]], * [[7. april]] [[1946]], [[Ljubljana]]. Je avtor velikega števila knjig in člankov o kulturi, umetnosti, politiki, mednarodnih odnosih in zunanji politiki, pa tudi literarnih del, predvsem proze in dramatike. Je univerzitetni profesor, sprva je deloval na področju sociologije kulture in umetnosti, kasneje pa tudi nacionalne in mednarodne politike. Bil je eden poglavitnih osamosvojiteljev Slovenije kot njen prvi in dolgoletni zunanji minister (skupaj okoli 10 let v treh ločenih obdobjih). Od poletja 2013 je upokojenec, nazadnje pa je bil uslužbenec [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministrstva za zunanje zadeve]]. Leta 2021 je prevzel vodstvo [[Javna agencija za knjigo|Javne agencije za knjigo]] in jo vodil do oktobra 2022. == Otroštvo in sorodstvo == Rodil se je v družini violinista in glasbenega pegagoga ter rektorja [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademije za glasbo]] [[Karlo Rupel|Karla Rupla]], Dimitrijev starejši brat je bil flavtist in prav tako profesor na AG [[Fedja Rupel]], stric slovenist in ravnatelj [[NUK]] [[Mirko Rupel]], praded tržaški slovenski politik [[Ivan Nabergoj]], očetov bratranec pa [[Bogdan Grom]] (1918-2013), slovensko-ameriški slikar, grafik, kipar in ilustrator, po rodu iz Trsta. Je tudi v sorodstvu z družino Bleiweis in [[Marko Turk|Markom Turkom]], njegova nečakinja je pevka [[Anja Rupel]], tast pa je bil prvoborec, politik in narodni heroj [[Janko Rudolf]].{{Cn}} V prvi polovici 1960. let je nastopal na TV v duetu skupaj z [[Matija Milčinski|Matijo Milčinskim]]. [[Slika:2007 06 14 slovenia 600.jpg|thumb|right|250px|Rupel in [[Condoleezza Rice]] leta 2007]] == Akademska kariera == Rupel je po začetem študiju na angleški univerzi [[Essex University|Essex]], ga je 1968 prekinil zaradi očetove bolezni, leta 1970 [[diploma|diplomiral]] iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v Ljubljani, ter 1976 [[doktorat|doktoriral]] iz sociologije (literature) na ameriški univerzi ''[[Brandeis]]'' v [[Waltham]]u pri [[Boston, Massachusetts|Bostonu]] (država [[Massachusetts]]) pod mentorstvom [[Kurt H. Wolff|Kurta H. Wolffa]]. V svojem doktoratu je postavil tezo o "slovenskem kulturnem sindromu", uporabo kulture za politične cilje in je značilen za Slovence in druge male narode. Leta 1970 se je zaposlil kot asistent na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]], kjer so mu doktorat priznali šele 1978, je predaval sociologijo kulture, oblikoval je tudi izbirna predmeta sociologija umetnosti in literature (docent je postal 1981, 1986 [[izredni profesor|izredni]], 1992 [[redni profesor]] na (že preimenovani) [[FDV]]. 1989 je postal (skupaj s [[Tine Hribar|Tinetom Hribarjem]]) njen prodekan in soutemeljitelj študija [[Kulturologija|kulturologije]] na tej fakulteti. Po letu 2000 je s FDV prešel na novoustanovljeno ''[[Fakulteta za državne in evropske študije|Fakulteto za državne in evropske študije]]'' ([[Brdo pri Kranju]]) in na ''[[Evropska pravna fakulteta|Evropsko pravno fakulteto]]'' v [[Nova Gorica|Novi Gorici]]; bil je dekan nove [[Fakulteta za slovenske študije Stanislava Škrabca|Fakultete za slovenske študije]] ter postal tudi prvi rektor [[Nova univerza|Nove univerze]]; zdaj ima tam status prorektorja in [[zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]]. Predaval je tudi na Queen´s University v [[Kingston, Ontario|Kingstonu]] ([[Ontario]], Kanada 1977/78)'', New School for Social Research'' v New Yorku (en semester 1985/86-''Fulbrightova štipendija''), ''Cleveland State University'' (1989/90) in mnogih drugih svetovnih univerzah, aktiven pa je bil v več domačih in tujih strokovnih in literarnih združenjih, mdr. je 1982 postal mednarodni podpredsednik Raziskovalnega komiteja 37 ISA za sociologijo umetnosti in v tej vlogi sodeloval na mednarodnih kongresih in konferencah (eno je organiziral v Ljubljani 1984). Na področju sociologije kulture in umetnosti, posebej literature, so najprej opazni vplivi Luciena Goldmanna, pozneje pa ameriške sociologije ([[Daniel Bell]], [[Harold Garfinkel]], [[Alfred Schütz|Alfred Schutz]]). Več let je kritiško spremljal sprotno [[Literarna kritika|literarno]] ustvarjanje in se ukvarjal s kulturno in politično publicistiko (kolumne v reviji ''[[Teleks]]'', kjer je ocenjeval aktualne izdaje del in dogodke v rubriki z nadnaslovom ''"To morate...prebrati, videti..."'' , med katerimi je bila najkontroveznejša negativna ocena prve male plošče [[Pankrti|Pankrtov]] z nadnaslovom "''To morate preslišati''") ter se uveljavil kot zanimiv polemik. Sodeloval je v uredništvih več [[revija|revij]]; že konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let je sodeloval v neoavantgardnem gibanju in v zbornikih skupin [[Skupina OHO|OHO]] in Katalog. V letih 1968-69 je bil odgovorni urednik ''[[Tribuna (časopis)|Tribune]]'' in na kulturniško-politični pamflet ''Demokracija da, razkroj ne!'' odgovoril s člankom ''Demokracija da ali ne?''. 1970-71 je bil urednik ''Problemov'', glavni urednik knjižne zbirke ''[[Znamenja]]'' pri založbi Obzorja Maribor in v obdobju 1984-87 kot eden njenih soustanoviteljev tudi odgovorni urednik ''[[Nova revija|Nove revije]]'' (pobuda zanjo je bila napisana v njegovem stanovanju),<ref>Enciklopedija Slovenije; knjiga 10, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996</ref> dokler ni bil zaradi političnih pritiskov, ki so sledili objavi [[Prispevki za slovenski nacionalni program|Prispevkov za slovenski nacionalni program]] v 57. številki te revije v začetku leta 1987, skupaj z glavnim urednikom [[Niko Grafenauer|Nikom Grafenauerjem]] prisiljen v odstop. == Politično delovanje == V 1960. letih se je politično angažiral zlasti v študentski organizaciji in postal član [[ZKS|ZK(S]]), iz katere je bil izključen med služenjem vojaškega roka po vrnitvi iz ZDA zaradi ovadbe s strani slovenkega novinarja B. K. Ob koncu 80. let se je ponovno politično aktiviral in bil 11. januarja 1989 na ustanovnem kongresu [[Slovenska demokratična zveza|SDZ]] izvoljen za njenega predsednika. Med bivanjem v ZDA 1989/90 je začel intenzivno navezovati stike z vodilnimi predstavniki tamkajšnjih slovenskih izseljencev. Postal je tudi podpredsednik kmalu zatem ustanovljene koalicije Demokratične opozicije Slovenije ([[DEMOS]]) pod predsedstvom [[Jože Pučnik|Jožeta Pučnika]] in po njeni zmagi na volitvah naslednjega leta prvi zunanji minister Slovenije (maj 1990 - maj 1992), pri čemer je odigral eno ključnih vlog pri osamosvojitvi Slovenije in njenem vključevanju v mednarodne povezave in organizacije. Leta 1991 je z liberalnim krilom (mdr. skupaj s Tinetom in [[Spomenka Hribar|Spomenko Hribar]] ter [[France Bučar|Francetom Bučarjem]]) zapustil 3. kongres SDZ in ustanovil Demokratsko stranko (DS), ki pa jo je skupaj z njenim večinskim delom pod vodstvom [[Igor Bavčar|Igorja Bavčarja]] že leta 1994 pridružil novi [[LDS]] pod vodstvom premierja [[Janez Drnovšek|Janez Drnovška]]. Leta 1992 je bil [[volitve|izvoljen]] v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član [[Odbor za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za kulturo, šolstvo in šport]] (tudi njegov predsednik do 23. aprila 1995), [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za mednarodne odnose]] in [[Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za znanost, tehnologijo in razvoj]] (oboje do 2. junija 1995). Decembra 1994 je bil izvoljen za [[Župan Ljubljane|ljubljanskega župana]] (prvega uradno s tem nazivom po okoli pol stoletja) od leta 1997 do 2000 je bil [[veleposlanik]] RS v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Po vrnitvi v domovino je postal ponovno, tokrat za kar 8 let zunanji minister (z nekajmesečno prekinitvijo leta 2004, ko je izstopil iz LDS in prestopil v [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]] - SDS). Bil je tudi prvopodpisnik pobude za ustanovitev [[Zbor za republiko|Zbora za republiko]] sredi tega leta. Kot eden najvplivnejših slovenskih "atlanticistov" je imel eno ključnih vlog pri vključevanju Slovenije v evroatlantske povezave, predvsem v [[NATO]] (v začetku leta 2002 je skupaj z Janezom Janšo, ki je bil takrat v opoziciji, ustanovil Slovenski odbor za NATO). Leta 2003 je s podpisom t.i. Vilenske izjave podprl sodelovanje Slovenije z ZDA v "koaliciji voljnih" pri napadu na [[Irak]]. V vladi [[Janez Janša|Janeza Janše]] je kot zunanji minister odslužil celoten štiriletni mandat in na tej funkciji leta 2005 predsedoval [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OVSE), v prvi polovici leta 2008 pa še Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC) [[Evropska unija|Evropske unije]]. Leta 2006 je bil pobudnik vsakoletnega mednarodnega diplomatsko-državniškega posvetovanja [[Blejski strateški forum]], ki mu je ob svojem 20. jubilejnem srečanju podelilo posebno priznanje. Potem, ko je [[predsednik Republike Slovenije]] [[Danilo Türk]] zavrnil njegovo imenovanje za [[veleposlaništvo Republike Slovenije v Avstriji|veleposlanika v Avstriji]], kljub agremaju te države, ga je 27. novembra 2008 [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]] imenoval za posebnega odposlanca za zunanje zadeve in svetovalca v kabinetu predsednika Vlade.<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2008/11/vlada_bo_pretresala_vprasanje_veleposlanikov.aspx Siol.net - Pahor imenoval Rupla za posebnega odposlanca za zunanje zadeve]</ref> Konec marca 2009 je s položaja posebnega odposlanca odstopil in postal uslužbenec ministrstva za zunanje zadeve, leto pred upokojitvijo pa je bil imenovan za generalnega konzula v [[Trst|Trstu]].<ref>[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042256237 Rupel podpisal svoj odhod] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090404084627/http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042256237 |date=2009-04-04 }}, Dnevnik, pridobljeno 25.6.2009</ref> Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je še kandidiral na listi SDS, 2015 pa je iz te stranke dokončno izstopil. Tretja Janševa vlada ga je imenovala za direktorja Javne agencije za knjigo (2021/22). Zdaj je aktiven v skupini Katedrala svobode (poleg njega še [[Peter Jambrek]], [[Ernest Petrič]], [[Žiga Turk]] idr). == Literarno in publicistično delo == Dimitrij Rupel je pisal slogovno inovativno družbeno kritično kratko prozo oz. [[novela (književnost)|novele]]: ''Na pol poti do obzorja'' (1968), ''Bele sobe'' (1970) in [[roman]]e: ''Tajnik šeste internacionale'' (1971), ''[[Čaj in puške ob štirih]]'' (1972; srb. prevod 1973), ''[[Peto nadstropje trinadstropne hiše]]'' (v soavtorstvu z [[Mate Dolenc|Matetom Dolencem]] 1972), ''Čas v njej rabelj hudi'' - ''ali kako strašno kaznujejo slovenske pisatelje'' (1974), ''[[Hi kvadrat]]'' (1975), ''Družinska zveza'' (1977; hrv. prev. 1980), ''Odloženi'' (1980), ''Maks'': ''roman o maksizmu ali Boj med večino in veličino'' (1983; srb. prev. 1985), ''Povabljeni, pozabljeni'' (1985), ''Levji delež'' (1989), mladinski deli ''Zakaj je svet narobe?'' (1987) in ''Zgodba o času'' (1989). Napisal je [[dramatika|drame]]: ''Mrzli viharji jezne domačije'' (1977, uprizorjena 1979), ''Job'' (1982), ''Pošljite za naslovnikom'' (1982, uprizorjena 1984, ko izšla v knjigi skupaj z ''Jobom''; ''Kar je res, je res'', 1984) ter televizijske igre in nadaljevanke: ''Dogodek v mestu Gogi'', 1966, ''Zrna jutrišnjih pridelkov'', 1968, ''Stari časi'', 1970; ''Manj strašna noč'' (nadaljevanka, 1981) ter radijski igri ''Sanje starega murna: Ljubljana, Trst, Hamburg'' (1982) in ''Prepovedana igra'' (1991), napisal je tudi [[scenarij]] za [[film]] ''Oxygen'' (1971, režija [[Matjaž Klopčič|M. Klopčič]]). Po koncu politične kariere se je Rupel deloma spet vrnil k leposlovju z romanoma ''Predsednik ali Tako, kot je bilo (Globokarjev rokopis)'' (2009) in ''Bazar'' (2021). Prevajal je zlasti sodobno ameriško literaturo (John Updike, [[Saul Bellow]], [[Joseph Roth]]). Uredil je več zbornikov in ''Dnevnik 1951/52'' [[Edvard Kocbek|E. Kocbeka]] (1986). Kot angažiran pisatelj, publicist in urednik se je zavzemal za avtonomijo kulture in umetnosti, njuno neodvisnost od ideologij in političnih intervencij, v kulturnopolitičnem delu, zlasti v osemdesetih letih 20. stoletja, pa za večjo samostojnost [[Slovenci|Slovencev]] v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] oziroma za samostojno Slovenijo. Aktualna vprašanja je tematiziral v literarnosocioloških [[esej]]h in študijah, ki se prepletajo s kulturnopolitično angažiranimi besedili, v teoretičnih delih pa je obravnaval velika kulturna vprašanja Slovencev in Slovencev kot [[narod]]a, čigar neuresničena državotvornost je omejevala njegovo avtonomnost tudi na področju kulture in umetnosti (''Branje'', 1973; ''Svobodne besede: od Prešerna do Cankarja'' - sociologija literature - na osnovi doktorske disertacije), 1976; ''Oton Župančič'', 1978; ''Prijazno življenje'', 1979, ''Besede in dejanja'', 1981; ''Literarna sociologija'' ([[Literarni leksikon]],18. zv.), 1982; ''Poskusi z resničnostjo'', 1982; ''Sociologija kulture in umetnosti'' (učbenik), 1986; ''Besede božje in božanske'', 1987, ''Slovenske slovesnosti in vsakdanjosti'' ''1888-1988'', 1990; ''Slovenski intelektualci: od vojaške do civilne družbe'', 1989 / hrv. prevod: ''Od vojnog do civilnog društva'', 1990) Ruplova politična in dokumentarno-spominska publicistika, ki je izšla po osamosvojitvi Slovenije, je zelo obsežna: ''Skrivnost države'' (1992); ''Slovenska pot do samostonosti in priznanja'' (1992); ''Slovenstvo kot politično prepričanje'' (1992); ''Odčarana Slovenija'' (1993); ''Čas politike'' (1994); ''Edinost, sreča, sprava'' (1996); ''Svoboda proti državi'' - ''osvobodilni in prosti čas'' (1998); ''Srečanja in razhajanja'' (2001); ''Prevzem zgodbe o uspehu'' (2004); ''Enotni v zmagi: osamosvojitev Slovenije'' (soavtor, 2006); ''Stabilnost ali svoboda? Mednarodni položaj in zunanja politika'' (2009); ''Slovensko predsedovanje v ognju lastnih sil: osebno poročilo o predsedovanju Svetu EU za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC) med 1. januarjem in 30. junijem 2008'' (2009); ''Slovenija na svetovnem prizorišču: od Brionske deklaracije do arbitražnega sporazuma, od cone A do točke 5'' (2011); ''Negotovo življenje 176. članice OZN: negotovo življenje Slovencev od avstrijskega cesarja, srbskega kralja in jugoslovanskega maršala do Demosa in stricev iz ozadja...'' (2013); ''Železo in žamet ali od kulture do države: slovenska državnost in Evropska unija po koncu hladne vojne'' (2017); ''Zadnjih sto let'' ''(1917–2017): kratka zgodovina od jugoexita in sloexita do katalexita'' (2017); ''Bomo Prusi ali Rusi?'' ''Geopolitični vidiki slovenske osamosvojitve in državnosti'' (2018); ''Se je slovenska država po(ne)srečila?'' (2019); ''Nepozabnosti: bolj ali manj diplomatske opazke ob 30. obletnici'' (644 strani, 2021); ''Pomen osamosvojitve: priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve'' (2023); ''Podobe iz resničnosti: od Šumija do Valenčaka'' (2023); ''Voditelji Slovenije: Pučnik, Kučan, Drnovšek, Janša'' (2024), spomine na 600 straneh ''Približevanje: dokumentarna pripoved o državi, družini, prijateljih in sovražnikih'' (2024); ''Diplomati: zunanja politika je notranja politika'' (2025) ter ''Dobri nameni'' (2026). Bil je tudi pobudnik, glavni urednik in soavtor leksikona ''Osamosvojitev: prispevki za enciklopedijo slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti'' (2021). V zadnjem obdobju se je pri interpretacijah domačih in mednarodnih političnih procesov naslonil na kontroverznega nemškega pravnika in političnega filozofa [[Carl Schmitt|Carla Schmitta]]. == Nagrade in priznanja == Leta 1986 je s soavtorji prejel [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|Nagrado Sklada Borisa Kidriča]] za ''Literarni leksikon.''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf |title=Poročilo o delu za leto 1986, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti |accessdate=2012-10-10 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305014207/http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf |url-status=dead }}</ref> Leta 1992 je prejel skupaj z ostalimi vodilnimi osamosvojitelji [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije|Zlati častni znak svobode Republiie Slovenije]] (ki ga je leta 1993 vrnil, leta 2022 pa od predsednika Boruta Pahorja dobil nazaj). Prejel je naziv zaslužnega profesorja [[Nova univerza|Nove univerze]]. Po vzpostavitvi četrte Janševe vlade mu je junija 2026 novi zunanji minister [[Tone Kajzer]] (dotedanja ministrica [[Tanja Fajon]] mu ga ni želela) podelil najvišje priznanje za življenjsko delo v diplomaciji.<ref>{{Navedi splet|title=Priznanje za življenjsko delo v diplomaciji prvemu zunanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-06-23-priznanje-za-zivljenjsko-delo-v-diplomaciji-prvemu-zunanjemu-ministru-dr-dimitriju-ruplu/|website=Portal GOV.SI|date=2026-06-23|accessdate=2026-06-29|language=sl}}</ref> ==Viri== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek}} * [http://www.economist.com/world/europe/displaystory.cfm?story_id=8173594 ''The Economist'']: Zunanji minister Dimitrij Rupel je nenavadno okoren za nekoga z dvajsetletnimi diplomatskimi izkušnjami {{ikona en}} {{Navpolja| list1= &nbsp; {{start box}} {{succession box | prej = prvi zasedel položaj | naziv = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije]] | leta= [[16. maj]] [[1990]] &ndash; [[14. maj]] [[1992]] | potem = prvi mandat}} {{succession box | prej = on | naziv = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije]] | leta= [[14. maj]] [[1992]] &ndash; [[25. januar]] [[1993]] | potem = [[Alojz Peterle]]}} {{succession box | prej = [[Jože Strgar]] | naziv = [[Župan Ljubljane]] | leta = [[1995]] &ndash; [[1997]] | potem = [[Vika Potočnik]]}} {{succession box | prej = [[Ernest Petrič]] | naziv = [[Veleposlanik Republike Slovenije v ZDA]] | leta = [[1997]] &ndash; [[2000]] | potem = [[Davorin Kračun]]}} {{succession box | prej = [[Boris Frlec]] | naziv = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije]] | leta= [[2. februar]] [[2000]] &ndash; [[7. junij]] [[2000]] | potem = [[Alojz Peterle]]}} {{succession box | prej = [[Alojz Peterle]] | naziv = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije]] | leta= [[30. november]] [[2000]] - [[19. december]] [[2002]] | potem = prvi mandat}} {{succession box | prej = Dimitrij Rupel | naziv = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije]] | leta= [[19. december]] [[2002]] - [[6. julij]] [[2004]] | potem = [[Ivo Vajgl]]}} {{succession box | prej = [[Ivo Vajgl]] | naziv = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije]] | leta= [[3. december]] [[2004]] - [[21. november]] [[2008]] | potem = [[Samuel Žbogar]]}} {{end box}} {{1VladaSLO}} {{2VladaSLO}} {{4VladaSLO}} {{6VladaSLO}} {{7VladaSLO}} {{8VladaSLO}} {{MzZZRS}} {{1DZRS}} {{3DZRS}} {{ZupaniLjubljane}} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupel, Dimitrij}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Župani Ljubljane]] [[Kategorija:Slovenski župani]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistov Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Dimitrij Rupel|*]] bn2j1u5yd1al2lnjc4q6bd9v7gpdpbg 0 46088 6709248 6703939 2026-07-10T12:41:51Z ~2026-28279-21 259659 /* P */ 6709248 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]]'''. (Glej tudi : [[Seznam slovenskih filmskih igralk]]) Ta seznam zajema [[film]]ske, [[TV|televizijske]] in [[gledališče|gledališke]] igralce. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Zvone Agrež]] - [[Draga Ahačič]] - [[Lina Akif]] - [[Janez Albreht (igralec)|Janez Albreht]] - [[Borut Alujevič]] - [[Miha Alujevič]] - [[Anton Ambrož]] - [[Gal Ambrožič]] - [[Dolfe Anderle]] - [[Vinci Vogue Anžlovar]] - [[Mara Apih Pečar]] - [[Miha Arh]] - [[Albina Arnold]] - [[Matjaž Arsenjuk]] - [[Lenore Aubert]] - [[Alenka Avbar]] - [[Katarina Avbar]] - [[Jožica Avbelj ]]- [[Damir Avdić]]?- [[Tamara Avguštin]] - [[Franc Ažman]] == B == [[Barbara Babič]] - [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] - [[Pia Babič]] - [[Iva Babić]] - [[Ranko Babić]] - [[Liljana Bačar]] - [[Marjan Bačko]] - [[Ludvik Bagari]] - [[Maks Bajc]] - [[Pavel Bajc]] - [[Gregor Baković]] - [[Aleksandra Balmazović]] - [[Miha Baloh]] - [[Ivo Ban]] - [[Tom Ban]] - [[Ludvig Baraga]] - [[Bruno Baranovič]] - [[Ivo Barišič]] - [[Matija Barl]] - [[Diego Barrios Ross]] - [[Meta Baš]] - [[Bronislav Battelino]] - [[Miloš Battelino]] - [[Nada Bavdaž]] - [[Dani Bavec]] - [[Mira Bedenk]] (1921-2021) - [[Ljerka Belak]] - [[Slavko Belak]] - [[Marjan Belina]] - [[Vojko Belšak]] - [[Viktorija Bencik]] - [[Danilo Benedičič]] - [[Marija Benko]] - [[Gorka Berden]] ''-'' [[Janez Bermež]] - [[Alida Bevk]] - [[Iztok Bevk]] - [[Miha Bezeljak]] - [[Mirko Bezjak]] - [[Julka Bezjak]] - [[Primož Bezjak]] - [[Vlado Bezjak]] - [[Danilo Bezlaj]] - [[Matevž Biber]] - [[Polde Bibič]] - [[Demeter Bitenc]] - [[Lado Bizovičar]] - [[Maja Blagovič]] - [[Franjo Blaž]] - [[Polona Blaž]] - [[Sonja Blaž]] - [[Barica Blenkuš]] - [[Josip Boc]] - [[Mirko Bogataj]] - [[Livij Bogatec]] - [[Maja Boh]] - [[Voranc Boh]] - [[František Bohuslav]] - [[Luka Bokšan]] - [[Ana Bovhan]] - [[Ruša Bojc]] - [[Berta Bojetu-Boeta]] - [[Luka Bokšan]] - [[Radoš Bolčina]] - [[Alenka Bole Vrabec]] - [[Francesco Borchi]] - [[Ignacij Borštnik]] - [[Zofija Borštnik]] - [[Andrea Bosic]] - [[Peter Boštjančič]] - [[Nada Božič]] - [[Silvij Božič]] - [[Urša Božič]] - [[Jurij Bradač]] - [[Urška Bradaškja]] - [[Valo Bratina]] - [[Bogdana Bratuž]] - [[Marijana Brecelj]] - [[Vida Breže]] - [[Neda R. Bric]] - [[Boris Brunčko]] - [[Pavla Brunčko]] - [[Jan Bučar]] - [[Metka Bučar]] - [[Jurij Buda]] - [[Berta Bukšek]] - [[Marjan Bunič]] - [[Nataša Burger]] - [[Stane Burja]] == C == [[Miranda Caharija]] – [[Janez Cankar]] – [[Evgen Car]] – [[Boris Cavazza]] – [[Sebastijan Cavazza]] – [[Mirko Cegnar]] – [[Vladislav Cegnar]] – [[Anton Cerar]]-Danilo – [[Barbara Cerar]] – [[Slavko Cerjak]] – [[Vida Cerkvenik-Bren]] – [[Ivan Cesar (igralec)|Ivan Cesar]] – [[Anka Cigoj]] – [[Laci Cigoj]] – [[Polde Cigler]] – [[Bojana Ciglič]] –[[Nejc Cijan Garlatti]] – [[Alenka Cilenšek]] – [[Luka Cimprič]] – [[Lea Cok]] – [[Stojan Colja]] – [[Jan Cvitkovič]] == Č == [[Jernej Čampelj]] - [[Katarina Čas]] - [[Bojan Čebulj]] - [[David Čeh]] - [[Damjana Černe]] - [[Zora Červinka]] - [[Stane Česnik]] - [[Janez Čuk]] - [[Gregor Čušin]] - [[Silva Čušin]] - [[Jernej Čampelj]] - == Ć == [[Lucija Ćirović]] – == D == [[Maksimiljan Dajčman]] – [[Josip Daneš]] – [[Anton Danilo|Danilo]] – [[Avgusta Danilova]] – [[Mira Danilova]] – [[Silva Danilova]] – [[Vera Danilova]] – [[Ciril Debevec]] – [[Eva Derganc]] – [[Marko Derganc]] – [[Maša Derganc]] – [[Miha Derganc]] – [[Maja Dežman]] – [[Polde Dežman]] – [[Tanja Dimitrievska]] – [[Daša Doberšek]] – [[Majda Dobovišek-Škodnik]] – [[Simon Dobravec]] – [[Blaž Dolenc]] – [[George Dolenz]] – [[Anton Dolgan (igralec)|Anton Dolgan]] – [[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] – [[Ana Dolinar]] – [[Sonja Dolinar]] (r. [[Gorjup]]) – [[Borut Doljšak]] – [[Darja Dominkuš]] – [[Manca Dorrer]] – [[Peter Dougan]] – [[Iztok Drabik Jug]] – [[Valter Dragan]] – [[Mario Dragojević]] – [[Walter Dragosavljević Rutar]] – [[Lojze Drenovec]] – [[Jurij Drevenšek]] – [[Jože Drinovec]] – [[Anja Drnovšek]] – [[Lučka Drolc|Lučka (Lucija) Drolc]]-Uršič – [[Štefka Drolc]] – [[Veronika Drolc]] – [[Angela Dujec Zaccaria]] /Caharija (=''Angela Sancin'') == Đ == [[Sašo Đukić]] - [[Branko Đurić|Branko Đurić - Đuro]] == E == [[Primož Ekart]] - [[Bojan Emeršič]] - [[Janez Eržen]] - [[Peter Eržen (igralec)|Peter Eržen]] == F == [[Ana Facchini]] - [[Peter Falke]] - [[Mojca Fatur]] - [[Lenča Ferenčak]] - [[Miha Ferkov]] - [[Tjaša Ferme]] - [[Sergej Ferrari]] - [[Gaja Filač]] - [[Emil Filipčič]] - [[Lovro Finžgar]] - [[Josip Fišer]] - [[Neva Jana Flajs]] - [[Irma Flis]] - [[Primož Forte]] - [[Metka Franko]] - [[Zvone Funda]] - [[Mojca Funkl]] - [[Maks Furijan]] - [[Ula Furlan]] - [[Mila Furst]] - [[Uroš Fürst]] - == G == [[Metka Gabrijelčič]] - [[Nada Gabrijelčič]] - [[Franci Gabrovšek]] - [[Maja Gal Štromar]] - [[Bernarda Gašperčič]] - [[Jernej Gašperin]] - [[Gregor Geč]] - [[Savina Geršak]] - [[Maruša Geymayer-Oblak]] - [[Velemir Gjurin]] - [[Slavka Glavina]] - [[Teja Glažar]] - [[Mara Glonar]] (r. [[Juvan]]) - [[Milena Godina]] - [[Ivo Godnič]] - [[Tone Gogala]] - [[Manja Golec]] - [[Tina Gorenjak]] - [[Danilo Gorinšek]] - [[Slavica Gorinšek]] - [[Bojan Gorišek]] - [[Albina Gorjup|Albina (Binca) Gorjup]] - [[Sara Gorše]] - [[Marija Goršič]] - [[Niko Goršič]] - [[Roman Goršič]] - [[Drago Gorup]] - [[Petra Govc]] - [[Nataša Barbara Gračner]] - [[Olga Grad]] - [[Boštjan Gradišek]] - [[Fedor Gradišnik]] - [[Liza Marija Grašič]] - [[Majda Grbac]] - [[Romeo Grebenšek]] - [[Marjeta Gregorač]] - [[Anita Gregorec]] - [[Edvard Gregorin]] - [[Ana Grgurevič]] - [[Vika Gril]] - [[Milena Grm]] - [[Lucija Grm]] ([[Hudeček]]) - [[Edo Grom]] - [[Maša Grošelj]] - [[Brane Grubar]] - [[Gregor Gruden]] - [[Matjaž Gruden]] - [[Tomaž Gubenšek]] - [[Kristijan Guček]] - [[Tina Gunzek]] - [[Franjo Gunžer]] - [[Julij Guštin]] == H == [[Arna Hadžialjević]] - [[Judita Hahn]]-[[Kreft]] - [[Peter Harl]] - [[Lucija Harum]] - [[Akira Hasegawa]] - [[Helena Hegler]] - [[Jure Henigman]] - [[Davor Herga]] - [[Majda Herman]]''-''[[Kovač]] - [[Rajner Hlača]] - [[Marjan Hlastec]] - [[Angelca Hlebce]] - [[Urška Hlebec]] - [[Sonja Hlebš]] - [[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar (-Rifle)]] - [[Janko Hočevar]] - [[Tone Homar]] (1926-2021) - [[Vinko Hrastelj]] - [[Vera Hreščak-Bebler]] - [[Ana Hribar]] - [[Lena Hribar]] Škrlec- [[Rosana Hribar]] - [[Zvone Hribar]] - [[Jože Hrovat]] - [[Tjaša Hrovat]] - [[Breda Hrovatin-Vintar]] - [[Željko Hrs]] - [[Jan Hrušovar]] == I == [[Rudolf Inemann]] - [[Brane Ivanc]] - [[Željko Ivanek]] - [[Nina Ivanič]] Rep - [[Nina Ivanišin|Nina Ivanišin Janežič]] - [[Jure Ivanušič]] == J == [[Marjana Jaklič Klanšek]] - [[Gorazd Jakomini]] - [[Barbara Jakopič]] - [[Samo Jakoš ]] - [[Ivanka Jamnik]] - [[Jaša Jamnik]] - [[Barbara Jamšek]] - [[Slavko Jan]] - [[Klemen Janežič]] - [[Tina Janežič]] - [[Tomi Janežič]] - [[Angela Janko-Jenčič]] - [[Lara P. Jankovič]] - [[Mija Janžekovič-Jankovič]] - [[Gašper Jarni]] - [[Matjaž Javšnik]] - [[Andrej Jelačin]] - [[Alen Jelen]] - [[Anton Jeločnik]] - [[Lidija Jenko]] - [[Barbara Pia Jenič]] - [[Lidija Jenko]] - [[Mina Jeraj]] - [[Valerij Jeraj]] - [[Iztok Jereb]] - [[Annemarie Jerman]] - [[Iza Jerman]] - [[Janez Jerman]] - [[Pavle Jeršin]] - [[Eva Jesenovec]] - [[Vesna Jevnikar]] - [[Ivan Jezernik]] - [[Nejc Jezernik]] - [[Ježek]] - [[Boštjan Jordan]] - [[Branko Jordan]] - [[Aljaž Jovanović]] - [[Boris Juh]] - [[Polona Juh]] - [[Metka Jurc]] - [[Vladimir Jurc]] - [[Patrizia Jurinčič Finžgar]] - [[Polonica Juvan|Polonca Juvan]] - [[Vida Juvan]] - [[Nika Juvan Kalan]] == K == [[Nedeljka Kacin]]-Pirjevec - [[Olga Kacjan]] - [[Mila Kačič]] - [[Peregrin Kajzel]] - [[Ela Kalan]] - [[Milan Kalan]] - [[Nika Kalan]] - [[Anton Kalc]] - [[Milada Kalezić]] - [[Alja Kapun]] - [[Janez Kardelj (igralec)|Janez Kardelj]] - [[Ana Karneža]] ''-'' [[Klara Kastelec]] - [[Drago Kastelic]] - [[Uroš Kaurin]] - [[Jure Kavšek]] - [[Miran Kenda]] - [[Boris Kerč (igralec)]] - [[Srečko Kermavner]] - [[Nataša Keser]] - [[Minu Kjuder]] - [[Saša Klančnik]] - [[Janez Klasinc]] - [[Julija Klavžar]] - [[Vid Klemenc]] - [[Ivica Knez]] - [[Jasna Knez]] - [[Mirel Knez]] - [[Boris Kobal]] - [[Silvij Kobal]] - [[Jule Kobe]] - [[Boris Kočevar]] - [[Hermina Kočevar]] (''Matjaščeva'') - [[Nataša Keser]] - [[Anuša Kodelja]] - [[Helena Koder]] - [[Jernej Kogovšek]] - [[Sabina Kogovšek]] - [[Majda Kohek]] - [[Dragica Kokot]] [[Dragica Kokot Šolar|Šolar]] - [[Diana Kolenc]] - [[Matej Kolmanič]] - [[Aljoša Koltak]] - [[Matjaž Koman]] - [[Karin Komljanec]] - [[Lara Komar]] - [[Nataša Konc Lorenzutti]] - [[Maja Končar]] (r. [[Potokar]]) - [[Roman Končar]] - [[Miro Kopač]] - [[Stana Kopitar]] - [[Žan Koprivnik]] - [[Nevenka Koprivšek]] - [[Jure Kopušar]] - [[Mirjam Korbar]] - [[Pia Korbar]] - [[Tadej Koren Šmid]] - [[Majča Korošaj]] - [[Igor Korošec]] - [[Robert Korošec]] - [[Rudi Kosmač]] - [[Milan Kosič]] - [[Lojze Košak]] - [[Milan Košak]] - [[Klemen Košir]] - [[Tatjana Košir]] - [[Just Košuta]] - [[Zora Košuta]] - [[Irena Kovačević]] - [[Aljoša Kovačič]] - [[Jože Kovačič (igralec)|Jože Kovačič]] - [[Klemen Kovačič]] - [[Jože Kovič]] - [[Pavle Kovič]] - [[Alenka Kozolc]] - [[Katra Kozinc]] - [[Lidija Kozlovič]] - [[Kristian Koželj]] - [[Alenka Kraigher]] - [[Barbara Krajnc Avdić]] - [[Iva Krajnc]] - [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]] - [[Emil Kralj]] - [[Elvira Kralj]] - [[Ljubomir Kralj]] - [[Marjan Kralj]] - [[Irena Kranjc]] - [[Oskar Kranjc]] - [[Zlatko Krasnič]] - [[Eva Kraš]] - [[Ida Kravanja]] ([[Ita Rina]]) - [[Rok Kravanja]] - [[Anita Kravos]] - [[Hinko Kreft]] - [[Suzana Krevh]] - [[Mihael Krištof]] - [[Simon Krnc]] - [[Benjamin Krnetić]] - [[Jasna Krofak]] - [[Magdalena Kropiunig]] - [[Aleksander Krošl|Aleksander (Sandi) Krošl]] - [[Marjanca Krošl]] - [[Rastko Krošl]] - [[Breda Krumpak]] - [[Klara Kuk]] - [[Barbara Kukovec]] - [[Andreja Kuliš]] - [[Jasna Kuljaj]] - [[Anica Kumer]] - [[Franjo Kumer]] - [[Marjan Kunaver]] - [[Rok Kunaver]] - [[Jaka Kunić]] - [[Urban Kuntarič]] - [[Jernej Kuntner]] - [[Tone Kuntner]] - [[Andrej Kurent]] - [[Vesna Kuzmić]] == L == [[Petja Labović]] - [[Jaka Lah]] - [[Jure Lajovic]] - [[Mira Lampe Vujičić]] - [[Matjaž Latin]] - [[Roman Lavrač]] - [[Mojca Lavrič]] - [[Janez Lavrih]] - [[Stane Leban]] - [[Neža Lesar]] - [[Ivo Leskovec]] - [[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] - [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] - [[Ivan Levar]] - [[Ančka Levar]] - [[Barbara Levstik]] - [[Katja Levstik]] - [[Vida Levstik]] - [[Branko Ličen]] - [[František Lier]] - [[Fran Lipah]] - [[Pavel Ločnik]] - [[David Logar]] - [[Gorazd Logar]] - [[Jože Logar]] - [[Marija Lojk-Tršar]] - [[Silva Lojk]] - [[Lojze Ločina]] - [[Jože Lončina]] - [[Marjan Lombar]] - [[Minca Lorenci]] - [[Bogdan Lubej]] - [[Vesna Lubej]] - [[Jožko Lukeš]] - [[Matic Lukšič]] == M == [[Uroš Maček]] - [[Vesna Maher]] - [[Maruša Majer]] - [[Janja Majzelj]] - [[Svetlana Makarovič]] - [[Drago Makuc]] - [[Danijel Malalan]] - [[Janko Mandić]] - [[Marko Mandić]] - [[Štefan Marčec]] - [[Luka Marčetič]] - [[Marija Vera]] - [[Marjan Marinc]] - [[Ivo Marinšek]] - [[Viktor Markič]] - [[Franc Markovčič]] - [[Rok Markovič]] - [[Gašper Markun]] - [[Bojan Maroševič]] - [[Josip Bobi Marotti|Josip "Bobi" Marotti]] - [[Rok Matek]] - [[Tina Matijevec]] - [[Matildalina]] - [[Nataša Matjašec]] - [[Alojz Matjašič]] - [[Bine Matoh]] - [[Klemen Mauhler]] - [[Cirila Medved-Škerlj]] - [[Barbara Medvešček]] - [[Viktor Meglič]] - [[Melani Mekicar]] - [[Jana Menger]] - [[Maja Martina Merljak]] - [[Dušan Mevlja]] - [[Ivanka Mežan]] - [[Vlado Mičković]] - [[Boris Mihalj]] - [[Saša Mihelčič]] - [[Irena Mihelič]] - [[Lea Mihevc]] - [[Branko Miklavc]] - [[Saša Miklavc]] - [[Robert Miklič-Koren]] - [[Marko Miladinovič|Marko Miladinović]] - [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] - [[Juš Milčinski]] - [[Ksenija Mišič]] - [[Marko Mlačnik]] - [[Iztok Mlakar]] - [[Jože Mlakar (igralec)|Jože Mlakar]] - [[Peter Mlakar]] - [[Zvezdana Mlakar]] - [[Zoran More]] - [[Filip Mramor]] - [[Jože Mraz]] - [[Jerca Mrzel]] - [[Desa Muck]] - [[Kristijan Muck]] - [[Milena Muhič]] - [[Rado Mulej]] - [[Andrej Murenc]] - [[Vera Murko]] - [[Peter Musevski]] - [[Rado Mužan]] == N == [[Marija Nablocka]] - [[Doroteja Nadrah]] - [[Andrej Nahtigal]] - [[Avrelija Nakrst]] - [[Rado Nakrst]] - [[Maja Nemec]] - [[Miha Nemec]] - [[Sanja Nešković Peršin]] - [[Vela Nigrin]] - [[Josip Nolli]] - [[Anja Novak]] - [[Klemen Novak]] - [[Medea Novak]] - [[Mihaela Novak]] - [[Niko Novak]] - [[Vladimir Novak]] - [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] - [[Zdravko Novak]] - [[Barbara Novakovič Kolenc]]? - [[Alojz Novinc]] - [[Dario Nožić Serini]] - [[Hinko Nučič]] - [[Jose Nzobandora]] == O == [[Nada Obereigner]] – [[Matjaž Ocvirk]] – [[Metka Ocvirk]] – [[Zdravko Ocvirk]] – [[Manca Ogorevc]] – [[Marko Okorn]] – [[Bernarda Oman]] – [[Tine Oman]] – [[Iuna Ornik]] – [[Goro Osojnik]] – [[Boris Ostan]] – [[Jette Ostan Vejrup|Jette Ostan Verjup]] – [[Lucija Ostan Vejrup]] – [[Kristijan Ostanek]] – [[Žiga Oven]] ''–'' [[Peter Ovsec]] == P == [[Igor Pacek]] - [[Vera Pantić Malerič]] - [[Žan Papič]] - [[Matjaž Partlič]] - [[Mojca Partljič]] - [[Rado Pavalec]] - [[Saša Pavček]] - [[Sandi Pavlin]] - [[Saša Pavlin Stošić]] - [[Metka Pavšič]] - [[Volodja Peer]] - [[Ana Penca]] - [[Franc Henrik Penn]] - [[Albin Penko]] - [[Franc Penko]] - [[Vera Per]] - [[Žan Perko]] - [[Vesna Pernarčič]] - [[Damijan Perne]] - [[Helena Peršuh]] - [[Marta Pestator]] - [[Robert Pešut]] - [[Ivan Peternelj]] - [[Anton Petje]] - [[Bogdana Petje Bratuž]] - [[Primož Petkovšek]] - [[Ervina Petrovčič-Wrischer]] - [[Miha Petrovčič]] - [[Miran Petrovčič]] - [[Janko Petrovec]] - [[Nikla Petruška Panizon]] - [[Ivana Percan Kodarin]] - [[Dejan Pevčević]] - [[Saša Pfeifer]] - [[Daniela Pietrasanta]] - [[Simona Pihler]] - [[Alenka Pinterič]] - [[Tomaž Pipan]] - [[Alenka Nika Pirjevec]] - [[Primož Pirnat]] - [[Tadej Pišek]] - [[Kondi Pižorn]] - [[Marko Plantan]] - [[Valentina Plaskan]] - [[Rina Pleteršek]] ''-'' [[Josip Plut]] - [[Vanja Plut]] - [[Tanja Poberžnik]] - [[Duša Počkaj]] - [[Lučka Počkaj]] - [[Vika Podgorska]] - [[Miro Podjed]] - [[Božo Podkrajšek]] - [[Matija Poglajen]] - [[Drago Pogorelec]] - [[Sonja Polanc]] - [[Andraž Polič]] - [[Radko Polič]] - [[Maja Poljanec Nemec]] - [[Blaž Popovski]] - [[Stane Potisk]] - [[Branko Potočan]] - [[Tanja Potočnik]] - [[Tina Potočnik Vrhovnik]] - [[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]] - [[Draga Potočnjak]] - [[Lojze Potokar]] - [[Majda Potokar]] - [[Stane Potokar]] - [[Josip Povhe]] - [[Anton Požar]] - [[Rok Prašnikar]] - [[Robert Prebil]] - [[Aleksij Pregarc]] - [[Ida Pregarc]] - [[Rado Pregarc]] - [[Saša Prelesnik]] - [[France Presetnik]] - [[Franci Presetnik]] - [[Andrej Prevc]] - [[Mitja Primec]] - [[Vesna Ponorac]] - [[Irena Prosen]] - [[Matej Puc]] - [[Mateja Pucko]] - [[Breda Pugelj]] - [[Metka Pugelj]] - [[Domen Puš]] - [[Boris Putjata]] == R == [[Jure Rajšp]] - [[Polona Rajšter]] - [[Angela Rakar]] - [[Joseph Rakotorahalahy]] - [[Nina Rakovec]] - [[Pavle Rakovec]] - [[Janko Rakuša]] - [[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] - [[Ali Raner]] - [[Pavel Rasberger]] - [[Tarek Rashid]] - [[Tanja Ravljen]] - [[Urša Ravnik]] - [[Pavle Ravnohrib]] - [[Stane Raztresen]] - [[Mateja Rebolj]] - [[Matej Recer]] - [[Lejla Rehar Sancin]] - [[Darja Reichman]] - Tussy/Tuši Reiner Assejev - [[Marija Reisner]] - [[Savina Remec]] - [[Tina Resman]] - [[Anja Ribič]] - [[Igor Ribič]]?- [[Mirza Ribič]] - [[Mojca Ribič]] - [[Tanja Ribič]] - [[Barbara Ribnikar]] - [[Ita Rina]] - [[Dušanka Ristić]] - [[Miha Rodman]] - [[Zlata Rodošek]] - [[Nataša Rogelj]] - [[Tevž Rogina]] - [[Zvonimir Rogoz]] - [[Janez Rohaček]] - [[Tonja Rojc Ponebšek]] - [[Petra Rojnik]] - [[Ajda Rooss]] - [[Jožef Ropoša]] - [[Nejc Ropret]] - [[Milivoj Miki Roš]] - [[Špela Rozin]] - [[Andrej Rozman Roza|Andrej Rozman - Roza]] - [[Lojze Rozman]] - [[Matija Rozman]] - [[Nika Rozman]] - [[Vito Rožej]] - [[Matija Rupel]] - [[Ivan Rupnik (igralec)|Ivan Rupnik]] - [[Jelena Rusjan]] - [[Neda Rusjan Bric]] - [[Adrijan Rustja]] - [[Ana Ruter]] - == S == [[Angela Sadar]] - [[Lojze Sadar]] - [[Kolja Saksida]] - [[Žiga Saksida]] - [[Rafko Salmič]] - [[Jože Samec]] - [[Filip Samobor]] - [[Igor Samobor]] - ([[Angela Sancin]]) - [[Belizar Sancin]] - [[Igor Sancin]] - [[Modest Sancin]] - [[Mira Sardoč]] - [[Danica Savinova]] - [[Avgust Sedej]] - [[Nevenka Sedlar]] - [[Živa Selan]] - [[Elizabeta Semenič]] - [[Blaž Setnikar]] - [[Maja Sever]] - [[Sava Sever]] - [[Stane Sever]] - [[Jelica Siard]] - [[Marij Sila]] - [[Valerija Sila]] (r. [[Železnik]]) - [[Eva Simčič Nifergal]] - [[Marko Simčič]] - [[Neža Simčič]] - [[Vladoša Simčič]] - [[Milena Simončič Hren]] - [[Nace Simončič]] - [[Mojca Simonič]] - [[Peter Simoniti]] - [[Nataša Sirk]] - [[Neda Sirnik]] - [[Anica Sivec]] - [[Dušan Skok]] - [[Helena Skebe Mikeln]] - [[Mia Skrbinac]] - [[Leontina Skrbinšek]]/[[Tina Leonova]] - [[Majda Skrbinšek]] - [[Milan Skrbinšek]] - [[Nina Skrbinšek]] - [[Štefanija Skrbinšek]] - [[Vladimir Skrbinšek]] - [[Milan Skubic]] - [[Tina Skvarča]] - [[Klemen Slakonja]] - [[Marjuta Slamič]] - [[Vesna Slapar]] - [[Marica Slavec]] - [[Maša Slavec]] - [[Tone Slodnjak]] - [[David Sluga]] - [[Matevž Sluga]] - [[Uroš Smolej]] - [[Ajda Smrekar]] - [[Boris Sobočan]] - [[Lea Sobočan]] - [[Zijah Sokolović]] - [[Matija Solce]] - ([[Franjo Sornik]]) - [[Bert Sotlar]] - [[Jurij Souček]] - [[Mileva Sovdat]] - [[Petja Sovilj]] - [[Dejan Spasić]] - [[Martin Srebotnjak]] - [[Marjan Srienc]] - [[Marjan Stanić]] - [[Zlatko Stanko]] - [[Ema Starc]] - [[Tea Starc]] - [[Stane Starešinič]] - [[Julija Starič|Julka Starič]] - [[Sebastijan Starič]] - [[Janez Starina]] - [[Katarina Stegnar]] - [[Svit Stefanija]] - [[Matija Stipanič]] - [[Danilo Stopar]] - [[Sonja Stopar]] - [[Nadja Strajnar Zadnik]] - [[Lane Stranič]]/-ć - [[Mitja Strašek]] - [[Eva Stražar]] - [[Beti Strgar]] - [[Slavko Strnad]] -Rajko Stupar - ([[Bojan Stupica]]) - [[Ravil Sultanov]] - [[Nataša Sultanova]] - [[Lidija Sušnik]] - [[Alojz Svete]] - [[Alenka Svetel]] - [[Tina Skvarča]] == Š == [[Mirjana Šajinović]] - [[Romana Šalehar]] - [[Marija Šali Per]] - [[Marjan Šarec]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Vlado Šav]] - [[Blaž Šef]] - [[Mario Šelih]] - [[Marija Šeme]] - ([[Rade Šerbedžija]]) - [[Osip Šest]] - [[Anica Šinkovec]] - [[Katja Šivec]] - [[Jutra Škamperle]] - [[Dušan Škedl]] - [[Silvester Škerl]] - [[Janez Škof (1924)|Janez Škof]] - [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] ml. - [[Ludvik Škof]] - [[Eva Škofič Maurer]] - [[Nik Škrlec]] - [[Jana Šmid]] - [[Sebastjan Šoba]] - [[Tone Šolar]] - [[Lotos Vincenc Šparovec]] - [[Jakob Špicar]] - [[Ana Špik]] - [[Srečo Špik]] - [[Tines Špik]] - [[Inti Šraj]] - [[Igor Štamulak]] - [[Lojze Štandeker]] - [[Milan Štefe]] - [[Anatol Štern]] - [[Marinka Štern]] - [[Kaja Štiglic]] - [[Lado Štiglic]] - [[Poldka Štiglic]] - [[Tugo Štiglic]] - [[Zala Ana Štiglic]] - [[Andrej Štritof]] - [[Blaž Štrukelj]] - [[Branko Šturbej]] - [[Timon Šturbej]] - [[Aleš Šubic]] - [[Danijel Šugman]] - [[Jernej Šugman]] - [[Maja Šugman]] - [[Zlatko Šugman]] - [[Tjaša Šuligoj]] - [[Jernej Šurbek]] - [[Julij Šušteršič]] - [[Mina Švajger]] == T == [[Saša Tabaković]] - [[Maja Taraniš]] - [[Mitja Tavčar (igralec)|Mitja Tavčar]] - [[Urška Taufer]] - [[Borut Telban]] - [[Aliash Tepina]] - [[Aljoša Ternovšek]] - [[Peter Ternovšek]] - [[Dušan Teropšič]] - [[Alenka Tetičkovič]] - [[Gašper Tič]] - [[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] - [[Alja Tkačeva]] - [[Nenad Tokalić-Nešo]] - [[Kaja Tokuhisa]] - [[Ajda Toman]] - [[Ivanka Toman]] - [[Stane Tomazin]] - [[Jadranka Tomažič]] - [[Irena Tomažin]] - [[Violeta Tomić|Violeta Tomič]] - [[Agata Tomšič]] - [[Tomo Tomšič]] - [[Vlado Tot]] - [[Jagoda Tovirac]] - [[Arnold Tovornik]] - [[Franjo Tovornik]] - [[Lucija Tratnik|Lucija Lila Tratnik]] - [[Damjan Trbovc]] - [[Metka Trdin]] - [[Franek Trefalt]] - [[Mito Trefalt]] - [[Matjaž Tribušon]] - [[Miranda Trnjanin]] - [[Marjan Trobec]] - [[Gaber K. Trseglav]] - [[Danilo Trstenjak]] - [[Danilo Turk (igralec)|Danilo Turk]] - [[France Turk]] - [[Glavko Turk]] - [[Matjaž Turk|Matjaž (Matija) Turk]] - [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] == U == [[Žiga Udir]] - [[Berta Ukmar]] - [[Mileva Ukmar]] - [[Dare Ulaga]] - [[Bojan Umek]] - [[Ana Urbanc]] - [[Marina Urbanc]] - [[Biba Uršič]] - [[Breda Urbič]] - [[Manca Uršič]] - [[Tina Uršič]] - == V == [[Andrej Vajevec]] - [[Janez Vajevec]] - [[Andres Valdes]] - [[Albina Valenta Brus]] - [[Aleksander Valič]] - [[Aleš Valič]] - [[Blaž Valič]] - [[Iztok Valič]] - [[Dare Valič]] - [[Domen Valič]] - [[Matic Valič]] - [[Nina Valič]] - [[Vid Valič]] - [[Dario Varga]] - [[Irena Varga]] - [[Matija Vastl]] - [[Miro Veber]] - [[Petra Veber Rojnik]] - [[Jette Vejrup Ostan]] - [[Mateja Velikonja]] - [[Tita Veljak-Gasparin]] - [[Aleksandra Veljković]] - [[Marko Velkavrh]] - [[Marija Vera]] - [[Bogomir Veras]] - [[Sergej Verč]] - [[Anton Verovšek]] - [[Polona Vetrih]] - [[Franjo Vičar]] - [[Ksenija Vidic]] - [[Barbara Vidovič]] - [[Alenka Vidrih]] - [[Mara Vilar]] - [[Sten Vilar]] - [[Rok Vihar]] - [[Alenka Vipotnik]] - [[Bojan Vister]] - [[Matjaž Višnar]] - [[Silvia Viviani]] - [[Blaž Vižintin]] - [[Vladimir Vlaškalić]] - [[Bruno Vodopivec]] - [[Dominik Vodopivec]] - [[Milan Vodopivec]] - [[Elena Volpi]] - [[Rafael Vončina]] - [[Vesna Vončina]] - [[Lara Vouk]] - [[Božo Vovk]] - [[Nevenka Vrančič]] - [[Meta Vranič]] - [[Uršula Vratuša Globočnik]] - [[Tina Vrbnjak]] - [[Janez Vrhovec]] - [[Primož Vrhovec]] - [[Vili Vrhovec]] - [[Janez Vrolih]] - [[Jože Vunšek]] == W == [[Robert Waltl]] - [[Sašo Weilgoni]] - [[Vito Weis]] - [[Albert Wilhelm]] - [[Nana Wintrová]] - [[Lara Wolf Završnik]] == Z == [[Božena Zabret]] - [[Lovro Zafred]] - [[Niko Zagode]] - [[Mileva Zakrajšek]] - [[Jože Zalar]] - [[Andrej Zalesjak]] - [[Angela Zalokar]] - [[Inja Zalta]] - [[Branko Završan]] - [[Ernest Zega]] - [[Matej Zemljič]] - [[Pia Zemljič]] - [[Anže Zevnik]] - [[Judita Zidar]] - [[Vojko Zidar]] - [[Neža Zinaić]] - [[Tijana Zinajić]] - [[Gregor Zorc]] - [[Simona Zorc Ramovš]] - [[Metoda Zorčič]] - [[Tone Zorko]] - [[Jurij Zrnec]] - [[Jože Zupan (1909)]] - [[Jože Zupan (1921)]] - [[Anka Zupanc]] - [[Iva Zupančič]] - [[Jana Zupančič]] - [[Milena Zupančič]] - [[Mirko Zupančič]] - [[Silvo Zupančič]] - [[Dunja Zupanec]] - [[Žiga Zver]] - == Ž == [[Ajda Žagar]] - [[Eva Žagar]] - [[Barbara Žefran]] - [[Rado Železnik]] - [[Tjaša Železnik]] - [[Valerija Železnik]] (por. [[Sila (priimek)|Sila]]) - [[Maša Židanik Bjelobrk]] - [[Stevo Žigon]] - [[Gorazd Žilavec]] - [[Maša Žilavec]] - [[Aleš Živec]] - [[Nataša Živković]] - [[Jonas Žnidaršič]] - [[Miha Žorž]] - [[Igor Žužek]] - {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Igralci]] [[Kategorija:Slovenski igralci|*]] hd24jgi1dss9qkimj8qjg9ubeative8 0 48407 6709308 6701874 2026-07-10T15:29:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709308 wikitext text/x-wiki [[Slika:Apoptosis multi mouseliver.jpg|thumb|240px|Rezina mišjih [[jetra|jeter]]; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze]] '''Apoptoza''' ([[grščina|grško]] {{jezik-el2|άπόπτωσισ}}: ''apó'' – »od, iz« + ''ptosis'' – »padanje«){{efn|Sam termin izvorno izhaja iz [[grščina|grščine]] in je sprva pomenil ''odpadanje listov iz rastlin ali dreves'',<ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 690</ref> tovrsten proces pa je opisal že starogrški filozof in »oče botanike« [[Teofrast]]<ref name=proteus/>. Apoptoza, kot jo razumemo danes, ne ustreza več temu procesu, zato odpadanju delov rastline, kot so listi, [[plod]]ovi, [[seme]]na in [[cvet]]ovi, pravimo [[abscizija]].<ref name=proteus/>}} je eden od tipov [[programirana celična smrt|programirane celične smrti]]. Znana je tudi kot ''celična smrt tipa I'' ali ''fiziološka celična smrt''.<ref>Erman, Jezernik; 2009, str. 81.</ref> Ker gre za uravnavan proces, govorimo tudi o '''celičnem samomoru'''. V nasprotju z [[nekroza|nekrozo]], tj. [[patologija|patološko]] celično smrtjo, ne privede do [[vnetje|vnetnega]] procesa. Proces apoptoze lahko sprožijo zunanji dejavniki (aktivatorji), ki se vežejo na [[receptor (biokemija)|membranske receptorje]], ali pa znotrajcelični signali, ki delujejo na [[mitohondrij]]e. Tako ločimo ekstrinzično (zunanjo) pot in intrinzično (notranjo) pot apoptoze. Za večino celičnih učinkov je ključno delovanje [[proteinaza|proteinaz]] [[kaspaza|kaspaz]], ki razgrajujejo celične komponente, pomembni regulatorji pa so pripadniki družine beljakovin [[bcl-2]]. Kaskada [[biokemija|biokemičnih]] reakcij privede do [[morfologija|morfoloških]] sprememb, vidnih tudi pod [[mikroskop]]om. Celica se skrči, na površini se pojavijo mehurčkasti izrastki, [[celično jedro|jedro]] in mitohondriji se razgradijo, [[DNK]] pa se razreže na krajše fragmente. V končni stopnji celotne apoptozne celice ali ''apoptotska telesca'', ki nastanejo iz njih, požrejo imunske celice v procesu [[fagocitoza|fagocitoze]]. Za normalno delovanje organizma je apoptoza nujno potrebna, saj se s tem odstranjujejo celice, ki so okužene, imajo poškodovan [[DNK]], so [[rak (bolezen)|rakasto]] spremenjene ali so odvečne (npr. pri razvoju organov pri [[zarodek|zarodku]]). == Potek apoptoze == Proces apoptoze lahko v splošnem razumemo kot zaporednje štirih posameznih procesov. Apoptozo sprožijo različni signali (aktivatorji), ki so lahko zunajcelični (ekstracelularni) ali znotrajcelični (intracelularni). Nadzor nad procesom izvajajo določene beljakovine, ki lahko »potrdijo« nadaljevanje procesa k izvedbi uničenja celice, lahko pa ga tudi prekinejo. Sledijo [[katabolizem|katabolne]] reakcije, ki jih izvajajo posebne [[proteaza|proteaze]], imenovane [[kaspaza|kaspaze]], od [[magnezij|Mg²⁺]] in [[kalcij|Ca²⁺]] odvisne [[endonukleaza|endonukleaze]] ter [[transglutaminaza]], ki navzkrižno povezuje topne citoplazemske beljakovine in [[citoskelet]]ne beljakovine v kovalentno povezane ovoje, ki razpadejo na apoptotska telesca. Celice v procesu apoptoze in njihovi deli imajo na svoji površini posebne označevalne molekule, ki pospešijo njihov privzem in odstranitev preko sosednjih celic ali [[fagocit]]ov.<ref>Kumar, Cotran, Robbins; Robbins Basic Pathology, 2003, str. 27-8.</ref> === Sprožitev apoptoze s signali === Zunajcelični aktivatorji oz. signali so lahko [[hormon]]i, [[rastni dejavnik]]i, [[dušikov oksid]] (NO),<ref name=NO>{{cite journal |author=Brüne, B. |title=Nitric oxide: NO apoptosis or turning it ON? |journal=Cell Death Differ. |volume=10 |issue=8 |pages=864–9 |year=2003 |pmid=12867993 |doi=10.1038/sj.cdd.4401261 |url=}}</ref> [[toksin]]i<ref>{{cite journal |author=Popov S.G.| author2=Villasmil R.| author3=Bernardi J.|display-authors=etal |title=Lethal toxin of Bacillus anthracis causes apoptosis of macrophages |journal=Biochem. Biophys. Res. Commun. |volume=293 |issue=1 |pages=349–55 |year=2002 |pmid=12054607 |doi=10.1016/S0006-291X(02)00227-9 |url=}}</ref> ali [[citokin]]i, ki morajo preiti skozi [[plazmalema|celično membrano]] (plazmalemo) ali se vezati na membranski [[receptor (biokemija)|receptor]] za prevajanje signala. Signal lahko sproži apoptozo, kar imenujemo ''pozitivna indukcija'', lahko pa zavira oz. inhibira apoptozo, kar imenujemo ''negativna indukcija''. Nepopravljive poškodbe [[DNK]] ali drugih pomembnih struktur zaradi visoke temperature, [[radioaktivnost]]i, visokoenergetskega [[elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega valovanja]] ([[ultravijolična svetloba]], [[rentgenski žarki]]), pomanjkanja hranilnih snovi in [[hipoksija|hipoksije]] ter [[virus]]na [[okužba]],<ref name=robspath>{{navedi knjigo |last1=Cotran |first1=Ramzi S. |last2=Kumar |first2=Vinay |last3=Collins |first3=Tucker |title=Robbins Pathologic Basis of Disease |url=https://archive.org/details/robbinspathologi0000cotr_ed06 |edition=6. |publisher=W.B Saunders Company| location=Philadelphia| isbn=0-7216-7335-X | year=1998}}</ref> [[rak (bolezen)|rakasta]] transformacija, povečana koncetracija [[kalcij]]evih [[ion]]ov (npr. zaradi poškodbe plazmaleme)<ref>{{cite journal|author=Mattson, M.P.| author2=Chan, S.L.|year=2003|url=http://www.nature.com/ncb/journal/v5/n12/full/ncb1203-1041.html|title=Calcium orchestrates apoptosis|journal=Nature Cell Biology|volume=5|pages=1041-43|doi=10.1038/ncb1203-1041}}</ref> in vezava [[glukokortikoid]]ov na jedrne receptorje lahko sprožijo sprostitev znotrajceličnih aktivatorjev apoptoze. ==== Ekstrinzična pot signalizacije ==== [[Slika:TFN-signalling.svg|thumb|right|275px|Mehanizem neposredne indukcije apoptoze s [[tumorje nekrotizirajoči faktor|tumorje nekrotizirajočim faktorjem]] (TNF)]] [[Slika:Fas-signalling.svg|thumb|right|275px|Mehanizem neposredne indukcije apoptoze s [[ligand Fas|ligandom Fas]] (FasL)]] Zunajcelični aktivatorji, kot so hormoni in rastni faktorji, lahko sprožijo apoptozo. Za neposredno sprožitev pa sta v bistvu odgovorna dva faktorja, in sicer [[tumorje nekrotizirajoči faktor]] (TNF) in [[ligand Fas]].<ref name=fas>{{cite journal | author=Wajant, H.| title=The Fas signaling pathway: more than a paradigm| url=https://archive.org/details/sim_science_2002-05-31_296_5573/page/1634| journal=Science| year=2002| volume=296| issue=5573| pages=1635–6| doi=10.1126/science.1071553| pmid=12040174}}</ref> TNF je citokin, ki ga večinoma proizvajajo aktivirani [[makrofag]]i. TNF in drugi ligandi smrtnih receptorjev so trimeri oz. so zgrajeni iz treh enakih [[polipeptid]]nih verig, zato pride pri vezavi do trimerizacije receptorjev. Večina celic ima dva receptorja za TNF, in sicer TNF-R1 in TNF-R2. Pri vezavi na TNF-R1 pride do aktivacije [[kaspaza|kaspaz]] preko posrednih submembranskih beljakovin, imenovanih TNF receptor-asociirana smrtna domena ([[TRADD]]) in Fas-asociirana smrtna domena ([[FADD]]).<ref name=tnfr1>{{cite journal | author=Chen, G.| author2=Goeddel, D.V.| title=TNF-R1 signaling: a beautiful pathway| url=https://archive.org/details/sim_science_2002-05-31_296_5573/page/1634| journal=Science| year=2002| volume=296| issue=5573| pages=1634–5| doi=10.1126/science.1071924| pmid=12040173}}</ref> Vezava lahko vodi tudi v posredno aktivacijo apoptoze preko aktivacije transkripcijskih faktorjev, udeleženih v celičnem preživetju in vnetnih odgovorih.<ref name=tfnpathway>{{cite journal| author=Goeddel, D.V.| display-authors=etal| title=Connection Map for Tumor Necrosis Factor Pathway| journal=Science| url=http://stke.sciencemag.org/cgi/cm/CMP_7107| doi=10.1126/stke.3822007tw132| access-date=2009-09-06| archive-date=2009-07-10| archive-url=https://web.archive.org/web/20090710024231/http://stke.sciencemag.org/cgi/cm/CMP_7107| url-status=dead}}</ref> Slednje pojasnjuje tudi vez med nenormalno proizvodnjo TNF in številnimi boleznimi, še posebej [[avtoimuna bolezen|avtoimunimi boleznimi]]. Ligand Fas (FasL) se veže na [[receptor Fas]] (tudi Apo-1 ali CD95), ki je transmembranska beljakovina in pripadnik družine TNF.<ref name=fas/> Vezava sproži nastanek kompleksa DISC ({{lang-en|death-inducing signaling complex}}) v katerem so udeleženi FADD, [[kaspaza-8]] in [[kaspaza-10]]. Pri nekaterih tipih celic kaspaze-8 neposredno aktivirajo druge kaspaze, v drugih tipih celic pa se sproži izločanje proapoptitičnih beljakovin iz mitohondrijev in aktivacija kaspaz-8 se ojača.<ref name=fassignal>{{cite journal| author=Wajant, H.| title=Connection Map for Fas Signaling Pathway| journal=Science| url=http://stke.sciencemag.org/cgi/cm/CMP_7966| doi=10.1126/stke.3802007tr1| access-date=2009-09-06| archive-date=2009-05-03| archive-url=https://web.archive.org/web/20090503010824/http://stke.sciencemag.org/cgi/cm/CMP_7966| url-status=dead}}</ref> Obstaja tudi apoptotična pot, neodvisna od kaspaz, ki jo uravnava [[AIF]] ({{lang-en|apoptosis-inducing factor}}).<ref name=pmid9989411>{{cite journal |author=Susin SA| author2=Lorenzo H.K.| author3= Zamzami N.|display-authors=etal |title=Molecular characterization of mitochondrial apoptosis-inducing factor |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1999-02-04_397_6718/page/440|journal=Nature |volume=397 |issue=6718 |pages=441–6 |year=1999|pmid=9989411 |doi=10.1038/17135}}</ref> ;PI 3-kinazna pot in preživetje celice PI 3-kinazna pot predstavlja eno od glavnih negativnih indukcij apoptoze in je tako pomembna za promoviranje preživetja celice. Pomemben je [[encim]] [[PI 3-kinaza]], ki je aktiviran preko [[tirozin-kinaza|tirozin-kinaze]] ali [[G-protein]]a, sklopljenim z membranskim receptorjem. Encim [[fosforilacija|fosforilira]] [[fosfatidil 4,5-bifosfat]] (PIP₂) v [[fosfatidil (3,4,5)-trifosfat]] (PIP₃). Slednji aktivira kinazo [[akt (beljakovina)|akt]], ki fosforilira več beljakovin, ki uravnavajo apoptozo. Eden ključnih substratov encima je proapoptotična beljakovina [[bad]]. Fosforilacija povzroči nastanek vezavnega mesta za določeni [[šaperon]], ki vzdržuje bad v neaktivni obliki. Podobni mehanizem deaktivacije poteče tudi pri delovanju beljakovin [[ras]], raf, MEK in ERK.<ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 699.</ref> ==== Intrinzična pot signalizacije ==== Znotrajcelični signali za apoptozo so v bistvu razne poškodbe DNK in drugih celičnih komponent, rakaste transformacije, virusne okužbe in stresne razmere, kot je pomanjkanje hranil in kisika. Tako sta ob poškodbi DNK, npr. zaradi ultravijolične svetlobe, aktivirani beljakovini [[ATM]], ki zazna dvojne prelome, in [[ATR]], ki zazna enojne prelome, pa tudi nepodvojeni del DNK v primeru napake pri podvajanju. Poleg tega, da aktivirata določene kinaze (CHK1 in CHK2), ki fosforilirajo od ciklina odvisne kinaze (Cdk) in s tem preprečijo nadaljevanje celičnega cikla, ATM preko CHK2 stabilizira beljakovino [[p53]], ki v danem primeru deluje kot trankripcijski faktor za proapoptotične beljakovine družine bcl-2, kot sta [[PUMA]] in [[Noxa]] (p53 sicer navadno deluje kot trankripcijski faktor za beljakovino [[p21]], ki inhibira kompleks [[Cdk2]]/[[ciklin]] [[ciklin B|B]]). Beljakovino p53 lahko tako obravnavamo kot znotrajcelični senzor celičnih poškodb.<ref>Wong, Apoptosis, 2003, str. 12.</ref> === Vloga kaspaz in pripadnikov bcl-2 družine === Ključni izvajalci apoptoze so encimi, kolektivno imenovani kaspaze. Signalne poti aktivirajo t. i. iniciatorske kaspaze, npr. [[kaspaza-8|kaspaze-8]] in [[kaspaza-9|kaspaze-9]], ki aktivirajo efektorske kaspaze, npr. [[kaspaza-3|kaspaze-3]], [[kaspaza-6|kaspaze-6]] in [[kaspaza-7|kaspaze-7]]. Efektorske kaspaze razgrajujejo preko 100 različnih beljakovin v celici. Ključni substrati kaspaz so zaviralec encima [[DNaza]], ki je ob aktivaciji odgovoren za fragmentacijo DNK, jedrni lamini, katerih razgradnja vodi v fragmentacijo [[celično jedro|jedra]] in beljakovine [[citoskelet]]a, katerih razgradnja vodi v destabilizacijo [[plazmalema|celične membrane]] in fragmentacijo celice. Osrednjo regulacijsko vlogo v apoptozi imajo pripadniki družine [[bcl-2]]. Obstajata dva osnovna tipa beljakovin te družine, in sicer '''proapoptotične beljakovine''' (npr. [[bak]] in [[bax]]), ki neposredno inducirajo apoptozo ob aktivaciji, ter '''antiapoptotične beljakovine''' (npr. bcl-2), ki inhibirajo proapoptotične proteine. Po prejetju ugodnega signala določeni pripadniki družine bcl-2 delujejo kot antagonisti na antiapoptotične beljakovine, kar aktivira proapoptotične beljakovine. Bak in bax tvorita oligomere v zunanju membrani mitohondrija, ki delujejo kot kanali, skozi katere lahko prehajajo snovi, pomembne za proces. Izjemen pomen ima [[citokrom c]], ki je navadno prisoten v medmembranskem prostoru mitohondrija in je vključen v [[dihalna veriga|dihalno verigo]]: citokrom c se veže na [[Apaf-1]] ({{lang-en|Apoptotic peptidase activating factor 1}}), na katerega se vežejo tudi kaspaze-9. Skupaj tvorijo t. i. '''apoptosom''', kar je potrebno za aktivacijo kaspaz-9 in s tem za začetek apoptoze. Pri [[sesalci]]h poleg citokroma c iz medmembranskega prostora izhajata še dve beljakovini, imenovani [[Smac|Smac/Diablo]] in [[Omi/Htr2]], ki delujeta kot antagonista inhibitorjev apoptoze ([[IAP]]). IAP-ji zavirajo apoptoze preko neposredne inhibicije kaspaz ali pa slednje označijo za [[ubikvitinacija|ubikvitinacijo]] in posledično razgradnjo v [[proteasom]]ih. Z antagoniziranjem delovanja IAP Smac/Diablo in Omi/Htr2 torej promovirata delovanje kaspaz in s tem apoptozo. === Pregled apoptotskih signalnih poti === Ker je apoptoza proces, ki praktično vodi v smrt celice, je logično, da obstajajo številne signalne poti z mnogimi komponentami, ki uravnavajo pričetek procesa. Zaradi zapletenosti so vse glavne poti prikazane v spodnjem shematskem pregledu. [[Slika:Signal transduction pathways.png|center|750px]] === Faza razgradnje in morfološke spremembe === [[Slika:Apoptosis.png|thumb|right|300px|Morfološke spremembe celice med apoptozo. [[Kromatin]] v jedru se zgosti in se pomakne na periferijo [[celično jedro|jedra]] ([[piknoza]]), [[citoplazma]] se zgosti, celica se skrči, [[DNK]] razpade na koščke in jedrna ovojnica je prekinjena (karioreksa), celica razpade na apoptotska telesca, ki jih odstranijo [[fagocit]]i.]] Po aktivaciji začnejo efektorske kaspaze organizirano razgrajevati celične komponente, kar se odraža v zaporedju značilnih morfoloških sprememb: # Kromatin v jedru se zgosti in razporedi na periferiji jedra, kar se imenuje ''[[piknoza]]''.<ref name=nuclearapopt>{{cite journal | author= Susin, S.A.|display-authors=etal| title=Two Distinct Pathways Leading to Nuclear Apoptosis| journal=Journal of Experimental Medicine| year=2000| volume=192| issue=4| url=http://www.jem.org/cgi/content/abstract/192/4/571 | doi = 10.1073/pnas.191208598v1 | pages=571–80| pmid=10952727}}</ref><ref name=chromatindegrad>{{cite journal | author=Kihlmark, M.|display-authors=etal| title=Sequential degradation of proteins from the nuclear envelope during apoptosis| journal=Journal of Cell Science| year=2001| url=http://jcs.biologists.org/cgi/content/full/114/20/3643| pages=3643–53| pmid=11707516 | volume=114}}</ref> # Citoplazma se zgosti in [[organel]]i so razporejeni tesno skupaj. # Sočasno z zgornjima spremembama se celica skrči in postane bolj zaokrožena zaradi razgradnje [[citoskelet]]a, stiki s sosednjimi celicami so prekinjeni. # Jedrna ovojnica postane prekinjena, DNK v jedru pa je razrezana na diskretna kromatinska telesca ali nukleosomalne enote, kar se imenuje ''karioreksa'' oz. ''karioklazija'' ({{lang-en|karyorrhexis}}).<ref name=nuclearfrag>{{cite journal |author=Nagata, S. |title=Apoptotic DNA fragmentation |journal=Exp. Cell Res. |volume=256 |issue=1 |pages=12–8 |year=2000|pmid=10739646 |doi=10.1006/excr.2000.4834 |url=https://archive.org/details/experimental-cell-research_2000-04-10_256_1/page/12}}</ref> # Celična membrana se naguba. # Sledi razpad celice na številna ''apoptotska telesca'', ki vsebujejo po več jedrnih delcev. Odstranjevanje ostankov celice opravijo lokalni fagociti, kar se imenuje [[eferocitoza]].<ref name=pmid16778289>{{cite journal |author=Vandivier R.W.|author2=Henson P.M. |author3=Douglas I.S. |title=Burying the dead: the impact of failed apoptotic cell removal (efferocytosis) on chronic inflammatory lung disease |journal=Chest |volume=129 |issue=6 |pages=1673–82 |year=2006|pmid=16778289 |doi=10.1378/chest.129.6.1673 |url=https://archive.org/details/sim_chest_2006-06_129_6/page/1673}}</ref> Apoptotska telesca izražajo na zunanji (ekstracelularni) strani plazmaleme različne signalne molekule, s katerimi se vežejo na membranske receptorje fagocitov. Le-ti jih prepoznajo in sprožijo proces [[fagocitoza|fagocitoze]], brez povzročitve [[vnetje|vnetnega]] odgovora.<ref name=phago1>{{cite journal | author=Savill J.|author2=Gregory C.|author3=Haslett C.| title=Eat me or die| url=https://archive.org/details/sim_science_2003-11-28_302_5650/page/1516| journal=Science| year=2003| volume=302| issue=5650| pages=1516–7| doi=10.1126/science.1092533| pmid=14645835}}</ref> Pogosta signalna molekula je [[fosfatidil serin]], ki je normalno prisoten na citoplazemski strani plazmaleme;<ref name=Phosphatidylserine>{{cite journal |first1=Ming O. |last1=Li |first2=Matthew R. |last2=Sarkisian |first3=Wajahat Z. |last3=Mehal |first4=Pasko |last4=Rakic |first5=Richard A. |last5=Flavell | title=Phosphatidylserine receptor is required for clearance of apoptotic cells|url=https://archive.org/details/sim_science_2003-11-28_302_5650/page/1560 | journal=Science| year=2003| volume=302| issue=5650| pages=1560–3| doi=10.1126/science.1087621| pmid=14645847}}</ref><ref name=cooper>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 690.</ref> domnevano je, da molekule fosfatilid serina prenese na zunanjo stran hipotetičen encim, imenovan [[skramblaza]].<ref name=phago2>{{cite journal | author=Wang X.|display-authors=etal| title=Cell corpse engulfment mediated by C. elegans phosphatidylserine receptor through CED-5 and CED-12| url=https://archive.org/details/sim_science_2003-11-28_302_5650/page/1562| journal=Science| year=2003| volume=302| issue=5650| pages=1563–1566| doi=10.1126/science.1087641| pmid=14645848}}</ref> Proces apoptoze poteče hitro, zaradi česar je zaznavanje procesa težavno. Med kariorekso je DNK razrezana na koščke različne velikosti, kar pri [[gelska elektroforeza|gelski elektroforezi]] daje »lestvičast« videz. S pomočjo tega lahko ločimo apoptozo od [[nekroza|nekroze]], npr. zaradi [[ishemija|ishemije]] ali delovanja toksičnih snovi na celico.<ref name=Iwata>{{navedi splet|title= An evaluation of renal tubular DNA laddering in response to oxygen deprivation and oxidant injury|author=Iwata M.|author2=Myerson D.|author3=Torok-Storb B.|author4=Zager R.A. |url=http://jasn.asnjournals.org/cgi/content/abstract/5/6/1307|year=1996| accessdate =7.9.2009}}</ref> == Funkcije == === Uničenje potencialno škodljivih celic === Apoptoza ima izreden pomen pri odstranjevanju celic, ki so poškodovane preko sprejemljivih mej za popravilo, rakasto transformiranih celic in [[virus]]no [[okužba|okuženih]] celic. Odsotnost apoptoze pri odstranjevanju tovrstnih celic vodi v različna obolenja: tako npr. okužbe s [[papilomavirusi]], ki motijo delovanje beljakovine [[p53]], vodijo v nastanek [[rak materničnega vratu|raka materničnega vratu]]. === Homeostaza === Število celic v odraslem organizmu je relativno konstantno zaradi ravnovesja med odmiranjem celic (preko apoptoze) in proliferacije celic. Homeostaza vključuje kompleksne regulacijske poti. Napake v regulacijskih mehanizmov tega ravnovesja lahko privedejo do dveh tipov usodnih motenj: * celice lahko nenadzorovano proliferirajo ([[neoplazija]]), tj. celice se delijo hitreje kot pa odmirajo, kar vodi do nastanka [[tumor]]ja; * celice se delijo počasneje, kot pa odmirajo, kar vodi v izgubo celic. Nazoren primer tovrstne homeostaze predstavljajo od hormonov odvisne fiziološke [[involucija|involucije]], tj. zmanjšanje [[hipertrofija|hipertrofičnega]] organa na normalno velikost po opravljeni funkciji pod vplivom hormonov, kot so involucija [[endometrij]]a (notranje plasti [[maternica|maternice]]) med [[menstruacija|menstrualnim ciklom]], involucija maternice po [[porod]]u ter involucija mlečnih žlez v [[dojka]]h po odstavitvi (tj. po prenehanju dojenja). K temu lahko prištevamo tudi patološke [[atrofija|atrofije]] (zmanjšanje organa ali njegovih delov, celic), kot npr. atrofija [[prostata|prostate]] po [[kastracija|kastraciji]].<ref>Kumar, Cotran, Robbins; Robbins Basic Pathology, 2003, str. 26.</ref> === Embrionalni razvoj === [[Slika:Celldeath.jpg|thumb|right|250px|Nepopolna diferenciacija dveh prstov ([[sindaktilija]]) zaradi odsotnosti apoptoze]] Programirana celična smrt je sestavni del v razvoju tkiv in organov v živalih in rastlinah. Vsaki razvoj le-teh je v začetku karakteriziran z obsežno proliferacijo celic določenega tipa, zaradi česar je potrebno nastalo maso »oblikovati« v pravilno obliko preko apoptoze. Tako se npr. odstrani do 50 % vseh nastalih [[nevron]]ov v [[embriologija|embrionalnem]] razvoju. Preostali nevroni tvorijo določene povezave oz. [[kemična sinapsa|sinapse]] z drugimi celicami ([[kemična sinapsa|sinapse]]) in izločajo rastne faktorje, ki promovirajo preživetje celic.<ref name=cooper/> Značilen primer je tudi diferenciacija [[prst (organ)|prstov]] na [[okončina]]h. === Nadzor imunskega sistema === Odziv na [[antigen]] se kaže kot proizvodnja ogromnega števila [[protitelo|protiteles]]. Zaradi tega [[limfocit B|limfociti B]] z neučinkovitimi protitelesi propadejo, saj bi sicer lahko napadli normalne telesne celice. V [[limfocit T|limfocitih T]] je apoptoza pričeta z umikom signalov za preživetje celice.<ref name=tcell>{{cite journal | first1=Guy |last1=Werlen |first2=Barbara |last2=Hausmann |first3=Dieter |last3=Naeher |first4=Ed |last4=Palmer | title=Signaling life and death in the thymus: timing is everything| url=https://archive.org/details/sim_science_2003-03-21_299_5614/page/1858 | journal=Science| year=2003| volume=299| issue=5614| pages=1859–63| doi=10.1126/science.1067833| pmid=12649474}}</ref> Limfociti T, ki se nahajajo v periferiji telesa, predstavljajo le 10 % vseh limfocitov T, ki so v začetni fazi šli skozi proces selekcije; neustrezne celice so tako nadzorovano propadle.<ref>Wong, Apoptosis, 2003, str. 7.</ref> Citotoksični limfociti T (Tc) lahko sicer neposredno inducirajo apoptozo v tarčnih celicah. V celični membrani ustvarijo pore s [[perforin]]om, skozi katere prehajajo [[granula|granule]], ki vsebujejo [[grancim]] B. Le-ta je proteaza, ki aktivira številne kaspaze v tarčni celici in s tem sproži proces apoptoze.<ref name=robspath/> == Apoptoza in avtofagija == Medsebojni odnos apoptoze in [[avtofagija|avtofagije]] odloča o preživetju ali smrti celice. Nazoren primer tega so mitohondriji, ki v primeru poškodbe postanejo prepustne za razne molekule, med drugim tudi za signalne molekule za sproženje apoptoze, kot sta [[citokrom c]] in [[Smac|Smac/DIABLO]]. Sprožena avtofagija lahko razgradi poškodovane mitohondrije in ustavi apoptozo ter tako prepreči celično smrt, v primeru obsežnih poškodb celice pa avtofagija ne zadostuje za popravilo, zato celica sproži proces apoptoze ali pa nadaljuje z avtofagno aktivnostjo in sproži [[Citoplazemska celična smrt|citoplazemsko celično smrt]].<ref name=ej1>Erman, Jezernik; 2009, str. 80-1.</ref> Zelo verjetno sta oba procesa evolucijsko sorodna, saj so bile odkrite nekatere skupne molekule, poleg tega pa nekatere celice v procesu odmiranja kažejo morfološke oz. ultrastrukturne značilnosti avtofagije, medtem ko so na molekularnem nivoju izražene značilnosti apoptoze.<ref>Erman, Jezernik; 2009, str. 82.</ref> Oba procesa sicer nista vedno izključujoča, tj. lahko potekata sočasno v isti celici. Glede na odnose med obema procesoma lahko razdelimo celice v tri kategorije:<ref name=ej1/> # [[Avtofagija#Makroavtofagija|makroavtofagija]] ni del celične smrti, njena sprožitev pa upočasni ali celo prepreči apoptozo; # avtofagija je del apoptoze in je sprožena v zadnjih fazah apoptoze kot pomožni mehanizem; # avtofagija in apoptoza potekata sočasno in skupno prispevata k celični smrti. == Vpletenost v patofiziološke procese == Apoptoza je v svojem bistvu proces z mnogimi zaporednimi dogodki, ki vsebujejo veliko število različnih biokemičnih komponent. Vsaka odstranitev ali modifikacija katerekoli komponente zato privede do spremembe v drugi komponenti (vzročno-posledično razmerje), kar lahko v živem bitju povzroči katastrofalen učinek, pogosto v obliki bolezni ali neke druge nepravilnosti. Z drugimi besedami, nepravilnosti v procesu lahko popolnoma onemogočijo apoptozo, zaradi česar lahko celice preživijo svoj »rok uporabnosti« in so se zmožne podvojevati, kar poveča možnost za njeno [[rak (bolezen)|rakasto]] ali kakšno drugo bolezensko spremembo.<ref name="pathogenesis">{{cite journal | author=Thompson, C.B.| title=Apoptosis in the pathogenesis and treatment of disease| url=https://archive.org/details/sim_science_1995-03-10_267_5203/page/1456| journal=Science| year=1995| volume=267| issue=5203| pages=1456–62| doi=10.1126/science.7878464| pmid=7878464}}</ref> === Virusna okužba === Apoptozo lahko obravnavamo tudi kot vrsto prirojenega imunskega odziva na virusno okužbo. Virusi oz. njihovi delci/sekreti lahko sprožijo apoptozo okuženih celic preko različnih mehanizmov, med drugim preko: * vezave na receptor; * interakcije z beljakovino p53; * izražanja virusnih beljakovine preko MHC sistema, kar omogoči prepoznavo okuženih celic s strani celic imunskega sistema (npr. [[naravna celica ubijalka|naravne celice ubijalke]] in citotoksični limfociti T).<ref>{{cite journal | author1=Everett, H. |author2=McFadden, G.| title=Apoptosis: an innate immune response to virus infection | url=https://archive.org/details/sim_trends-in-microbiology_1999-04_7_4/page/160 | journal=Trends Microbiol. | year=1999 | pages=160–5 | volume=7 | issue=4 | pmid= 10217831 | doi=10.1016/S0966-842X(99)01487-0}}</ref> Zaradi tega nosi večina [[virus]]ov v svojem [[genom]]u zapis za beljakovine, ki inhibirajo apoptozo (antiapoptotični proteini), kot so homologi beljakovine [[bcl-2]].<ref>{{cite journal | author1=Teodoro, J.G. |author2=Branton, P.E. | title=Regulation of apoptosis by viral gene products | url=https://archive.org/details/sim_journal-of-virology_1997-03_71_3/page/1739 | journal=J. Virol. | year=1997 | pages=1739–46 | volume=71 | issue=3 | pmid= 9032302 | pmc=191242}}</ref> Taka bcl-2 homologa sta npr. beljakovini BHRF1 ([[virus Epstein-Barr]]) in E1B 19K ([[adenovirus]]).<ref>{{cite journal | author1=Polster B.M. |author2=Pevsner J. |author3=Hardwick J.M. | title=Viral Bcl-2 homologs and their role in virus replication and associated diseases | journal=Biochim. Biophys. Acta. | year=2004 | pages=211–27 | volume=1644 | issue=2–3 | pmid= 14996505 | doi=10.1016/j.bbamcr.2003.11.001}}</ref> Nekateri virusi izražajo kaspazne inhibitorje, kot je beljakovina CrmA virusa [[kravje koze|kravjih koz]], medtem ko drugi virusi blokirajo delovanje TNF in Fas; primer tega je [[virus Myxoma]], pri katerem se beljakovina M-T2 veže na receptor TNF in tako prepreči odziv.<ref>{{cite journal| author1=Hay, S. |author2=Kannourakis, G.|title=A time to kill: viral manipulation of the cell death program | journal=J. Gen. Virol. | year=2002 | pages=1547–64 | volume=83 | issue= Pt. 7| pmid= 12075073}}</ref> Poleg tega mnogo virusov izraža inhibitorje p53, ki se vežejo na p53 in preprečijo njegovo transkripcijsko aktivnost. Posledica tega je, da p53 ne more sprožiti apoptoze, saj ne more inducirati izražanja proapoptotičnih beljakovin. Primera tovrstnih inhibitorjev sta beljakovini E1B-55K adenovirusov in HBx virusa [[hepatitis B]].<ref>{{cite journal |author1=Wang, X.W. |author2=Gibson, M.K. |author3=Vermeulen, W. |author4=Yeh, H. |author5=Forrester, K. |author6=Stürzbecher, H.W. |author7=Hoeijmakers, J.H. |author8=Harris, C.C. | title=Abrogation of p53-induced Apoptosis by the Hepatitis B Virus X Gene |url=https://archive.org/details/sim_cancer-research_1995-12-15_55_24/page/6012 | journal=Cancer Res. | year=1995 | pages=6012–6 | volume=55 | issue=24 | pmid= 8521383}}</ref> Nekateri virusi so tekom [[evolucija|evolucije]] obrnili proces apoptoze v svoj prid. Namreč, širjenje virusa v telesu promovirajo v tem primeru tudi apoptotska telesca, v katerih se nahajajo virusi, saj [[fagocit]]i [[fagocitoza|fagocitirajo]] ta telesca in s tem praktično onemogočijo imunski odziv. Tako se torej lahko viruso izognejo uničenju, še posebej v poznih fazah okužbe.<ref>{{cite journal | author1=Hay, S. |author2=Kannourakis, G. | title=A time to kill: viral manipulation of the cell death program | journal=J. Gen. Virol. | year=2002 | pages=1547–64 | volume=83 | issue= Pt 7| pmid= 12075073}}</ref> ==== Okužba s HIV-om ==== Glavna tarča [[HIV|virusa humane imunske pomanjkljivosti]] (HIV) so t. i. [[celica pomagalka|celice pomagalke]], ki so izjemno pomembna komponenta [[imunski sistem|imunskega sistema]]. Eden od mehanizmov, s katerim povzroči HIV uničenje omenjenih celic je aktivacija apoptoze, ki je posledica serije biokemičnih poti:<ref name="Judie">{{cite journal | author1= Alimonti J.B. |author2=Ball T.B. |author3=Fowke K.R.| title=Mechanisms of CD4+ T lymphocyte cell death in human immunodeficiency virus infection and AIDS| journal=J. Gen. Virology| year=2003| issue=84| url=http://vir.sgmjournals.org/cgi/content/full/84/7/1649| doi = 10.1099/vir.0.19110-0| pages=1649–61| pmid=12810858 | volume=84}}</ref> # encimi HIV-a deaktivirajo antiapoptotično beljakovino bcl-2, hkrati pa aktivirajo proapoptotično prokaspazo-8; # raven celičnih beljakovin, ki sprožijo Fas posredovano apoptozo, se poviša; # raven CD4 glikoproteinskih označevalcev na celični membrani se zmanjša; # virusne beljakovine in ostali delci, sproščeni v zunajcelično tekočino, so sposobni inducirati v bližnjih celicah pomagalkah. V tem smislu je HIV za razliko od večine virusov poseben, saj v končni fazi ne inhibira apoptoze, pa jo aktivira. V okuženih celicah HIV sicer sprva zavira nastanek molekul, ki so odgovorne za označevanje celic za apoptozo. To se zdi na prvi pogled paradoksno, vendar ravno to da virusu dovolj časa za pomnoževanje in posledično sproščanje virionov (popolnih kužnih virusov) in zadostne količine proapoptočnih molekul iz celice v okolico.<ref name="Judie"/> == Apoptoza v rastlinah == [[Programirana celična smrt]] v [[rastline|rastlinah]] je na molekularnem nivoju podobna apoptozi v [[živali]]h, vendar se v glavnem razlikuje v prisotnosti [[celična stena|celične stene]] in odsotnosti imunskih celic, ki bi odstranjevale ostanke mrtvih celic. Namesto tega poteče v celicah [[avtoliza]] ostankov, tj. celične komponente se razgradijo v [[vakuola]]h z različnimi encimi. Poleg tega je prisotna tudi [[avtofagija]], kjer se celične komponente z izjemo jedra razgradijo v [[avtofagosom]]ih.<ref>{{cite journal |author1=Collazo C. |author2=Chacón O. |author3=Borrás O. |year=2006 |url=http://elfosscientiae.cigb.edu.cu/PDFs/BA/2006/23/1/BA002301RV001-010.pdf |title=Programmed cell death in plants resembles apoptosis of animals |journal=Biotecnología Aplicada |volume=23 |pages=1–10 |access-date=2009-09-07 |archive-date=2009-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090303235946/http://elfosscientiae.cigb.edu.cu/PDFs/BA/2006/23/1/BA002301RV001-010.pdf |url-status=dead }}</ref> Do sedaj niso bili odkriti encimi, homologni kaspazam, vendar so vključene druge, kaspazam nesorodne beljakovine, predvsem metakaspaze ter različni vakuolni encimi, prav tako pa niso bile odkrite druge beljakovine, povezane z apoptozo.<ref name=proteus>{{cite journal|last=Dermastia |first=Marina |authorlink=Marina Dermastia |title=Tudi celice umirajo, mar ne? |journal=[[Proteus (revija)|Proteus]] |volume=74|issue=8|pages=345|issn=0033-1805}}</ref> Po drugi strani so bile te beljakovine po vstavitvi genov v rastlinski genom dejavne, kar nakazuje na to, da so določeni deli apoptotske poti prisotni v rastlinah, drugi deli pa so se pri različnih skupinah organizmov v evoluciji razvijali neodvisno.<ref name=proteus/> == Primerjava z nekrozo == V osnovi sta oba procesa, tj. apoptoza in [[nekroza]], udeležena v poškodbi tkiva, poleg tega pa je lahko apoptoza predhodni dogodek oz. lahko naznanja prihodnjo nekrozo. Iz vidika primerjave je pri apoptozi bistveno to, da le-ta služi omejevanju obsega poškodbe, saj je nadzorovan proces, ki ohranja energijo preko odstranjevanja poškodovanega tkiva za preživetje organizma kot celote. V nasprotju s tem je nekroza neorganiziran in nepredvidljiv proces, ki ga označujeta povečana [[entropija (klasična termodinamika)|entropija]] ter izguba energije, tj. v okolico se sprošča odpadni celični material. Posledično prido do kolateralnih poškodb pri sosednjih celicah in tkivih.<ref>Wong, Apoptosis, 2003, str. 4-5.</ref> Razlike med obema procesoma lahko povzamemo v naslednji tabeli:<ref>Kumar, Cotran in Robbins; Robbins Basic Pathology, 2003, str. 27.</ref> {| style="margin:0 0 1em 1em; border:1px solid #aaa; background:#edf3fe; text-align:center; font-size:90%; margin:auto;" cellpadding="1" cellspacing="0" |- style="background:#ccf; border-top:1px solid #aaa;" ! style="border-right:1px solid #aaa; border-bottom:2px solid #aaa;" | ! style="border-right:1px solid #aaa; border-bottom:2px solid #aaa;" | '''''Apoptoza''''' ! style="border-right:1px solid #aaa; border-bottom:2px solid #aaa;" | '''''Nekroza''''' |- | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |'''Sprožitveni dejavniki''' | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |različni fiziološki in patološki dejavniki | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |hipoksija, hipertermija, ionizirajoče sevanje,<br /> okužbe, strupi idr. |- style="background:#DCDFFE" | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |'''Histološki izgled''' | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |vidne posamezne celice, kondenzacija [[kromatin]]a,<br /> apoptotska telesca | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |odvisno od tipa, v splošnem eozinofilnost,<br /> pojav [[vakuol]] in razpad jedra |- | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |'''Razgradnja DNK''' | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |[[nukleosom|internukleosomalna]] | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |naključna in difuzna |- style="background:#DCDFFE" | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |'''Mehanizmi procesa''' | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |aktivacija genov, encimi ([[endonukleaza|endonukleaze]] in [[proteaza|proteaze]]) | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |pomanjkanje ATP, poškodbe membrane,<br /> delovanje prostih radikalov |- | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |'''Reakcija okoljnega tkiva''' | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |ni vnetja, fagocitoza apoptotskih telesc | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |vnetje |} == Zgodovina in raziskovanje == [[Slika:John Sulston.jpg|thumb|right|175px|[[John E. Sulston]], eden od Nobelovih nagrajencev leta 2002 za pionirsko delo na področju apoptoze]] Temelje apoptoze je opisal nemški znanstvenik [[Carl Vogt]] leta 1842, podrobnejši opis procesa pa je podal [[Walther Flemming]] leta 1885. Minilo je skorajda stoletje, preden je postala apoptoza zopet predmet zanimanja. Med raziskovanjem [[tkivo|tkiva]] pod [[elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopom]] je John Foxton Ross Kerr uspel razlikovati med apoptozo in celično smrtjo zaradi poškodbe.<ref>{{cite journal|last=Kerr|first=J.F.|year=1965|title=A histochemical study of hypertrophy and ischaemic injury of rat liver with special reference to changes in lysosomes|journal=Journal of Pathology and Bacteriology|issue=90|pages=419–35|doi=10.1002/path.1700900210|volume=90}}</ref> Po objavi članka so Kerr, Alastair R. Currie in [[Andrew Wyllie]] nadaljevali z raziskavami. Na začetku so proces poimenovali kot ''programirana celična nekroza'', pozneje pa so s pomočjo Jamesa Cormacka, profesorja grščine, uvedli termin ''apoptoza''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.a-star.edu.sg/astar/biomed/action/biomed_dvp_abstract.do?id=2901ddeb02dH |title=Prof Andrew H. Wyllie - Lecture Abstract |accessdate=2007-03-30 |publisher=Agency for Science, Technology and Research |archive-date=2007-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071113101931/http://www.a-star.edu.sg/astar/biomed/action/biomed_dvp_abstract.do?id=2901ddeb02dH |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite journal |author1=Kerr J.F. |author2=Wyllie A.H. |author3=Currie A.R. |title=Apoptosis: a basic biological phenomenon with wide-ranging implications in tissue kinetics |url=https://archive.org/details/sim_british-journal-of-cancer_1972-08_26_4/page/239 |journal=Br. J. Cancer |volume=26 |issue=4 |pages=239–57 |year=1972 |pmid=4561027|pmc=2008650}}</ref> Za opis procesa je Kerr leta 2002 prejel [[Nagrada Paula Ehrlicha in Ludwiga Darmstaedtera|Nagrado Paula Ehrlicha in Ludwiga Darmstaedtera]].<ref>{{cite journal |author1=O'Rourke, M.G. |author2=Ellem, K.A. |title=John Kerr and apoptosis |journal=Med. J. Aust. |volume=173 |issue=11-12 |pages=616–7 |year=2000 |pmid=11379508|url=http://www.mja.com.au/public/issues/173_11_041200/orourke/orourke.html}}</ref> Leta 2000 so [[Sydney Brenner]], [[Robert Horvitz]] in [[John E. Sulston]] prejeli [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]] za njihovo delo v zvezi z apoptozo.<ref>{{navedi nobelprize.org |področje=fizmed |leto=2000 |accessdate=2021-07-03 }}</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * {{navedi knjigo |author=Alberts, B.|display-authors=et al |year=2004 |title=Essential cell biology.|url=https://archive.org/details/essentialcellbio00albe|edition=2. |publisher=New York, London: Garland Science |isbn=0-8153-3481-8 |cobiss=9965622 |pages=[https://archive.org/details/essentialcellbio00albe/page/625 625]-628}} * {{navedi knjigo |author1=Cooper, G.M. |author2=Hausmann, R.E. |year=2007 |title=The Cell: A Molecular Approach. |url=https://archive.org/details/cellmolecularapp00coop_518 |edition=4|publisher=Washington D.C.: ASM Press, Sinauer Associates |isbn=978-0-87893-219-1 |cobiss=2964500 |pages=[https://archive.org/details/cellmolecularapp00coop_518/page/n713 690]-701}} * {{navedi revijo|author1=Erman A.|author2= Jezernik K.|date=2009|title=Avtofagija in njena vloga v zdravju in bolezni|journal=Med. razgledi|volume=49|issue=1|pages=77-88|issn=0025-8121}} * {{navedi knjigo |author1=Kumar V.|author2=Cotran R.S.|author3=Robbins S.L. |year=2003 |title=Robbins Basic Pathology|url=https://archive.org/details/robbinsbasicpath0000unse|edition=7 |publisher=Philadelphia [etc.] : Saunders, cop. |isbn=0-7216-9274-5 |cobiss=9553970 |page=[https://archive.org/details/robbinsbasicpath0000unse/page/26 26]-28}} * Wong, H.K. (2003). "Apoptosis". '''V:''' ''Combat Medicine: Basic and Clinical Research in Military, Trauma and Emergency Medicine'' (str. 3-22); urednika Tsokos G.C. in Atkins J.L. Totowa, New Jersey: Humana Press. ISBN 1-58829-070-0 </div> == Glej tudi == {{portal|Biologija}} * [[programirana celična smrt]] * [[nekroza]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki|Apoptosis|Apoptoza}} * [http://users.rcn.com/jkimball.ma.ultranet/BiologyPages/A/Apoptosis.html#The_Mechanisms_of_Apoptosis Splošen opis mehanizmov apoptoze] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180309073759/http://users.rcn.com/jkimball.ma.ultranet/BiologyPages/A/Apoptosis.html#The_Mechanisms_of_Apoptosis |date=2018-03-09 }} - ''Kimball's Biology Pages'' {{ikona en}} * [http://www.cellsignal.com/pathways/apoptosis-signaling.jsp Podrobnejši pregled signalnih poti] - ''Cell Signaling'' {{ikona en}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Programirana celična smrt]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] {{normativna kontrola}} oiv0tjxhz7v84cr52wh059w0v47t0y9 0 50975 6709433 6700086 2026-07-10T18:47:23Z Yerpo 8417 pp nesmisel 6709433 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Ćele kula | native_language = Serbian | image = Skull Tower detail.jpg | image_size = 200px | caption = Detajl stene | designation1 = | designation1_date = | designation1_number = | designation1_criteria = | designation1_type = | designation1_free1name = | designation1_free1value = | designation1_free2name = | designation1_free2value = | location = [[Niš]], [[Srbija]] | elevation = | built = 1809 | architect = | architecture = | coordinates = {{coord|43.3122|21.9238|display=inline,title}} | locmapin = Srbija | map_caption = Lega Ćele kule v Srbiji | visitation_num = 30.000–50.000 | visitation_year = 2009 | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Srbija | designation1_type= Kulturni spomenik izjemnega pomena | designation1_offname = | designation1_date = 6. maj 1948 | designation1_number = SK 218<ref>{{Cite web|url=https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45752|title=Информациони систем непокретних културних добара}}</ref> }} }} [[Slika:Ćele_kula,_Niš,_Srbija.jpg|thumb|150px|Eden od zidov Ćele kule]] '''Ćele kula''' ({{lang-sr-Cyrl|Ћеле кула|Ćele kula}}, {{IPA|sr|tɕel̩e kula|pron}}; {{Langx|tr|Kelle kulesi|4=stolp lobanj}}) je kamnita zgradba, v katero so vdelane človeške lobanje in stoji v [[Niš]]u v [[Srbija|Srbiji]]. Zgradilo jo je [[Osmansko cesarstvo]] po bitki pri Čegru maja 1809 med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]]. Bitka na Čegru je trajala od 19. do 31. maja 1809 in se je končala s porazom Srbov. Med bitko so srbske upornike pod poveljstvom Stevana Sinđelića na hribu Čegar blizu Niša obkolili Osmani. Sinđelić je vedel, da bodo on in njegovi borci v primeru ujetja nabiti na kol, zato je v uporniškem jarku razstrelil skladišče smodnika, pri čemer je ubil sebe, svoje podrejene in vdirajoče osmanske vojake. Guverner Rumelijskega ejaleta, Huršid paša, je glave poražencev odrte in nagačene poslal [[sultan]]u v [[Konstantinopel]], iz lobanj pa ob poti velel sezidati stolp. Stolp je visok 4,5 metra in je prvotno vseboval 952 lobanj, vdelanih na štirih straneh v 14 vrstah. Leta 1861 je [[Mithad paša]], takratni vodja niškega [[pašaluk]]a, ukazal razstaviti Ćele kulo, vendar krajevni Turki tega niso dopustili. Po umiku Osmanov iz Niša leta 1878 je bila zgradba delno obnovljena, pokrita z baldahinom in nekatere odstranjene lobanje so bile vrnjene. Gradnja kapele okoli zgradbe se je začela leta 1892 po načrtih [[Beograd|beograjskega]] [[arhitekt]]a [[Dimitrije T. Leko|Leka]] in je bila dokončana leta 1894. Kapela je bila obnovljena leta 1937. Naslednje leto je bil dodan Sinđelićev doprsni kip. Leta 1948 sta bila Ćele kula in kapela, ki jo obdaja, razglašena za kulturni spomenik izjemnega pomena in sta prišla pod zaščito Socialistične republike Srbije. Nadaljnja obnova kapele je bila izvedena leta 1989. Do leta 2026 je v stenah Ćele kule še vedno vgrajenih 58 lobanj. Tista, za katero se pravi, da pripada Sinđeliću, je zaprta v stekleni posodi ob zgradbi; ostale so izdrli in jih pokopali ali so drugače propadle. Srbske oblasti si prizadevajo za uvrstitev Ćele kule na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] seznam svetovne dediščine. Mnogi Srbi ga vidijo kot simbol neodvisnosti, postal pa je priljubljena turistična atrakcija, ki jo letno obišče med 30.000 in 50.000 ljudi. == Zgodovina == === Gradnja === [[File:Skull Tower 1863.jpg|thumb|left|Ćele kula, kot je upodobljena na skici Felixa Philippa Kanitza iz leta 1863]] Prva srbska vstaja proti osmanski oblasti je izbruhnila februarja 1804, njen vodja pa je bil [[Đorđe Petrović|Karadžordže]].{{sfn|Judah|2000|p=51}} 19. maja 1809 so Osmani na hribu Čegar,{{sfn|Damnjanović|Merenik|2004|pp=65–66}} blizu vasi [[Kamenica, Niš|Kamenica]] v Nišu, napadli 3000 srbskih upornikov pod poveljstvom Stevana Sinđelića.{{sfn|Castellan|1992|p=241}} Upornike je pestilo pomanjkanje koordinacije, predvsem zaradi rivalstva med poveljnikoma Milojem Petrovićem in Petrom Dobrnjacem. Posledično Sinđelićevi borci niso prejeli podpore drugih uporniških odredov. Številčno močnejši Osmani so v številnih neuspelih napadih na upornike izgubili na tisoče vojakov, a so sčasoma premagali srbske linije. Sinđelić je vedel, da bodo on in njegovi možje v primeru ujetja nabodeni na kol, zato je streljal na skladišče smodnika v svojem jarku, kar je sprožilo močno eksplozijo. Nastala eksplozija je ubila njega in vse ostale v bližini.{{sfn|Vucinich|1982|p=141}}{{sfn|Hall|1995|p=297}}{{sfn|Judah|2000|p=279}}{{sfn|Merrill|2001|p=178}} [[File:Skull Tower.jpg|thumb|right|Ćele kula leta 1878]] Po bitki je guverner Rumelijskega ejaleta, Huršid paša, ukazal, da se glave Sinđelića in njegovih mož odrejo, nagačijo in pošljejo osmanskemu [[sultan]]u [[Mahmud II.|Mahmudu II.]] Ko si jih je sultan ogledal, so lobanje vrnili v Niš, kjer so Osmani zgradili Stolp lobanj kot opozorilo prebivalcem, ki so razmišljali o uporu.{{sfn|Judah|2000|p=279}} Osmansko cesarstvo je bilo znano po tem, da je iz lobanj uporniških borcev gradilo stolpe, da bi med svojimi nasprotniki izzvalo teror.{{sfn|Quigley|2001|p=172}} Ćele kula je bila zgrajena ob cesti iz Konstantinopla v [[Beograd]].{{sfn|Sümer|2021|p=141}} Zgrajena je bila iz peska in apnenca.{{sfn|Jezernik|2004|p=144}} Struktura je visoka 4,5 metra.{{sfn|Hürriyet Daily News 27 February 2014}} Prvotno je bila sestavljena iz 952 lobanj, vgrajenih na štirih straneh v 14 vrstah. Domačini so jo poimenovali ''ćele kula'', iz turške besede ''kelle kulesi'', kar pomeni 'stolp lobanj'.{{sfn|Vucinich|1982|p=141}} Francoski [[romantika|romantični]] [[pesnik]] [[Alphonse de Lamartine]] je leta 1833 obiskal stolp med potovanjem skozi Niš. Takrat so bile lobanje zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom že pobeljene. »Moje oči in srce so pozdravile posmrtne ostanke tistih pogumnih mož, katerih odsekane glave so bile temeljni kamen neodvisnosti njihove domovine«, je kasneje zapisal de Lamartine. »Naj Srbi ohranijo ta spomenik! Vedno bo učil njihove otroke o vrednosti neodvisnosti ljudstva in jim pokazal resnično ceno, ki so jo morali njihovi očetje plačati zanjo.«{{sfn|Judah|2000|p=279}} De Lamartinovo poročilo je v Niš privabilo številne zahodne popotnike. Stolp lobanj je bil omenjen tudi v delih britanskega potopisca Alexandra Williama Kinglakea, objavljenih leta 1849.{{sfn|Longinović|2011|pp=38–39}} === Demontaža in konservacija === [[File:Skull Tower 01.jpg|thumb|right|Kapela s stolpom, 1902]] V letih po gradnji je z zidov stolpa odpadlo veliko lobanj, nekatere so sorodniki odnesli za pokop, saj so mislili, da lahko prepoznajo lobanje svojih pokojnih družinskih članov, nekatere pa so vzeli lovci na spominke.{{sfn|Judah|2000|p=280}} Midhat Paša, zadnji osmanski guverner Niša, je leta 1861 ukazal demontažo Ćele kule. Spoznal je, da struktura ni več učinkovito sredstvo za odvračanje morebitnih upornikov in le spodbuja zamero proti Osmanom ter domačine opominja na krutost cesarstva.{{sfn|Makuljević|2012|pp=36–37}} Med demontažo so preostale lobanje odstranili iz stolpa. Po umiku Osmanov iz Niša leta 1878 je Kraljeva srbska vojska preiskala mesto in okolico v iskanju manjkajočih lobanj. Ena je bila najdena globoko v zidovih stolpa in poslana v Narodni muzej v Beogradu. Sledila je gradnja [[baldahin]]a na strehi, ki je bil okrašen s križem. Tako je zgradba upodobljena na sliki realista Đorđa Krstića iz leta 1883. Leta 1892 so se začela dela na gradnji kapele, ki naj bi obdajala stolp. Temelji kapele, ki jih je zasnoval arhitekt Dimitrije T. Leko, so bili posvečeni leta 1894.{{sfn|Makuljević|2012|pp=36–37}} Plošča, posvečena v bližini kapele leta 1904, se glasi: »Prvim srbskim osvoboditeljem po Kosovu.« Kapela je bila obnovljena leta 1937, naslednje leto pa je bil dodan Sinđelićev doprsni kip. Leta 1948 sta bila Stolp lobanj in kapela razglašena za kulturna spomenika izjemnega pomena in sta prišla pod zaščito [[Socialistična republika Srbija|Socialistične republike Srbije]]. Nadaljnja obnova kapele se je zgodila leta 1989.{{sfn|Babović 14 July 2009}} Do leta 2026 je v stenah stolpa še vedno vgrajenih 58 lobanj.{{sfn|Pavićević|2021|p=148}} Ena, za katero pravijo, da pripada Sinđeliću, počiva v stekleni posodi ob zgradbi. == Zapuščina == [[File:Ćele-kula, Niš, Srbija, 17.JPG|thumb|right|Kapela, ki obdaja Stolp lobanj, 2014]] Ćele kula ostaja eden najpomembnejših simbolov osmanske oblasti v Srbiji.{{sfn|Garcevic 19 December 2016}} »Še naprej služi kot pomembna dediščina srbske nacionalne identitete,« piše politolog Bilgesu Sümer. V Srbiji in med Srbi tako v državi kot zunaj nje velja za simbol boja države za neodvisnost od Osmanskega cesarstva.{{sfn|Levy|2015|p=222}} V stoletjih po njegovi izgradnji je postal kraj srbskega romanja.{{sfn|Judah|2000|p=280}} Pred razpadom Jugoslavije je stavbo obiskalo več deset tisoč šolarjev z vse Jugoslavije. Ćele kula ostaja ena najbolj obiskanih destinacij v Srbiji, ki letno privabi med 30.000 in 50.000 obiskovalcev. Srbski pesnik Milan Đorđević meni, da je Ćele kula simbol tega, kar imenuje »balkanska groza«.{{sfn|Merrill|2001|p=179}} Skladatelj Dušan Radić je leta 1957, črpajoč iz tem iz srbske zgodovine, skomponiral kantato ''Ćele kula''.{{sfn|Milin|2009|pp=86–87}} Ćele kula je tudi tema istoimenskega četrtega cikla četrte pesniške zbirke modernista Vaska Pope, ''Uspravna zemlja'' (pokončna dežela), ki je bila dokončana leta 1971.{{sfn|Lekić|1993|p=38}} Struktura je bila predstavljena na naslovnici albuma ''Istina'' srbske rock skupine [[Riblja Čorba]] iz leta 1985, obrazi članov skupine pa so vdelani v stene stolpa. Naslovnico je oblikoval umetnik Jugoslav Vlahović.{{sfn|Kostić 28 December 2015}} Razstava v Vojaškem muzeju v Beogradu vsebuje repliko stolpa. Leta 2024 je skupina antropologov iz Srbije začela forenzično rekonstrukcijo obrazov preostalih lobanj; analiza DNK lobanj ni bila izvedena, saj bi to poškodovalo tako lobanje kot stolp. Projekt je bil financiran z zasebnimi donacijami iz Srbije in več sosednjih držav.{{sfn|Euronews Srbija 5 June 2024}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === ==References== ;Books {{refbegin|30em}} * {{cite book | last = Castellan | first = Georges | year = 1992 | title = History of the Balkans: From Mohammed the Conqueror to Stalin | url = https://archive.org/details/historyofbalkans0000cast | publisher = East European Monographs | location = Boulder, Colorado | isbn = 978-0-88033-222-4 }} * {{cite book | last1 = Damnjanović | first1 = Nebojša | last2 = Merenik | first2 = Vladimir | year = 2004 | title = The First Serbian Uprising and the Restoration of the Serbian State | publisher = Historical Museum of Serbia | location = Belgrade, Serbia | isbn = 978-86-7025-371-1 }} * {{cite book | last = Hall | first = Brian | year = 1995 | title = Impossible Country: A Journey Through the Last Days of Yugoslavia | publisher = Penguin | location = New York City | isbn = 978-0-14-024923-1 }} * {{cite book | last = Jezernik | first = Božidar | year = 2004 | title = Wild Europe: The Balkans in the Gaze of Western Travellers | url = https://archive.org/details/wildeuropebalkan0000jeze | publisher = Saqi | location = London, England | isbn = 978-0-86356-574-8 }} * {{cite book | last = Judah | first = Tim | authorlink = | year = 2000 | title = The Serbs: History, Myth and the Destruction of Yugoslavia | publisher = Yale University Press | location = New Haven, Connecticut | isbn = 978-0-300-08507-5 | url = https://books.google.com/books?id=B4YbP0fPcMYC }} * {{cite book | last = Lekić | first = Anita | year = 1993 | title = The Quest for Roots: The Poetry of Vasko Popa | publisher = Peter Lang | location = Bern, Switzerland | isbn = 978-0-820417-77-6 }} * {{cite book | last = Levy | first = Michele Frucht | editor-last = Mitroiu | editor-first = Simona | year = 2015 | title = Life Writing and Politics of Memory in Eastern Europe | chapter = From Skull Tower to Mall: Competing Victim Narratives and the Politics of Memory in the Former Yugoslavia | publisher = Palgrave Macmillan | location = New York City | isbn = 978-1-137-48552-6 | url = https://books.google.com/books?id=97OhCgAAQBAJ | pages = 202–221 }} * {{cite book | last = Longinović | first = Tomislav | year = 2011 | title = Vampire Nation: Violence as Cultural Imaginary | publisher = Duke University Press | location = Durham, North Carolina | isbn = 978-0-8223-5039-2 | url = https://books.google.com/books?id=RDq8b_8Q_gEC }} * {{cite book | last = Makuljević | first = Nenad | editor-last = Zimmermann | editor-first = Tanja | year = 2012 | title = Balkan Memories: Media Constructions of National and Transnational History | chapter = Public Monuments, Memorial Churches and the Creation of Serbian National Identity in the 19th Century | publisher = transcript Verlag | location = Bielefeld, Germany | isbn = 978-3-8394-1712-6 | url = https://books.google.com/books?id=va-TBQAAQBAJ | pages = 33–40 }} * {{cite book | last = Merrill | first = Christopher | authorlink = | year = 2001 | title = Only the Nails Remain: Scenes from the Balkan Wars | publisher = Rowman & Littlefield | location = Lanham, Maryland | isbn = 978-0-74251-686-1 | url = https://books.google.com/books?id=iQ3qG1s0LSgC }} * {{cite book | last = Milin | first = Melita | editor-last = Romanou | editor-first = Katy | year = 2009 | title = Serbian and Greek Art Music: A Patch to Western Music History | chapter = Serbian Music of the Second Half of the 20th Century: From Socialist Realism to Postmodernism | publisher = Intellect Books | location = Bristol, England | isbn = 978-1-84150-338-7 | url = https://books.google.com/books?id=u4kZUcgRYGsC | pages = 81–96 }} * {{cite book | last = Pavićević | first = Aleksandra | year = 2021 | title = Funerary Practices in Serbia | publisher = Emerald Group Publishing | location = Bingley, West Yorkshire | isbn = 978-1-78769-179-7 | url = https://books.google.com/books?id=vqgaEAAAQBAJ }} * {{cite book | last = Sümer | first = Bilgesu | editor1-last = Ribas-Mateos | editor1-first = Natalia | editor2-last = Dunn | editor2-first = Timothy J. | year = 2021 | title = Handbook on Human Security, Borders and Migration | chapter = The Invisible Dimension of Institutional Violence and the Political Construction of Impunity: Necropopulism and the Averted Medicolegal Gaze | publisher = Edward Elgar Publishing | location = Northampton, Massachusetts | isbn = 978-1-83910-890-7 | url = https://books.google.com/books?id=MhsdEAAAQBAJ | pages = 137–147 }} * {{cite book | last = Quigley | first = Christine | year = 2001 | title = Skulls and Skeletons: Human Bone Collections and Accumulations | publisher = McFarland | location = Jefferson, North Carolina | isbn = 978-0-7864-1068-2 | url = https://books.google.com/books?id=tTST7UFzncoC }} * {{cite book | last = Vucinich | first = Wayne S. | authorlink = | editor-last = Vucinich | editor-first= Wayne S. | year = 1982 | title = First Serbian Uprising, 1804–1813 | chapter = The Serbian Insurgents and the Russo-Turkish War of 1809–1812 | publisher = Columbia University Press | location = New York City | isbn = 978-0-930888-15-2 | pages = 141–174 }} {{refend}} ;Websites {{refbegin|30em}} * {{cite news | last = Babović | first = S. | date = 14 July 2009 | title = Ćele-kula za svetsku baštinu | language = Serbian | newspaper = Večernje novosti | url = https://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:292407-Cele-kula-za-svetsku-bastinu | access-date = 24 April 2021 | ref = {{harvid|Babović 14 July 2009}} }} * {{cite web | last = Garcevic | first = Srdjan | date = 19 December 2016 | title = Finding a Serbian Thread in the Silk Road | website = Balkan Insight | url = https://balkaninsight.com/2016/12/19/finding-a-serbian-thread-in-the-silk-road-11-04-2016/ | access-date = 20 November 2022 | ref = {{harvid|Garcevic 19 December 2016}} }} * {{cite web | last = Kostić | first = Petar | date = 28 December 2015 | title = Himna slobode: 30 godina Istine i "Anđela" | language = Serbian | website = BalkanRock | url = https://balkanrock.com/autorski-clanci/kolumne-i-clanci/himna-slobode-30-godina-istine-i-andela/ | access-date = 24 April 2021 | ref = {{harvid|Kostić 28 December 2015}} | archive-date = 2023-12-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20231201122630/https://balkanrock.com/autorski-clanci/kolumne-i-clanci/himna-slobode-30-godina-istine-i-andela/ | url-status = dead }} *{{cite web | website = Euronews Srbija | date = 5 June 2024 | title = "Novo lice Ćele-kule": Projekat rekonstrukcije lica junaka čije su lobanje ugrađene u zidove | language = Serbian | url = https://www.euronews.rs/kultura/aktuelno-iz-kulture/125795/novo-lice-cele-kule-projekat-rekonstrukcije-lica-junaka-cije-su-lobanje-ugradene-u-zidove/vest | access-date = 12 September 2024 | ref = {{harvid|Euronews Srbija 5 June 2024}} }} * {{cite web | website = Hürriyet Daily News | date = 27 February 2014 | title = Ottoman tower tops list of buildings made with bones | url = http://www.hurriyetdailynews.com/ottoman-tower-tops-list-of-buildings-made-with-bones.aspx?pageID=238&nID=63000&NewsCatID=375 | access-date = 24 April 2021 | ref = {{harvid|Hürriyet Daily News 27 February 2014}} }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Ćele-kula}} * [https://web.archive.org/web/20090411153443/http://www.ni.rs/cegar-hill.html Battle of Čegar, official website of the municipality of Niš] {{in lang|en}} * [https://narodnimuzejnis.rs/o-muzeju/objekti/cele-kula/?lang=RS Ćele-kula ] {{space}} National Museum Niš {{in lang|sr}} * [https://narodnimuzejnis.rs/o-muzeju/objekti/cele-kula/?lang=RS Ćele-kula – Narodni muzej Niš] [[Kategorija:Niš]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Kostnice v Srbiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1809]] sgbj8kt7eengx1s378aji7jjvrw5vti 6709452 6709433 2026-07-10T20:03:39Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Niš]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Nišu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709452 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Ćele kula | native_language = Serbian | image = Skull Tower detail.jpg | image_size = 200px | caption = Detajl stene | designation1 = | designation1_date = | designation1_number = | designation1_criteria = | designation1_type = | designation1_free1name = | designation1_free1value = | designation1_free2name = | designation1_free2value = | location = [[Niš]], [[Srbija]] | elevation = | built = 1809 | architect = | architecture = | coordinates = {{coord|43.3122|21.9238|display=inline,title}} | locmapin = Srbija | map_caption = Lega Ćele kule v Srbiji | visitation_num = 30.000–50.000 | visitation_year = 2009 | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Srbija | designation1_type= Kulturni spomenik izjemnega pomena | designation1_offname = | designation1_date = 6. maj 1948 | designation1_number = SK 218<ref>{{Cite web|url=https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45752|title=Информациони систем непокретних културних добара}}</ref> }} }} [[Slika:Ćele_kula,_Niš,_Srbija.jpg|thumb|150px|Eden od zidov Ćele kule]] '''Ćele kula''' ({{lang-sr-Cyrl|Ћеле кула|Ćele kula}}, {{IPA|sr|tɕel̩e kula|pron}}; {{Langx|tr|Kelle kulesi|4=stolp lobanj}}) je kamnita zgradba, v katero so vdelane človeške lobanje in stoji v [[Niš]]u v [[Srbija|Srbiji]]. Zgradilo jo je [[Osmansko cesarstvo]] po bitki pri Čegru maja 1809 med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]]. Bitka na Čegru je trajala od 19. do 31. maja 1809 in se je končala s porazom Srbov. Med bitko so srbske upornike pod poveljstvom Stevana Sinđelića na hribu Čegar blizu Niša obkolili Osmani. Sinđelić je vedel, da bodo on in njegovi borci v primeru ujetja nabiti na kol, zato je v uporniškem jarku razstrelil skladišče smodnika, pri čemer je ubil sebe, svoje podrejene in vdirajoče osmanske vojake. Guverner Rumelijskega ejaleta, Huršid paša, je glave poražencev odrte in nagačene poslal [[sultan]]u v [[Konstantinopel]], iz lobanj pa ob poti velel sezidati stolp. Stolp je visok 4,5 metra in je prvotno vseboval 952 lobanj, vdelanih na štirih straneh v 14 vrstah. Leta 1861 je [[Mithad paša]], takratni vodja niškega [[pašaluk]]a, ukazal razstaviti Ćele kulo, vendar krajevni Turki tega niso dopustili. Po umiku Osmanov iz Niša leta 1878 je bila zgradba delno obnovljena, pokrita z baldahinom in nekatere odstranjene lobanje so bile vrnjene. Gradnja kapele okoli zgradbe se je začela leta 1892 po načrtih [[Beograd|beograjskega]] [[arhitekt]]a [[Dimitrije T. Leko|Leka]] in je bila dokončana leta 1894. Kapela je bila obnovljena leta 1937. Naslednje leto je bil dodan Sinđelićev doprsni kip. Leta 1948 sta bila Ćele kula in kapela, ki jo obdaja, razglašena za kulturni spomenik izjemnega pomena in sta prišla pod zaščito Socialistične republike Srbije. Nadaljnja obnova kapele je bila izvedena leta 1989. Do leta 2026 je v stenah Ćele kule še vedno vgrajenih 58 lobanj. Tista, za katero se pravi, da pripada Sinđeliću, je zaprta v stekleni posodi ob zgradbi; ostale so izdrli in jih pokopali ali so drugače propadle. Srbske oblasti si prizadevajo za uvrstitev Ćele kule na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] seznam svetovne dediščine. Mnogi Srbi ga vidijo kot simbol neodvisnosti, postal pa je priljubljena turistična atrakcija, ki jo letno obišče med 30.000 in 50.000 ljudi. == Zgodovina == === Gradnja === [[File:Skull Tower 1863.jpg|thumb|left|Ćele kula, kot je upodobljena na skici Felixa Philippa Kanitza iz leta 1863]] Prva srbska vstaja proti osmanski oblasti je izbruhnila februarja 1804, njen vodja pa je bil [[Đorđe Petrović|Karadžordže]].{{sfn|Judah|2000|p=51}} 19. maja 1809 so Osmani na hribu Čegar,{{sfn|Damnjanović|Merenik|2004|pp=65–66}} blizu vasi [[Kamenica, Niš|Kamenica]] v Nišu, napadli 3000 srbskih upornikov pod poveljstvom Stevana Sinđelića.{{sfn|Castellan|1992|p=241}} Upornike je pestilo pomanjkanje koordinacije, predvsem zaradi rivalstva med poveljnikoma Milojem Petrovićem in Petrom Dobrnjacem. Posledično Sinđelićevi borci niso prejeli podpore drugih uporniških odredov. Številčno močnejši Osmani so v številnih neuspelih napadih na upornike izgubili na tisoče vojakov, a so sčasoma premagali srbske linije. Sinđelić je vedel, da bodo on in njegovi možje v primeru ujetja nabodeni na kol, zato je streljal na skladišče smodnika v svojem jarku, kar je sprožilo močno eksplozijo. Nastala eksplozija je ubila njega in vse ostale v bližini.{{sfn|Vucinich|1982|p=141}}{{sfn|Hall|1995|p=297}}{{sfn|Judah|2000|p=279}}{{sfn|Merrill|2001|p=178}} [[File:Skull Tower.jpg|thumb|right|Ćele kula leta 1878]] Po bitki je guverner Rumelijskega ejaleta, Huršid paša, ukazal, da se glave Sinđelića in njegovih mož odrejo, nagačijo in pošljejo osmanskemu [[sultan]]u [[Mahmud II.|Mahmudu II.]] Ko si jih je sultan ogledal, so lobanje vrnili v Niš, kjer so Osmani zgradili Stolp lobanj kot opozorilo prebivalcem, ki so razmišljali o uporu.{{sfn|Judah|2000|p=279}} Osmansko cesarstvo je bilo znano po tem, da je iz lobanj uporniških borcev gradilo stolpe, da bi med svojimi nasprotniki izzvalo teror.{{sfn|Quigley|2001|p=172}} Ćele kula je bila zgrajena ob cesti iz Konstantinopla v [[Beograd]].{{sfn|Sümer|2021|p=141}} Zgrajena je bila iz peska in apnenca.{{sfn|Jezernik|2004|p=144}} Struktura je visoka 4,5 metra.{{sfn|Hürriyet Daily News 27 February 2014}} Prvotno je bila sestavljena iz 952 lobanj, vgrajenih na štirih straneh v 14 vrstah. Domačini so jo poimenovali ''ćele kula'', iz turške besede ''kelle kulesi'', kar pomeni 'stolp lobanj'.{{sfn|Vucinich|1982|p=141}} Francoski [[romantika|romantični]] [[pesnik]] [[Alphonse de Lamartine]] je leta 1833 obiskal stolp med potovanjem skozi Niš. Takrat so bile lobanje zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom že pobeljene. »Moje oči in srce so pozdravile posmrtne ostanke tistih pogumnih mož, katerih odsekane glave so bile temeljni kamen neodvisnosti njihove domovine«, je kasneje zapisal de Lamartine. »Naj Srbi ohranijo ta spomenik! Vedno bo učil njihove otroke o vrednosti neodvisnosti ljudstva in jim pokazal resnično ceno, ki so jo morali njihovi očetje plačati zanjo.«{{sfn|Judah|2000|p=279}} De Lamartinovo poročilo je v Niš privabilo številne zahodne popotnike. Stolp lobanj je bil omenjen tudi v delih britanskega potopisca Alexandra Williama Kinglakea, objavljenih leta 1849.{{sfn|Longinović|2011|pp=38–39}} === Demontaža in konservacija === [[File:Skull Tower 01.jpg|thumb|right|Kapela s stolpom, 1902]] V letih po gradnji je z zidov stolpa odpadlo veliko lobanj, nekatere so sorodniki odnesli za pokop, saj so mislili, da lahko prepoznajo lobanje svojih pokojnih družinskih članov, nekatere pa so vzeli lovci na spominke.{{sfn|Judah|2000|p=280}} Midhat Paša, zadnji osmanski guverner Niša, je leta 1861 ukazal demontažo Ćele kule. Spoznal je, da struktura ni več učinkovito sredstvo za odvračanje morebitnih upornikov in le spodbuja zamero proti Osmanom ter domačine opominja na krutost cesarstva.{{sfn|Makuljević|2012|pp=36–37}} Med demontažo so preostale lobanje odstranili iz stolpa. Po umiku Osmanov iz Niša leta 1878 je Kraljeva srbska vojska preiskala mesto in okolico v iskanju manjkajočih lobanj. Ena je bila najdena globoko v zidovih stolpa in poslana v Narodni muzej v Beogradu. Sledila je gradnja [[baldahin]]a na strehi, ki je bil okrašen s križem. Tako je zgradba upodobljena na sliki realista Đorđa Krstića iz leta 1883. Leta 1892 so se začela dela na gradnji kapele, ki naj bi obdajala stolp. Temelji kapele, ki jih je zasnoval arhitekt Dimitrije T. Leko, so bili posvečeni leta 1894.{{sfn|Makuljević|2012|pp=36–37}} Plošča, posvečena v bližini kapele leta 1904, se glasi: »Prvim srbskim osvoboditeljem po Kosovu.« Kapela je bila obnovljena leta 1937, naslednje leto pa je bil dodan Sinđelićev doprsni kip. Leta 1948 sta bila Stolp lobanj in kapela razglašena za kulturna spomenika izjemnega pomena in sta prišla pod zaščito [[Socialistična republika Srbija|Socialistične republike Srbije]]. Nadaljnja obnova kapele se je zgodila leta 1989.{{sfn|Babović 14 July 2009}} Do leta 2026 je v stenah stolpa še vedno vgrajenih 58 lobanj.{{sfn|Pavićević|2021|p=148}} Ena, za katero pravijo, da pripada Sinđeliću, počiva v stekleni posodi ob zgradbi. == Zapuščina == [[File:Ćele-kula, Niš, Srbija, 17.JPG|thumb|right|Kapela, ki obdaja Stolp lobanj, 2014]] Ćele kula ostaja eden najpomembnejših simbolov osmanske oblasti v Srbiji.{{sfn|Garcevic 19 December 2016}} »Še naprej služi kot pomembna dediščina srbske nacionalne identitete,« piše politolog Bilgesu Sümer. V Srbiji in med Srbi tako v državi kot zunaj nje velja za simbol boja države za neodvisnost od Osmanskega cesarstva.{{sfn|Levy|2015|p=222}} V stoletjih po njegovi izgradnji je postal kraj srbskega romanja.{{sfn|Judah|2000|p=280}} Pred razpadom Jugoslavije je stavbo obiskalo več deset tisoč šolarjev z vse Jugoslavije. Ćele kula ostaja ena najbolj obiskanih destinacij v Srbiji, ki letno privabi med 30.000 in 50.000 obiskovalcev. Srbski pesnik Milan Đorđević meni, da je Ćele kula simbol tega, kar imenuje »balkanska groza«.{{sfn|Merrill|2001|p=179}} Skladatelj Dušan Radić je leta 1957, črpajoč iz tem iz srbske zgodovine, skomponiral kantato ''Ćele kula''.{{sfn|Milin|2009|pp=86–87}} Ćele kula je tudi tema istoimenskega četrtega cikla četrte pesniške zbirke modernista Vaska Pope, ''Uspravna zemlja'' (pokončna dežela), ki je bila dokončana leta 1971.{{sfn|Lekić|1993|p=38}} Struktura je bila predstavljena na naslovnici albuma ''Istina'' srbske rock skupine [[Riblja Čorba]] iz leta 1985, obrazi članov skupine pa so vdelani v stene stolpa. Naslovnico je oblikoval umetnik Jugoslav Vlahović.{{sfn|Kostić 28 December 2015}} Razstava v Vojaškem muzeju v Beogradu vsebuje repliko stolpa. Leta 2024 je skupina antropologov iz Srbije začela forenzično rekonstrukcijo obrazov preostalih lobanj; analiza DNK lobanj ni bila izvedena, saj bi to poškodovalo tako lobanje kot stolp. Projekt je bil financiran z zasebnimi donacijami iz Srbije in več sosednjih držav.{{sfn|Euronews Srbija 5 June 2024}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === ==References== ;Books {{refbegin|30em}} * {{cite book | last = Castellan | first = Georges | year = 1992 | title = History of the Balkans: From Mohammed the Conqueror to Stalin | url = https://archive.org/details/historyofbalkans0000cast | publisher = East European Monographs | location = Boulder, Colorado | isbn = 978-0-88033-222-4 }} * {{cite book | last1 = Damnjanović | first1 = Nebojša | last2 = Merenik | first2 = Vladimir | year = 2004 | title = The First Serbian Uprising and the Restoration of the Serbian State | publisher = Historical Museum of Serbia | location = Belgrade, Serbia | isbn = 978-86-7025-371-1 }} * {{cite book | last = Hall | first = Brian | year = 1995 | title = Impossible Country: A Journey Through the Last Days of Yugoslavia | publisher = Penguin | location = New York City | isbn = 978-0-14-024923-1 }} * {{cite book | last = Jezernik | first = Božidar | year = 2004 | title = Wild Europe: The Balkans in the Gaze of Western Travellers | url = https://archive.org/details/wildeuropebalkan0000jeze | publisher = Saqi | location = London, England | isbn = 978-0-86356-574-8 }} * {{cite book | last = Judah | first = Tim | authorlink = | year = 2000 | title = The Serbs: History, Myth and the Destruction of Yugoslavia | publisher = Yale University Press | location = New Haven, Connecticut | isbn = 978-0-300-08507-5 | url = https://books.google.com/books?id=B4YbP0fPcMYC }} * {{cite book | last = Lekić | first = Anita | year = 1993 | title = The Quest for Roots: The Poetry of Vasko Popa | publisher = Peter Lang | location = Bern, Switzerland | isbn = 978-0-820417-77-6 }} * {{cite book | last = Levy | first = Michele Frucht | editor-last = Mitroiu | editor-first = Simona | year = 2015 | title = Life Writing and Politics of Memory in Eastern Europe | chapter = From Skull Tower to Mall: Competing Victim Narratives and the Politics of Memory in the Former Yugoslavia | publisher = Palgrave Macmillan | location = New York City | isbn = 978-1-137-48552-6 | url = https://books.google.com/books?id=97OhCgAAQBAJ | pages = 202–221 }} * {{cite book | last = Longinović | first = Tomislav | year = 2011 | title = Vampire Nation: Violence as Cultural Imaginary | publisher = Duke University Press | location = Durham, North Carolina | isbn = 978-0-8223-5039-2 | url = https://books.google.com/books?id=RDq8b_8Q_gEC }} * {{cite book | last = Makuljević | first = Nenad | editor-last = Zimmermann | editor-first = Tanja | year = 2012 | title = Balkan Memories: Media Constructions of National and Transnational History | chapter = Public Monuments, Memorial Churches and the Creation of Serbian National Identity in the 19th Century | publisher = transcript Verlag | location = Bielefeld, Germany | isbn = 978-3-8394-1712-6 | url = https://books.google.com/books?id=va-TBQAAQBAJ | pages = 33–40 }} * {{cite book | last = Merrill | first = Christopher | authorlink = | year = 2001 | title = Only the Nails Remain: Scenes from the Balkan Wars | publisher = Rowman & Littlefield | location = Lanham, Maryland | isbn = 978-0-74251-686-1 | url = https://books.google.com/books?id=iQ3qG1s0LSgC }} * {{cite book | last = Milin | first = Melita | editor-last = Romanou | editor-first = Katy | year = 2009 | title = Serbian and Greek Art Music: A Patch to Western Music History | chapter = Serbian Music of the Second Half of the 20th Century: From Socialist Realism to Postmodernism | publisher = Intellect Books | location = Bristol, England | isbn = 978-1-84150-338-7 | url = https://books.google.com/books?id=u4kZUcgRYGsC | pages = 81–96 }} * {{cite book | last = Pavićević | first = Aleksandra | year = 2021 | title = Funerary Practices in Serbia | publisher = Emerald Group Publishing | location = Bingley, West Yorkshire | isbn = 978-1-78769-179-7 | url = https://books.google.com/books?id=vqgaEAAAQBAJ }} * {{cite book | last = Sümer | first = Bilgesu | editor1-last = Ribas-Mateos | editor1-first = Natalia | editor2-last = Dunn | editor2-first = Timothy J. | year = 2021 | title = Handbook on Human Security, Borders and Migration | chapter = The Invisible Dimension of Institutional Violence and the Political Construction of Impunity: Necropopulism and the Averted Medicolegal Gaze | publisher = Edward Elgar Publishing | location = Northampton, Massachusetts | isbn = 978-1-83910-890-7 | url = https://books.google.com/books?id=MhsdEAAAQBAJ | pages = 137–147 }} * {{cite book | last = Quigley | first = Christine | year = 2001 | title = Skulls and Skeletons: Human Bone Collections and Accumulations | publisher = McFarland | location = Jefferson, North Carolina | isbn = 978-0-7864-1068-2 | url = https://books.google.com/books?id=tTST7UFzncoC }} * {{cite book | last = Vucinich | first = Wayne S. | authorlink = | editor-last = Vucinich | editor-first= Wayne S. | year = 1982 | title = First Serbian Uprising, 1804–1813 | chapter = The Serbian Insurgents and the Russo-Turkish War of 1809–1812 | publisher = Columbia University Press | location = New York City | isbn = 978-0-930888-15-2 | pages = 141–174 }} {{refend}} ;Websites {{refbegin|30em}} * {{cite news | last = Babović | first = S. | date = 14 July 2009 | title = Ćele-kula za svetsku baštinu | language = Serbian | newspaper = Večernje novosti | url = https://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:292407-Cele-kula-za-svetsku-bastinu | access-date = 24 April 2021 | ref = {{harvid|Babović 14 July 2009}} }} * {{cite web | last = Garcevic | first = Srdjan | date = 19 December 2016 | title = Finding a Serbian Thread in the Silk Road | website = Balkan Insight | url = https://balkaninsight.com/2016/12/19/finding-a-serbian-thread-in-the-silk-road-11-04-2016/ | access-date = 20 November 2022 | ref = {{harvid|Garcevic 19 December 2016}} }} * {{cite web | last = Kostić | first = Petar | date = 28 December 2015 | title = Himna slobode: 30 godina Istine i "Anđela" | language = Serbian | website = BalkanRock | url = https://balkanrock.com/autorski-clanci/kolumne-i-clanci/himna-slobode-30-godina-istine-i-andela/ | access-date = 24 April 2021 | ref = {{harvid|Kostić 28 December 2015}} | archive-date = 2023-12-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20231201122630/https://balkanrock.com/autorski-clanci/kolumne-i-clanci/himna-slobode-30-godina-istine-i-andela/ | url-status = dead }} *{{cite web | website = Euronews Srbija | date = 5 June 2024 | title = "Novo lice Ćele-kule": Projekat rekonstrukcije lica junaka čije su lobanje ugrađene u zidove | language = Serbian | url = https://www.euronews.rs/kultura/aktuelno-iz-kulture/125795/novo-lice-cele-kule-projekat-rekonstrukcije-lica-junaka-cije-su-lobanje-ugradene-u-zidove/vest | access-date = 12 September 2024 | ref = {{harvid|Euronews Srbija 5 June 2024}} }} * {{cite web | website = Hürriyet Daily News | date = 27 February 2014 | title = Ottoman tower tops list of buildings made with bones | url = http://www.hurriyetdailynews.com/ottoman-tower-tops-list-of-buildings-made-with-bones.aspx?pageID=238&nID=63000&NewsCatID=375 | access-date = 24 April 2021 | ref = {{harvid|Hürriyet Daily News 27 February 2014}} }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Ćele-kula}} * [https://web.archive.org/web/20090411153443/http://www.ni.rs/cegar-hill.html Battle of Čegar, official website of the municipality of Niš] {{in lang|en}} * [https://narodnimuzejnis.rs/o-muzeju/objekti/cele-kula/?lang=RS Ćele-kula ] {{space}} National Museum Niš {{in lang|sr}} * [https://narodnimuzejnis.rs/o-muzeju/objekti/cele-kula/?lang=RS Ćele-kula – Narodni muzej Niš] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Nišu]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Kostnice v Srbiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1809]] schqgos4z4izerwj8w9mynf691bnxwf 0 52504 6709269 6631504 2026-07-10T14:00:09Z Erardo Galbi 166658 6709269 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Ciudad de México |native_name = Ciudad de México |nickname = ''Ciudad de los palacios (mesto palač)'' |settlement_type = [[Seznam mest v Mehiki|Mesto]] |motto = ''Capital en movimiento'' |image_skyline =Montaje.Ciudad de México.jpg |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = Flag of Mexico City.svg |image_seal = Coat of arms of Mexican Federal District.svg |seal_link = Grb Ciudada de México |seal_size = 60px |image_shield = |image_map = Mexico map, MX-DIF.svg |mapsize = 200px |map_caption = Geografska lega mesta v Mehiki |coordinates_type = |coordinates_display = title,inline |coordinates_footnotes = |coordinates_region = MX |latd=19 |latm=26 |lats=|latNS=N |longd=99 |longm=8 |longs=|longEW=W |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{MEX}} |subdivision_type1 = [[Politična okrožja Mehike|zvezna enota]] |subdivision_name1 = [[Mehiško zvezno okrožje|zvezno okrožje]] |subdivision_type2 = Okrožje |subdivision_name2 = 16 ''delegaciones'' |government_type = |leader_title = [[predsednik]] |leader_name = [[Marcelo Ebrard]] |leader_title1 = <!-- for places with, say, both a mayor and a city manager --> |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |leader_title3 = |leader_name3 = |established_title = ustanovitev |established_date = * 13. marec 1325:<br />(kot [[Tenochtitlan]])<ref>{{navedi splet |url = http://www.sre.gob.mx/ligas/info_general/fechas.htm |title = Secretaría de Relaciones Exteriores – México |publisher = Sre.gob.mx |access-date = 17 April 2011 |url-status=dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20110420232605/http://www.sre.gob.mx/ligas/info_general/fechas.htm |archive-date = 20 April 2011}}</ref> * 13. avgust 1521:<br />{{lang|es|Ciudad de México|italic=no}}<ref>{{navedi splet |url = http://redescolar.ilce.edu.mx/redescolar/act_permanentes/historia/histdeltiempo/mexicana/colonia/c_coteno.htm |title = De la Colonia / 13 agosto de 1521: rendición de México-Tenochtitlan |publisher = Redescolar.ilce.edu.mx |access-date = 17 April 2011 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080701210417/http://redescolar.ilce.edu.mx/redescolar/act_permanentes/historia/histdeltiempo/mexicana/colonia/c_coteno.htm |archive-date = 1 July 2008 |url-status=dead}}</ref> * 18. november 1824:<br />Zvezno okrožje ({{lang|es|Distrito Federal|italic=no}})<ref>{{navedi splet |url = http://www.cultura.df.gob.mx/index.php/sala-de-prensa/boletines/2536-601-09- |title = Conmemora la SecretarĂa de Cultura el 185 Aniversario del Decreto de CreaciĂłn del Distrito Federal |publisher = Cultura.df.gob.mx |access-date = 17 April 2011 |url-status=dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20110722225100/http://www.cultura.df.gob.mx/index.php/sala-de-prensa/boletines/2536-601-09- |archive-date = 22 July 2011}}</ref> * 29. januar 2016:<br />Ciudad de México<ref name=guardianname>{{navedi splet |url = https://www.theguardian.com/world/2016/jan/29/mexico-city-name-change-federal-district-df |title = Mexico City officially changes its name to – Mexico City |work = The Guardian |first = David |last = Agren |date = 29 January 2015 |access-date = 30 January 2016}}</ref> |established_title2 = občina |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = <ref>{{navedi splet|title=Resumen |url=http://cuentame.inegi.gob.mx/monografias/informacion/df/default.aspx?tema=me&e=09 |publisher=Cuentame INEGI |access-date=20 October 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100130091033/http://cuentame.inegi.gob.mx/monografias/informacion/df/default.aspx?tema=me&e=09 |archive-date=30 January 2010}}</ref> |area_total_km2 = 1513 |area_land_km2 = 1425 |area_water_km2 = 44 |area_water_percent = 2,9 |area_rank = 32. |population_footnotes = <ref name="inegi_pop_2020">{{navedi splet |title=Censo Población y Vivienda 2020 |url=https://www.inegi.org.mx/programas/ccpv/2020/ |website=inegi.org.mx |publisher=[[National Institute of Statistics and Geography|INEGI]] |access-date=January 27, 2021 |language=es |date=25 January 2021}}</ref> |population_total = 9.209.944 |population_metro = 21.804.515 |population_as_of = 2020 |population_rank = 2. |population_density_km2 = auto |population_density_rank = 1. |population_demonym = [[španščina|špansko]] Defeño, Chilango, Capitalino<br />[[slovenščina|slovensko]] Ciudáddeméxičan, Ciudáddeméxičanka, Ciudáddeméxičani, Ciudáddeméxičanke |timezone = [[srednjeameriški čas]] |utc_offset = -6 |timezone_DST = [[srednjeameriški čas]] |utc_offset_DST = -5 |elevation_m = 2241 |elevation_max_footnotes=<ref>{{navedi splet |title=Relieve |url=http://cuentame.inegi.gob.mx/monografias/informacion/df/territorio/relieve.aspx?tema=me&e=09 |publisher=Cuentame INEGI |accessdate=October 20, 2010}}</ref> |elevation_max_m = 3930 (Ajusco) |elevation_min_m = |postal_code_type = |postal_code = 01000 to 16999 |website = {{URL|www.df.gob.mx}} |footnotes = {{note|engfactobox}}b. Območje [[Mehiško zvezno okrožje|zveznega okrožja]], ki vključuje tudi neposeljeno območje na jugu . {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Historic center of Mexico City, Xochimilco and Central University City Campus of the National Autonomous University of Mexico(UNAM) | designation1_date = 1987, 2007 <small>(11., 31. zasedanje)</small> | designation1_type = Kulturno | designation1_criteria = i, ii, iii, iv, v | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/412 412], [https://whc.unesco.org/en/list/1250 1250] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = Mehika | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Latinska Amerika in Karibi }}}} '''Ciudad de México''' [sjudád dé méhiko] ({{lang-es| Ciudad de México ali México D.F.}}) je [[glavno mesto]] [[Mehika|Mehike]]. Ne pripada nobeni zvezni državi, temveč je samostojno zvezno okrožje (''Distrito Federal''). Ustanovil ga je [[Hernán Cortés]] leta [[1521]] na ruševinah [[Tenochtitlan]]a, prestolnice [[Azteki|Aztekov]], na sredi danes skoraj izsušenega [[jezero|jezera]] [[Texcoco]]. V [[Metropolitansko območje|Metropolitanskem območju]] živi več kot 20 [[milijon]]ov ljudi, tako je Ciudad de México eno največjih [[Mesto|mest]] na svetu. Je tudi med najbolj onesnaženimi mesti na svetu. V mestu vlada velika brezposelnost, ki je posledica hitrega dotoka prebivalstva s podeželja. Veliko je kriminala in pouličnih prodajalcev. Mesto leži na tektonsko aktivnem območju, zaradi jezerskih sedimentov se ugreza. == Ime mesta == Mehičani svoje glavno mesto običajno imenujejo ''México'' ali ''el D.F.'' (''El De-Efe'', okrajšava za ''Distrito Federal''). Torej, ko govorimo o Méxicu, je mesto običajno mišljeno - napisana kot »México DF«. Manj pogosto in običajno samo v uradnih primerih se reče ''La Ciudad de México''. Država Mehika pa je svoje ime dobila po imenu njenih prebivalcev. Prebivalci mesta so ''capitalinos'' (»prestolničani«), ''defeños'' (izhaja iz D.F.) ali ''chilangos'', beseda ''mexicano'' se nanaša predvsem na republiko. Ime je prvotno prišlo od azteške besede »Mexica« (beri: mešika), kot so sami sebe imenovali Azteki. == Geografija == === Geografska lega === Ciudad de México leži na južnem koncu 60&nbsp;km dolge in 100&nbsp;km široke [[Mehiška planota|Mehiške planote]], na nadmorski višini povprečno 2.310 metrov in je obdana s treh strani z gorami, tudi znamenitimi [[vulkan]]i [[Popocatepetl]] in [[Iztaccíhuatl]] ter pogorjem Sierra Nevada. Zaradi takega okolja je pogost [[smog]]. Že od [[Prazgodovina|prazgodovine]] je ta bazen središče poselitve. Zvezno okrožje (''Distrito Federal'') ima površino 1.499,03 kvadratnih kilometrov. Na severu, vzhodu in zahodu meji na zvezno državo Mexico in na jugu na državo Morelos. Metropolitanska regija Ciudad de México se deli na tri različna območja: * ''Megalopolis del Centro de México'' (MCM): obsega zvezno okrožje in drugih 249 skupnostih v bližini glavnega mesta, tudi Z''onas Metropolitanas v Cuernavaca'' - Cuautla, Pachuca, Puebla - Tlaxcala in Toluca. Občine v MCM so razdeljene med članice: México (99), Tlaxcala (52), Puebla (36), Hidalgo (31) in Morelos (31). Regija pokriva površino 9.763 kvadratnih kilometrov. * ''Zona Metropolitana de la Ciudad de México'' (ZMCM): Obsega 16 okrožij (''delegaciones'') glavnega mesta, 40 občin (''municipios'') zvezne dežele México in ena občina zvezne države Hidalgo. Ima površino 4.986 kvadratnih kilometrov. * Območje ''Metropolitana del Valle de México'' (ZMVM): regija obsega zvezno okrožje in 58 občin države México in eno občino države Hidalgo. Ima površino 7.815 kvadratnih kilometrov. === Hidrologija === [[Ekosistem]] pred prihodom Aztekov v osrednjo Mehiko je mogoče dokaj natančno rekonstruirati na podlagi izkopavanj: to je bila pokrajina, ki je imela številna [[Jezero|jezera]] in [[Močvirje|močvirja]]. Okoliški hribi so bili večinoma pokriti z borovim in hrastovim gozdom, bilo je mnogo potokov in rek, največje jezero je bilo na severnem Zumpangu. Medtem ko so manjša jezera vsebovala svežo vodo, je bila voda v globokem jezeru [[Texcoco]] slana zaradi dušika iz podzemlja, pomanjkanja odtoka in močnega izhlapevanja. Ko so Azteki prispeli v Mehiško dolino, so našli [[Koruza|koruzo]], [[fižol]], [[paradižnik]], [[buče]] in druge kulturne rastline na namakanih zemljiščih in plavajočih vrtovih imenovanih ''chinampas'', nasipi, namakalni kanali in [[akvadukt]]i so bili v Dolini običajni. V 15. stoletju so Azteki zgradili nasip, ki je povezoval otok, na katerem je bilo mesto [[Tenochtitlán]], s kopnim. Prav tako je služil kot akvadukt. 16 kilometrov dolg nasip, prekinjen le z nekaj mostovi, je bil zgrajen vzhodno od Tenochtitlana, da je ščitil mesto pred poplavami. V prvih letih svoje vladavine so Španci napačno ocenili pomen načina gojenja rastlin. Po uničujočih poplavah leta 1540 so se odločili sistem rekonstruirati. Krčenje pobočij zaradi paše živine je povzročilo erozijo. Zemlja ni mogla absorbirati dežja in je odtekala v jezero Texcoco, ki je bilo v času kolonizacije 14 metrov nižje, kot je danes). S starimi sistemi ni bilo več mogoče obvladovati vodnih mas. V velikih poplavah v letih 1629-1633 je umrlo okoli 50.000 ljudi. Leta 1789 je bil zgrajen kanal in Dolina se je izsušila. Erozija je pripomogla da so viri, ki so prej oskrbovali mesto s pitno vodo usahnili. Oskrba s pitno vodo iz globokih vodnjakov se je povečala (leta 1886 e bilo več kot 1000 vodnjakov). Zaradi vse večje porabe, se je v finozrnati, [[bentonit]]ni glini [[podtalnica]] nižala. Zaradi tega so se nekateri deli mesta med letoma 1891-1970 znižali za do 8,50 m. Problem je tudi z odpadno vodo (fekalijami), ki zaradi lomlenja cevi pronicajo v podtalnico in onesnažujejo pitno vodo. === Geologija === Ciudad de México leži v regiji, kjer so [[potres]]i nizke in srednje intenzivnosti redni in pogosti. 19. septembra 1985 je bil uničujoč potres z močjo 8,1 stopnje po [[Richterjeva lestvica|Richterjevi lestvici]] z [[Epicenter|epicentrom]] v 350&nbsp;km oddaljeni državi Michoacan. Uradno je bilo 9.500 ljudi mrtvih, okoli 30.000 je ostalo brez strehe nad glavo. poškodovanih je bilo skupaj 2800 zgradb, 880 jih je bilo porušenih. Veliko število žrtev je delno posledica slabe gradnje in mehke podlage na kateri leži mesto. Mehiška Dolina leži v južnem delu mehiške planote, znane kot ''Mesa Central''. Orografsko ima severni del gorski značaj. Z gozdom pokriti vulkanski stožci, veliki kraterji ugaslih [[vulkan]]ov, globoki [[kanjon]]i, ki jih je raztrgala [[erozija]] in z rodovitno zemljo napolnila planote in doline. Središče kmetijstva je tako v ''Tierra Templada'', kjer gojijo fižol, koruzo, pšenico, zelenjavo in sadje. Celotno Mehiško višavje je bogato s [[Svinec|svincem]], [[Baker|bakrom]], [[Kositer|kositrom]], [[cinabarit]]om, [[žveplo]]m, [[zlato]]m in [[srebro]]m. Iz plemenitih kovin so Azteki izdelovali čudovit nakit in druge umetniške predmete. Bituminozni [[premog]], ki se pojavi v podaljšku [[lignit]]ov iz Teksasa in Coahuile, Mehiki zadosti potrebi po premogu. == Upravna delitev mesta == Ciudad de México je razdeljen na 16 okrožij (''delegaciones''). Tabela prikazuje okrožja, katerih prebivalstvo in gostota prebivalstva, so po popisu prebivalstva iz 17. oktobra 2005. Vsak okraj je še nadalje razdeljen v različne dele mesta imenovane ''colonias''.<ref name="Bevölkerung Stadt">{{internetquelle|url=http://www.citypopulation.de/Mexico-MexicoCity_d.html|titel=Stadtbezirke: Mexiko-Stadt|hrsg=citypopulation.de|datum=2011-03-07|zugriff=2011-12-13}}</ref> [[Slika:Boroughs of Mexican Federal District numbered.svg|noframe|right|350px|16 okrožij glavnega mesta]] {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ececec" align=center ! Št. !! Delegación !! površina<br />v km² !! število preb.<br />2005 !! prebivalcev <br />na km² |- | 01 || Álvaro Obregón || align="right" | 93,67 || align="right" | 706.567 || align="right" | 7543 |- | 02 || Azcapotzalco || align="right" | 34,51 || align="right" | 425.298 || align="right" | 12.324 |- | 03 || Benito Juárez || align="right" | 26,28 || align="right" | 355.017 || align="right" | 13.509 |- | 04 || Coyoacán || align="right" | 59,19 || align="right" | 628.063 || align="right" | 10.611 |- | 05 || Cuajimalpa de Morelos || align="right" | 72,88 || align="right" | 173.625 || align="right" | 2382 |- | 06 || Cuauhtémoc || align="right" | 32,09 || align="right" | 521.348 || align="right" | 16.246 |- | 07 || Gustavo A. Madero || align="right" | 91,46 || align="right" | 1.193.161 || align="right" | 13.046 |- | 08 || Iztacalco || align="right" | 21,84 || align="right" | 395.025 || align="right" | 18.087 |- | 09 || Iztapalapa || align="right" | 124,46 || align="right" | 1.820.888 || align="right" | 14.630 |- | 10 || La Magdalena Contreras || align="right" | 62,19 || align="right" | 228.927 || align="right" | 3681 |- | 11 || Miguel Hidalgo || align="right" | 46,02 || align="right" | 353.534 || align="right" | 7682 |- | 12 || Milpa Alta || align="right" | 268,63 || align="right" | 115.895 || align="right" | 431 |- | 13 || Tláhuac || align="right" | 88,44 || align="right" | 344.106 || align="right" | 3891 |- | 14 || Tlalpan || align="right" | 309,72 || align="right" | 607.545 || align="right" | 1962 |- | 15 || [[Venustiano Carranza (Delegación)|Venustiano Carranza]] || align="right" | 33,07 || align="right" | 447.459 || align="right" | 13.531 |- | 16 || Xochimilco || align="right" | 134,58 || align="right" | 404.458 || align="right" | 3005 |- class="sortbottom" | &nbsp; || '''mesto skupaj''' || align="right" | '''1.499,03''' || align="right" | '''8.720.916''' || align="right" | '''5818''' |} Vir: Instituto Nacional de Estadística Geografía e Informática. {{clear|left}} === Podnebje === Mesto leži v tropih, ki pa so hladnejši zaradi visoke nadmorske višine. Čez dan je v zimskem času od 20 do 25&nbsp;°C, ponoči pa se lahko kar precej ohladi. V poletnem času od aprila do junija je od 25 do 30&nbsp;°C. Od oktobra do maja je suha sezona, deževno obdobje traja od junija do septembra, padavine se pojavljajo v popoldanskem času in zvečer, redkeje zjutraj. Povprečna letna temperatura je 15,9&nbsp;°C, poprečna letna količina padavin 816,2&nbsp;mm. Najtoplejši mesec je maj, v poprečju 18,9&nbsp;°C, najhladnejša meseca sta december in januar s 12,5&nbsp;°C. Največ padavin pade v mesecu juliju v povprečju 175,1 milimetrov, najmanj v februarju v povprečju 4,3 milimetre. === Okoljska problematika === Največje mehiško mesto se bori s številnimi okoljskimi problemi. To je velika onesnaženosti zraka, problem oskrbe s pitno vodo, neustrezna infrastruktura za odlaganje odpadkov, slab javni prevoz in čezmerni tovorni promet. Kakovost zraka je po podatkih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO) ena najslabših na svetu. Parametri kot so [[žveplov dioksid]], trdni delci, [[ogljikov monoksid]] in [[ozon]], so po priporočilih WHO krepko presežena. Vzrok je predvsem v več kot štiri milijone [[avtomobil]]ih, 120.000 [[taksi]]jih, 28.000 [[avtobus]]ih in več deset tisoč [[tovornjak]]ih, ki vozijo vsak dan v metropolitansko območje. Zaradi hitre urbanizacije, močnega povečanja obsega prometa in koncentracije industrije, so pretirane emisije onesnaževanja in smog resna grožnja za javno zdravje.<ref>{{internetquelle|url=http://www.n-tv.de/panorama/4000-Smog-Tote-im-Jahr-article254775.html|titel=Verdrecktes Mexiko-City: 4000 Smog-Tote im Jahr|datum=2008-03-07|hrsg=[[n-tv]]|zugriff=2011-12-13}}</ref> Mesto leži v Mehiški dolini na planoti okoli 2000 metrov nad morjem, ki jo na zahodni, južni in vzhodni strani omejujejo gore. Tople zračne mase več sto metrov v višino in pomanjkanje vetra pri tleh preprečujejo kroženje zraka. Zaprtost doline pojasnjuje, zakaj je v Ciudad de Mexico smog stalna težava. Pogosta je [[Toplotni preobrat|inverzija]], posledica so bolezni dihal. V zadnjih letih je vlada povečala napore za izboljšanje stanja. Uvedli so prepoved vožnje za osebna vozila en dan v tednu, spodbujajo uporabo okolju prijaznejših goriv in zahtevajo, da [[industrija]] in gospodinjstva vgradijo čistilne naprave. Mnoge obstoječe obrate so zaprli in zahtevajo strožje okoljevarstvene ukrepe za številne stare industrijske obrate. {{wide image|Sobrevuelos CDMX IMG 5982 (39488832615).jpg|800px|[[Paseo de la Reforma]] je široka avenija, ki jo je leta 1860 oblikoval [[Ferdinand von Rosenzweig]] in je bila oblikovana po vzoru [[Elizejske poljane|Elizejskih poljan]] v Parizu<ref>{{navedi splet|url=https://www.prudentialprivatecapital.com/offices/mexico-city|title=Mexico City CORPORATE FINANCE|website=Prudential Private Capital, [[Prudential Financial]]|accessdate=2021-08-12|archive-date=2021-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210812131211/https://www.prudentialprivatecapital.com/offices/mexico-city|url-status=dead}}</ref> The avenue combines old and modern buildings.}} == Zgodovina == === Obdobje Aztekov === Temelj mesta pod imenom Tenochtitlán sega v leto 1325, ko se je skupina [[Nomadi|nomadov]] s severa za stalno naselila na otoku sredi jezera Texcoco. To so bili [[Azteki]], ki so sebe imenovali Mexíca (izgovori Mešika). V skladu s svojo tradicijo, ki so jo prejeli od svojega boga Huitzilopochtla, so našli mesto, kjer so ugotovili, da je orel sedel na kaktus in žrl kačo. Mesto so našli na otoku v jezeru. Orel, kača in kaktus so v današnjem mehiškem grbu. Lokacija je bila dobro izbrana z vidika zaščite pred sovražniki, jezero je bilo polno rib, v plitvini so ustvarili ''chinampas'' - plavajoče vrtove, ki so bili zelo rodovitni. Ko se je mesto širilo, so zgradili povezovalne nasipe s kopnim delom z nekaj mostovi za primer obrambe, pa tudi za omejitev poplav. Mesto na otoku se je kmalu razširilo na več kot 13 kvadratnih kilometrov. Azteki so v nadaljevanju osvajanj zgradili velik imperij, v katerem je bila živahna izmenjava dobrin. === Kolonialno obdobje === [[File:Palacio Nacional 2012-09-29 22-45-57.jpg|thumb|250 px|Palacio Nacional]] Leta 1519 je [[Hernán Cortés]] pristal z majhno špansko vojsko na vzhodni obali in pričel svoj dolg pohod na Tenochtitlan. Pri osvojitvi mesta mu je bilo v pomoč več okoliščin: posedoval je strelno orožje, domačini še nikoli niso videli konj, imel je podporo nezadovoljnih plemen, ki so bili v sporih z Azteki. Azteški vladar je bil globoko veren človek, ki je verjel, da je Cortés bradati bog [[Quetzalcoatl]], ki se je vrnil izpolniti starodavno prerokbo. 8. novembra 1519 je spustil Špance v mesto in jim priredil dobrodošlico. Cortés in njegovi spremljevalci so bili začudeni nad mogočnostjo azteškega mesta s 300.000 prebivalci. Cortés je Moctezumo 17. novembra 1519 zadržal kot talca v svoji palači in ga po tem, ko so mu nanesli zlata in srebra, ubil. Azteki so Špance pregnali iz mesta, a so se ti s pomočjo indijanskih plemen vrnili in 13. avgusta 1521 dokončno zasedli mesto. Od veličastnega azteškega mesta se ni ohranilo skoraj nič. Španci so sistematično uničevali stare kulture in zgradili na mestih templjev svoje cerkve. Na temeljih palač so zgradili iz azteških kamnov nove palače. Mesto je še naprej raslo, večji del jezera Texcoco so izsušili. Leta 1535 je Ciudad de Mexico postalo glavno mesto podkraljevine [[Nova Španija|Nove Španije]], ki je obsegala vse španske province na severu Amerike, Kostariko, karibske otoke in Filipine. Španska kolonialna oblast je trajala približno tri stoletja. Leta 1551 je bila v glavnem mestu ustanovljena prva [[univerza]] (UNAM). Leta 1692 se je zgodil upor Indijancev, v katerem so bile uničene ali poškodovane številne stavbe, vključno leta 1523 zgrajena uradna rezidenca španskega podkralja. Vzrok nemirov je bilo pomanjkanje hrane, kar je bila posledica slabe letine zaradi dolgotrajnih padavin in poplav v regiji. Leta 1737 je bila »devica iz Guadalupe« razglašena za zavetnico mesta. V 18. stoletju so zgradili številne cerkve in stavbe v baročnem slogu, iz katerega je pozneje razvil slog mehiški ''[[churriguerizem]]'' (vrsta španskega baroka). Leta 1810 se je pričela, pod vodstvom [[Miguel Hidalgo|Miguela Hidalga]] in [[José María Morelos]]a vojna za neodvisnost, ki se je leta 1821 končalo z zajemom mesta s strani upornikov pod vodstvom [[Agustín de Iturbide|Agustína de Iturbide]]. 21. julija 1822 je bil imenovan za cesarja. 14. septembra 1847 je bil ubit v bitki pri Chapultepecu v mehiško - ameriški vojni. Leta 1858 je bil izvoljen za predsednika Mehike [[Benito Juárez]]. Predsedovanje Juáreza, ki je trajalo med 1861-1872, je bilo prekinjeno - med letoma 1863-1867 so Mehiki vladali [[Francija|Francozi]] s cesarjem [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijanom I.]] na čelu. Po 1875 je mesto obsegalo le malo več kot območje okoli Zocala, osrednjega trga pred stolnico in Alameda. Grad Chapultepec, Coyoacan in San Ángel in bazilika Marije Guadalupske, ki so danes v centru mesta, so bili nekoč obdani s polji in preostankom jezera. Vendar je mesto že dobivalo sedanje obrise. Od konca leta 1870 do 1911 je [[diktator]] [[Porfirio Diaz]] izvajal gradbeni program, ki naj bi bil njegov spomenik. Zgrajene so bile tramvajske proge in izsušeni zadnji ostanki jezera Texcoco v predmestju. Prebivalstvo je naraščalo in ob izbruhu revolucije leta 1910 je Ciudad de México že štel več kot 700.000 prebivalcev. == Moderno mesto == Na območju izsušenega jezera se je mesto postopoma širilo. Položaj je bil v mnogih pogledih neugoden. Veliko objektov se je v desetletjih zaradi mehkega in močvirnatega terena zrušilo ali močno poškodovalo. V centru so vidne nagnjene zgradbe, neravna tla cerkva, hiš in ulic, pogosti so potresi. Med revolucijo je življenje izgubilo skoraj dva milijona Mehičanov. Med letoma 1920 in 1940 se je število prebivalcev mesta podvojilo na 1,8 milijona, težave z infrastrukturo in socialni problemi so se poglobili. Na ''Plaza de las Tres Culturas'' je oblast 2. oktobra 1968 kruto zatrla nemire 250.000 študentov s tanki in vojsko. Študentski protesti so, zaradi slabih socialnih razmer, pogojev izobraževanja in pomanjkanja demokracije, trajali več mesecev. Upor je bil brutalno zatrt zaradi pričetka [[Poletne olimpijske igre 1968|olimpijskih iger]]. Dogodek je bil imenovan »pokol Tlatelolco«. Leta 1968 je mesto že imelo šest milijonov prebivalcev. Gradnja hiš ni mogla dohajati letne stopnje rasti prebivalstva. Pojavijo se veliki [[Slum (mestna četrt)|slum]]i brez vode ali ustreznih sanitarij. Javni promet ni mogel slediti rasti mesta, čeprav so v poznih 1960 začeli z gradnjo [[Podzemna železnica|podzemne železnice]]. V letu 2000 je bilo odprtih 175 postaj podzemne železnice, še več jih načrtujejo. Rast se nadaljuje. Ocenjuje se, da pride v mesto vsak dan na tisoče priseljencev. Mesto velja kot eno najbolj gosto poseljenih mestnih območjih na svetu. === Partnerska mesta === Ciudad de Mexico je partnersko mesto z: * [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] [[Berlin]], [[Nemčija]] (od 1. septembra 1993)<ref>{{internetquelle|url=https://www.berlin.de/rbmskzl/staedteverbindungen/mexiko.de.html|titel=Städtepartnerschaft Mexiko-Stadt|hrsg=berlin.de|datum=2010-07-29|zugriff=2011-12-14}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203174856/http://www.berlin.de/rbmskzl/staedteverbindungen/mexiko.de.html |date=2013-12-03 }} {{Navedi splet |url=http://www.berlin.de/rbmskzl/staedteverbindungen/mexiko.de.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-10-17 |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203174856/http://www.berlin.de/rbmskzl/staedteverbindungen/mexiko.de.html |url-status=bot: unknown }}</ref> * [[Slika:Flag of Peru.svg|20px]] [[Cuzco]], [[Peru]] (od 7. julija 1987) * [[Slika:Flag of Mexico.svg|20px]] Dolores Hidalgo, [[Mehika]] (od 1. septembra 2008) * [[Slika:Flag of Cuba.svg|20px]] [[Havana]], [[Kuba]] (od 25. septembra 1997) * [[Slika:Flag of the United States.svg|20px]] [[Los Angeles]], [[ZDA]] (od 11. decembra 1969) * [[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] [[Madrid]], [[Španija]] (od 17. novembra 1983) * [[Slika:Flag of Japan.svg|border|20px]] [[Nagoya]], [[Japonska]] (od 15. februarja 1978) * [[Slika:Flag of El Salvador.svg|20px]] [[San Salvador]], [[Salvador]] (od 14. septembra 1979) * [[Slika:Flag of Brazil.svg|20px]] [[São Paulo]], [[Brazilija]] (2011) * [[Slika:Flag of South Korea.svg|border|20px]] [[Seul]], [[Južna Koreja]] (od 30. augusta 1993) == Kultura == === Gledališče === Ciudad de Mexico ima eno najbogatejših gledaliških scen na svetu. Mehiško gledališče ima izobraževalno in družbeno-politično funkcijo, ki jo zastopa širok nabor sodobnih dramatikov. Eno najbolj znanih gledališč v mestu je ''[[Palacio de Bellas Artes]]'', zgrajeno leta 1904 - 1934 na vzhodni strani parka ''Alameda Central''. Kupola okrašena z bronastim okrasjem iz [[Carrarski marmor|carrarskega]] marmorja in [[Art déco]] notranjostjo je najpomembnejši kulturni center v središču mesta (gledališče, ples, koncerti, opere, umetniške razstave). V palači so stenske poslikave ([[freske]]) [[Diego Rivera|Diega Rivere]], Joséja Clemente Orozca, Davida Alfaro Siqueirosa, Rufina Tamaya in Jorgeja González Camarenazuja. Predstave nacionalnega folklornega [[balet]]a (''Ballet Folklórico Nacional'') so pomemben del kulturnega življenja v mestu. Balet je že pridobil svetovno slavo in ga sestavljajo plesalci iz vseh delov države, njegova odlična koreografija je prepredena z mehiškimi plesi, glasbo in pesmimi. Program vključuje nekatere izmed najbolj znanih tradicionalnih [[ples]]ov. Na aveniji ''[[Paseo de la Reforma]]'' v parku ''Chapultepec'' je ''Auditorio Nacional''. Odprli so ga leta 1952 za potrebe razstavnega prostora, kasneje pa so bile v njem predstave baleta, pop koncerti in koncerti klasične glasbe. Tukaj nastopajo številni domači in mednarodni umetniki. === Muzeji === [[File:Bellas Artes 01.jpg|275px|thumb|right|Art Nouveau/neoklasicistična Palacio de Bellas Artes je vidno kulturno središče v mestu]] Ciudad de Mexico ima številne muzeje na čelu z najpomembnejšim ''Museo Nacional de Antropologia'' (Narodni antropološki muzej), sledijo še ''Museo Nacional de Arte'' (Muzej narodne umetnosti), ''Museo Rufino Tamayo'' in ''Museo de Arte Moderno'' (Muzej moderne umetnosti) in ''Museo Frida Kahlo''. '''Museo de Arte Moderno''' ''Museo de Arte Moderno'' (MAM) je bil zgrajen leta 1964, [[arhitekt]]a sta bila Rafael Mijares Alcérreca in Pedro Ramirez Vazquez. V njem so razstavljene zbirke sodobnega mehiškega [[Slikarstvo|slikarstva]] z deli Davida Alfaro Siqueirosa, Joséja Clemente Orozca, Joséja María Velasco Gómeza, Diega Rivere in Juan O'Gormana. Ta muzej hrani tudi posebno zbirko [[Nadrealizem|nadrealističnih]] del Remediosa Vara. '''Museo Nacional de Antropologia''' [[Narodni antropološki muzej, Mehika|Antropološki muzej]] se nahaja v parku Chapultepec in hrani najpomembnejšo zbirko predkolumbovske dediščine Mehike in je ena najpomembnejših arheoloških zbirk na svetu. Stavba je bila odprta leta 1964, zasnovala sta jo arhitekta Pedro Ramirez Vazquez in Jorge Campuzano. Razstavne dvorane so zgrajene okoli osrednjega dvorišča, ki je delno pokrito z velikim pravokotnim »dežnikom«, konstrukcijo preko katerega se zliva voda. Betonski steber v sredini z umetnim slapom predstavlja preostanek strehe. Objekti so obdani z vrtovi, ki so vključeni kot razstavni prostor muzeja na prostem. '''Museo Nacional de Arte''' ''Museo Nacional de Arte'' je bil ustanovljen leta 1982 in predstavlja pregled mehiške umetnosti od 16. stoletja do leta 1950. To je manjši trg ''El Caballito'', kjer stoji tudi najbolj znan kip v mestu, kip [[Karel IV. Španski|Karla IV. španskega]], delo Manuela Tolsa. Prvotno se je veličastni bronasti kip nahajal na Zócalu (obstoja slika iz leta 1803), nato pa so ga večkrat selili po mestu. '''Museo Rufino Tamayo''' ''Museo de Arte Contemporáneo Internacional Rufino Tamayo'' je bil odprt leta 1981 z donacijo v višini več kot 300 del slikarja [[Rufino Tamayo|Rufina Tamaya]] (1899-1991) iz [[Oaxaca de Juárez|Oaxace]]. Poleg njegovih del, so tu tudi dela drugih znanih umetnikov 20. stoletja: [[Francis Bacon]], [[Salvador Dalí]], [[Alberto Giacometti]], [[René Magritte]], [[Joan Miro]] in [[Pablo Picasso]]. V muzeju so na ogled tudi mednarodne razstave mehiške umetnosti, predavanja, gledališke in plesne predstave in koncerti. V muzeju se nahaja poseben dokumentacijski center o Rufinu Tamayu. Za zasnovo stavbe sta Teodoro González de León in Abraham Zabludovsky prejela nacionalno nagrado za arhitekturo v letu 1981. '''Museo Frida Kahlo ali Modra hiša Fride Kahlo''' ''Hiša [[Frida Kahlo|Fride Kahlo]]'' stoji v predmestju Coyoacán. Barvita stavba, poimenovana ''Casa Azul'' (Modra hiša) zaradi svoje modre fasade, je preurejena v muzej. V tipičnem kolonialnem slogu zgrajena stavba vsebuje poseben izbor slik Fride Kahlo, njeno pohištvo, obleke in knjige. Tam je živela z možem Diego Riverom med letoma 1929-1954. V bližnji hiši je v izgnanstvu živel [[Lev Trocki]] (1879-1940), kjer je bil v svoji pisarni tudi umorjen. Malo dlje od ''Museo Frida Kahlo'', v San Angel, je ''Museo de Casa Estudio Diego Rivera y Frida Kahlo'', kjer so razstavljena dela obeh umetnikov. Obstajata dve hiši, ena v roza in ena v modri barvi, hiši za vsakega od njiju, zasnovani in zgrajeni leta 1927, avtor slikar Juan O'Gorman. Za Mehiko je bil to začetek moderne arhitekture. '''Cerkev San Francisco v zgodovinskem središču Ciudad de Mexica''' Na vzpetini v starem delu mesta je bil leta 1540 zgrajen ''Convento de San Francisco'' (nekdanji [[Frančiškani|frančiškan]]ski [[samostan]], v katerem je regionalni zgodovinski muzej (''Museo Regional de Querétaro''). V cerkvi ''San Francisco'', ki je sestavni del samostana je Hernán Cortés kronal prvega azteškega cesarja. Stavba je bila zgrajena v značilnem slogu [[churrigueresque]]. Na ''Avenida Madero'', na zahodnem robu ''Zocala'' stoji baročna ''[[Iturbidova palača]] (''Palacio de Iturbide''), kjer potekajo likovne razstave. ''Antiguo Colegio de San Ildefonso'' je še vedno dobro ohranjena kolonialna zgradba, kjer so občasne razstave in stenske slike Diega Rivere, Davida Alfaro Siqueirosa in José Clemente Orozca. Južno od Zocala je ''Museo de la Ciudad de México'' z ostanki o zgodovini mesta in doline. V zahodnem delu parka ''Alameda Central'' je leta 1592 stanoval Cortés, danes je tu ''Pinacoteca Virreynal'' (Podkraljeva zbirka slikarstva) v kateri so slike najpomembnejših umetnikov španskega kolonialnega obdobja. V okolju parka ''Alameda Central'' so še drugi muzeji: ''Museo Nacional de Arte'' v stavbi iz italijanskega marmorja, ''Museo Franz Mayer'' z zbirko različnega pohištva, srebrnine in mehiških slik, ''Museo de Artes e Industrias Populares'' (Narodni muzej ljudske umetnosti in obrti) in ''Museo Mural Diego Rivera'' z razstavo mnogih njegovih del, vključno z enim njegovih najbolj znanih umetniških del: ''Sanje v nedeljo popoldne v parku Alameda''. Dva druga umetniška muzeja na območju San Angel sta ''Museo de Arte Carrillo Gil'', kjer je večinoma mehiška sodobna umetnost z občasnimi razstavami sodobne umetnosti, prvič odprt leta 1994 in ''Museo Soumaya na Plaza Loreto''. ''Museo Soumaya'' je znan med drugim zaradi razstave 100 [[Auguste Rodin|Rodinovih]] kipov in je edini muzej v Ciudad de Mexicu, kjer so stalno na ogled dela evropskih umetnikov, tudi nekaterih [[impresionizem|impresionistov]], dela [[Pablo Picasso|Pabla Picassa]], [[Joan Miró|Joana Mirója]] in [[Salvador Dalí|Salvadorja Dalíja]]. V [[Xochimilco|Xochimilcu]] na nekdanji ''Hacienda La Noria'' iz 16. stoletja, je ''Museo Dolores Olmedo'', odprt za javnost od leta 1994. Tu so razstavljena med drugimi dela Diega Rivere, Fride Kahlo in Angeline Beloff. Prireditev v počastitev Dneva spomina na mrtve je v tem muzejskem predelu posebna atrakcija. === Glasba === Ciudad de Mexico gosti številne koncerte različnih glasbenih smeri. Prizorišča so na južnem delu mesta, v soseskah ''Coyoacan'' in ''San Angel'' pa tudi v ''Zona Rosa'' in ''Condesa''. Cela vrsta lokalov ponuja skupine [[Mariachi]]. To je skupina praviloma sestavljena iz štirih violinistov, treh trobentačev, nekaj kitaristov in pevke/pevca, igrajo pa značilno mehiško »narodno-zabavno« glasbo. Mariachi izhajajo iz časov francoske invazije v 19. stoletju, ko so postali običajna najeta glasbena skupina na porokah - ''mariage''. Na Plaza se lahko sliši skupine ''Norteño'', ki predstavljajo mešanico glasbe Tex-Mex ali mehkejše [[marimba]] inštrumente iz južne Mehike. == Izobraževanje == [[File:Biblioteca Central en Ciudad Universitaria, Unam.jpg|thumb|230px|Osrednji kampus Mehiške univerze (National Autonomous University of Mexico - UNAM). Od leta 2007 je univerzitetno mesto Unescova svetovna dediščina.]] Mestna regija je sedež številnih univerz, visokih in strokovnih šol, raziskovalnih ustanov in knjižnic. Najstarejša univerza v Ameriki je bila ustanovljena leta 1547 in je začela obratovati leta 1551. To je Nacionalna avtonomna univerza Mehike (''Universidad Nacional Autónoma de México'' - UNAM) in se nahaja Ciudad de Mexico. To je največja univerza na celini, s 305.969 študenti iz vseh družbenih okolij. Trije Nobelovi nagrajenci, več mehiških podjetnikov in večina današnjih predsednikov Mehike so nekdanji študenti. UNAM opravi 50% znanstveno-raziskovalnega dela v Mehiki in je prisotna po vsej državi s satelitskimi kampusi, inštituti in raziskovalnimi centri. Nacionalna avtonomna univerza Mehike se je uvrstila na 74 med 200 svetovnimi univerzami (podatek objavljen leta 2006 [113 ]), kar je bila najvišje uvrščena špansko govoreča univerza na svetu. Leta 2009 je padla na 190 mesto. Glavni kampus univerze, znan kot '''Ciudad Universitaria''', je na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne kulturne dediščine]] od leta 2007. Druga največja visokošolska institucija je ''Instituto Politécnico Nacional'' (IPN) in obsega med drugim ''Centro de Investigación y de Estudios Avanzados del Instituto Politécnico Nacional'' (Cinvestav), ki izvaja raziskave na zelo različnih znanstvenih in tehnoloških področjih. Druge glavne visokošolske ustanove v mestu so: ''Universidad Autónoma Metropolitana'' (UAM), ''Instituto Tecnológico Autónomo de México'' (ITAM), ''Universidad La Salle'', ''Universidad del Valle de México'' (UVM), ''Universidad Anáhuac'', ''Universidad Iberoamericana'', ''El Colegio de México'' (Colmex), ''Escuela Libre de Derecho'', ''Escuela Bancaria y Comercial'', ''Universidad Pedagógica Nacional'', ''Escuela Nacional de Antropología e Historia'', ''Instituto Nacional de Bellas Artes la Universidad del Claustro de Sor Juana''. Med številnimi javnimi in zasebnimi šolami, mesto ponuja multi-kulturne, več jezikovne in mednarodne šole, ki se jih poslužujejo mehiški in tuji študentje. Najbolj znana so ''Colegio Alemán'' (nemška šola s 3 glavnimi kampusi), ''Liceo mexicano Japonés'' (japonska šola), ''Escuela Coreana'' (korejska šola), ''Lycée Français de Mexique'' (francoska), Ameriška šola ''Westhill Institute'', akademija ''Edron'' in Šola ''Greengates'' (britanska šola). == Znamenitosti == {{glavni|Zgodovinski center Ciudad de Mexico}} {{multiple image|align = right|perrow = 2|total_width=380 | image1 = Museo de la Luz.jpg |width1=600|height1=400 | image2 = Casa de Azulejos 3.jpg |width2=550|height2=360 | image3 = FacadeInquisDF.JPG |width3=600|height3=400 | image4 = FacadeSanFranDF.JPG|width4=550|height4=350 | image5 = LaProfesaMuseo05.JPG |width5=600|height5=600 | image6 = Concepcion cuepopan.jpg |width6=550|height6=670 | footer = Primeri kolonialnih stavb v Ciudad de Mexico. V smeri urinega kazalca: [[San Ildefonso kolidž]] (1749); [[Casa de los Azulejos]] (1737); [[Samostan San Francisco, Ciudad de Mexico|Samostan San Francisco]] (1710–1716); [[Kapela la Concepción Cuepopan]] (18. st.); [[Tempelj San Felipe Neri "La Profesa"]] (1597–1805); [[Palača inkvizicije]] (1732–1736) }} Ulice prestolnice predstavljajo šahovnico. Vzorec je bil prekinjen zaradi izgradnje nekaterih širokih avenij, ob katerih so sodobne poslovne stavbe in stanovanjske stolpnice, kakor tudi številni parki in veliki trgi, priljubljena zbirališča meščanov. === Zócalo === {{glavni|Zócalo|Metropolitanska stolnica Ciudad de Mexico|Templo Mayor}} Zgodovinsko središče Ciudad de Mexica je '''[[Zócalo]]'''. Stoji na mestu, kjer je nekoč stala palača azteškega vladarja [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezume II.]] (1465-1520). Trg je obdan z monumentalno '''[[Metropolitanska stolnica Ciudad de Mexico|stolnico]]''', Mestno hišo (''Palacio Municipal'') iz leta 1720, predsedniško palačo in '''[[Palacio Nacional, Ciudad de Mexico|Palacio Nacional]]''' iz leta 1792. V ''Palacio Nacional'', so znamenite stenske poslikave (freske ali [[mural]]i kot jim rečejo v Mehiki) [[Diego Rivera|Diega Rivere]]. Baročna stolnica je bila zgrajena med letoma 1573 - 1667 in je ena od najstarejših in največjih verskih objektov v Ameriki. Znotraj je bogato izrezljan oltar ''De los Reyes'' (Oltar kraljev). Fasada ''tezontle'' je iz rdečkaste vulkanske kamnine, razdeljena na tri portale in ''Sagrario'' (tabernakelj) v podaljšku, ki je zgrajen v [[Churriguerizem|churrigueresque]] slogu (slog poimenovan po španskem arhitektu [[José de Benito Churriguera]] (1665-1725)). Kot veliko drugih zgradb v mestu, se tudi stolnica počasi pogreza v močvirnatem nenosilnem terenu. Severno od Zócala je arheološko najdišče '''[[Templo Mayor]]''', kjer so našli ostanke nekdanjega templja mesta [[Tenochtitlan]]. V kolonialni zgradbi na zahodni strani je ''Monte de Piedad'' ([[zastavljalnica]]) iz 19. stoletja. V bližini Zócala so tudi kolonialne zgradbe in palače iz kamna tezontle ''Calle Moneda'' zgrajene v churrigueresque slogu in baročna cerkev ''La Santisima'' z nadškofovsko palačo. Proti ''Palacio de Bellas Artes'' je majhen park, ''Alameda Central''. V parku je spomenik mehiškemu predsedniku [[Benito Juárez|Benitu Juárezu]] (1806-1872). === Paseo de la Reforma === Ena od glavnih arterij mesta je ''Paseo de la Reforma'', [[avenija]] zgrajena v času cesarja Maksimilijana I. Začne se na robu starega mestnega jedra na severozahodnem vogalu parka Alameda in se konča pri poletni rezidenci mehiškega cesarja Castillo de Chapultepeca. Zgrajena je bila po evropskem modelu kot širok [[bulvar]]. Nekatere od zgradb so še iz 19. stoletja. V zgodovinskem delu mesta je tudi najvišja stavba v Latinski Ameriki, ''Torre Mayor'' in tipične poslovne zgradbe. ''Paseo de la Reforma'' je ena najdaljših ulic na svetu. V severovzhodni smeri, prečno na avenijo ''Paseo de la Reforma'', se razteza na Trg treh kultur, urejen leta 1963 na temeljih predkolumbovskega mesta Tlatelolco. Poleg azteških zgradb je tu baročna cerkev ''Santiago de Tlatelolco'' iz španskega kolonialnega obdobja in druge sodobne zgradbe. Pri spomeniku zadnjega azteškega vladarja Chuautemoca prečka mesto v smeri sever-jug ''Avenida Insurgentes''. Na jugu se širi ''park Chapultepec'' s številnimi muzeji, živalskim vrtom; ''grad Chapultepec'', nekdanji sedež predsednika, je cesarju Maksimiljanu služil kot prebivališče in območje ''Zona Rosa'' s številnimi restavracijami, bari in nakupovalnimi centri. Tukaj se nahaja tudi 45 metrov visok steber z angelom na vrhu (''El Angel de la Independencia''). Mehika je bila edina država, ki ob vdoru Avstrije leta 1938 ni bila politično priznana kot članica Zveze. Na ''Paseo de las Reforma'' stoji spomenik, ki ga je postavila avstrijska vlada pod [[kancler Avstrije|kanclerjem]] [[Bruno Kreisky|Brunom Kreiskyn]]. Na [[Dunaj]]u se dogodka spominjajo z Mexico kvartom. === Druge zgradbe === Monumentalna ''Palača pošte'' je zgrajena iz apnenca. Neogotska stavba je okrašena na strani ''Calle Tacuba'' in je bila zgrajena med letoma 1902 - 1907 po načrtih arhitekta Adamo Boarija. Stopnišče je zgrajeno v [[Secesija (obdobje)|secesijskem]] slogu, s steklom in kovinskim okrasjem. V prvem nadstropju je majhen poštni muzej. V bližini se na ''Avenida Madero'' nahaja ''[[Casa de los Azulejos]]'' (Hiša ploščic). Zgrajena je v baročnem slogu, zunanjost je okrašena s tisočerimi ploščicami iz [[Puebla de Zaragoza|Puebl]]e. Na ''Avenida Madero'' in nasproti ''Palacio de Bellas Artes'' stoji ''Torre Latinoamericana''. Nekdanja najvišja stavba v Latinski Ameriki (visoka 182 metrov) je bila zgrajena med letoma 1948 in 1956. 45 nadstropno [[Stolpnica|stolpnic]]o je zasnoval arhitekt Augusto H. Álvarez. Murali Diega Rivere se nahajajo na različnih lokacijah v mestu, največ jih je v Narodni palači na temo »Mehike skozi stoletja«. Znane so tudi freske José Clemente Orozca, posebej pomembna je slika ''Omnisciencia'' v ''Casa de los Azulejos''. Na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]] je od leta 2004 ''Casa Barragan'', dom in atelje arhitekta [[Luis Barragán|Luisa Barragána]]. Zgrajena med letoma 1947/1948 v predmestju Tacubaya je odličen primer betonske zgradbe sestavljene iz pritličja in dveh nadstropjih, ki so videti kot majhen zasebni vrt. V severnem predmestju ''Villa de Guadalupe'' stoji na hribu Tepeyac ''Basilica de Nuestra Señora Guadalupe'' (Bazilika [[Marija Božja mati|Marije Guadalupske]]). To je najpomembnejše svetišče v Mehiki in eno najpomembnejših Marijinih svetišč na svetu. Obišče jo 20 milijonov romarjev v največjem letnem romanju na svetu.<ref>{{internetquelle|url=http://www.kath.net/detail.php?id=15292|hrsg=kath.net|titel=Nur in die Knie gehen, staunen und beten|datum=2006-11-24|zugriff=2011-12-14}}</ref> Leta 1531 se je na hribu Tepeyac Azteku Juanu Diegi prikazala Devica Marija. Na tem mestu so potem zgradili cerkev. Ker so se temelji posedli, je bilo treba baziliko za obiskovalce in romarjev zapreti. Nova bazilika, ki jo je zasnoval mehiški arhitekt Pedro Ramirez Vazquez, je bila posvečena leta 1974 in stoji v neposredni bližini. S svojo velikostjo in odprto arhitekturo deluje zelo impresivno. Ima 10.000 sedežev in lahko sprejme do 40.000 obiskovalcev. Je ena od največjih cerkva na svetu. === Parki === '''Xochimilco Park''' [[File:Trajinera.JPG|thumb|''Trajineras'' v kanalih [[Xochimilco]]. Xochimilco in zgodovinsko središče Ciudad de Mexico sta bila leta 1987 razglašena za območje svetovne dediščine.]] Na Unescovem seznamu svetovne dediščine so že od leta 1987 tako imenovani »plavajoči vrtovi« v Xochimilcu (v nahuatlščini »kraj, kjer rastejo rože«). Leta 1990 so bili vodni vrtovi razglašeni za ekološki park (''Parque Ecológico de Xochimilco''). Nobeno drugo okrožje tako močno ne spominja na staro mesto kot Xochimilco s svojimi plavajočimi trgovinami, trgi in barvitimi čolni, ki vozijo izletnike skozi vodne kanale. Ženske v majhnih kanujih prodajajo rože, sadje in toplo hrano, na večjih čolnih so marimba glasbeniki in skupine Mariachi. Trg Mercado de Xochimilco je eden izmed najbolj barvitih in najglasnejših na svetu. '''Chapultepec Park''' Park Chapultepec je zelenica velikosti štiri kvadratne kilometre in predstavlja zelena pljuča mesta. Sestoji iz treh delov. Največji in najvzhodnejši del ima najbolj zanimive objekte, med njimi ''Museo Nacional de Antropologia'', ''Museo de Arte Moderno'', ''Museo Rufino Tamayo'' in živalski vrt. Na južni strani, nasproti ''Museo de Antropologia'' je jezero ''Lago de Chapultepec''. Na hribu Chapultepec je grad Chapultepec (''Castillo de Chapultepec''). Castillo je bil zgrajen leta 1785 kot poletna rezidenca španskega podkralja. Do takrat je bil domovanje azteškega vladarja. Kot vojaška akademija se je uporabljal do osamosvojitve, v sedanji obliki je bil grad na zahtevo cesarja Maksimilijana obnovljen po vzoru njegove italijanske vile. Zdaj je v njem ''Museo Nacional de Historia''. ''Parque Zoológico de Chapultepec'' je [[živalski vrt]], ki zavzema velik del parka in je razdeljen na različne podnebne pasove: puščave, tropski gozd, mešani gozd zmernega območja in tako naprej. Najbolj zanimivi so ''xoloitzcuintle'', mehiški psi brez dlake, ki so potomci štirih vrst predkolumbovskih psov. === Naravni spomeniki === Jugovzhodno od Ciudad de Mexico ležita dva zasnežena vulkana: [[Popocatepetl]] (5452 metrov) in [[Iztaccihuatl]] (5285 metrov). Od začetka ponovne vulkanske aktivnosti 21. decembra 1994, pogosto bruhata. 19. decembra 2000 je bil največji izbruh vulkana Popocatepetl od leta 1802. Žareče kamenje in oblak prahu so se je širili proti mestu in večkrat je bilo treba za nekaj ur zapreti 60 kilometrov oddaljeno [[letališče]] v Ciudad de Mexico. Omočje okoli Popocatepetla je za javnost zaprto v radiju dveh kilometrov, vendar so ''Parque Nacional de Vulkani'', ki obdaja oba vulkane, ponovno odprli. 14 samostanov na pobočjih Popocatepetla, zgrajenih v 16. stoletju so leta 1994 razglasili zn Unescov seznam svetovne dediščine. Imena dveh vulkanov so iz azteških časov in pomenijo: Popocatepetl (kadeča gora) je bil bojevnik, Iztaccihuatl (bela dama) pa njegova ljubica, cesarjeva hči. Ko je slišala da je bil Popocatepetl ubit v bitki, je umrla od žalosti. Njen ljubimec pa je zdravel, odšel na goro in tam za vedno ostal z gorečo baklo. == Gastronomija == Poleg številnih lokalnih restavracij Ciudad de Mexico ponuja tudi kitajsko ameriško, argentinsko, francosko in italijansko kuhinjo. Skoraj na vsakem vogalu so poceni restavracije, kavarne, ''taquerias'' in stojnice, kjer se prodajajo hrano in pijače. Tipične jedi značilne za glavno mesto so ''Antojitos Mexicanos'', predjedi, ki so pretežno pripravljene iz ''Masa'' - testo za [[tortilja|tortilj]]e, palačinkam podoben kruh iz koruzne moke. To so ''tacos'', majhne tortilje z nadevom iz vseh možnih sestavin, ''tortas'' (majhni sendviči) in ''tostadas'' (ocvrte tortilje z nadevom). Značilne so različne omake, kot so ''salsa verde'', ''salsa Mexicana'' in ''salsa Rancheragost'' ter ''[[guacamole]]''. ''Antojitos'' se prodajajo v skoraj vsaki ulici na majnih stojnicah. Poseben nadev za ''tacose'' je ''carne al pastor'', vrsta [[gyros]]a, svinjina in ''carnitas'', svinjina kuhana v mleku s ''Chicharrón'' - ocvrto svinjsko kožo. Zanimivi so ''tamales'', mešanica Masa, govedine ali piščanca z različnimi pikantnimi omakami, kuhano v listih koruze ali listih banan. Namesto zgodnjega zajtrka, ko Mehičani popijejo samo kavo, pojejo za ''Almuerzo'' (drugi zajtrk) bodisi jajca ali ''chilaquiles'' - suho tortiljo v [[čili]] omaki, kuhano s smetano in sirom. Tipično kosilo ''comida corrida'' obsega juho, riž, glavno jed in sladico je po navadi majhno, poceni kosilo, ki ga pojedo delavci in drugi zaposleni. Večerja je preprosta, običajno pojedo samo ''taco'' ali ''pan dulce'' (sladko pecivo) s kozarcem mleka ali kave. Okusni so slavni ''Chiles en nogada'' iz območja Pueble, z govedino in svinjino, suhim sadjem, orehi, smetano napolnjene velike [[Paprika|paprik]]e (''chile poblano''). S področja Pueble in Oaxace je poznan ''mol'' postrežen s piščancem. Prav tako je priljubljena hrana iz Jalisca imenovana ''pozole'', juhi podobna jed s piščancem ali svinjino in veliko koruznih zrn. == Viri in sklici == {{sklici|1}} * Mexico, Lonely Planet, 2008, str. 120 - 272 == Glej tudi == * [[seznam mest v Mehiki]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Ciudad de México|Ciudad de México}} * [http://www.eslovenia.com.mx/slv/mexico.htm Dobrodošli na strani mehiškega konzulata v Sloveniji] * [http://www.delange.org/Guadalupe/Guadalupe.htm Bazilika Guadalupske matere božje] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavna mesta Srednje Amerike]] [[Kategorija:Ciudad de México|*]] [[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Mehiki]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1521]] a31926gt0qrppv7m3kah6r1hiul375v 0 67023 6709649 5989090 2026-07-11T11:54:27Z Ljuba24b 92351 dp 6709649 wikitext text/x-wiki '''Hibernia''' ([[slovenščina|slovensko]] [[Hibernija]]) je lahko: * [[Hibernia (naftno polje)]] * [[Hibernia Atlantic]] * [[Hibernia National Bank]] * [[HMS Hibernia]] * [[Divadlo Hybernia]], gledališče v [[Praga|Pragi]] * [[Hibernia (poosebitev)|Hibernia]] personifikacija Irske {{razločitev}} i0u47c4eeb80jhyadxwu1ziqtrg6wnc 0 70049 6709557 6578015 2026-07-11T08:37:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709557 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Emilijan Cevc | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | residence = | nationality = {{ikonazastave|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | field = umetnostna zgodovina | work_institution = Umetnostnozgodovinski inštitut SAZU | alma_mater =Univerza v Ljubljani | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = srednjeveška umetnost na Slovenskem | prizes = | religion = | footnotes = [[Anica Cevc]] |citizenship={{SLO}}<br>{{YUG}}}} '''Emilijan Cevc''', [[Slovenci|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]] in [[akademik]], * [[5. september]] [[1920]], [[Kamnik]], † [[30. januar]] [[2006]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Emilijan Cevc se je rodil v trgovski družini v Kamniku. Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju, nato pa ga je pot zanesla v [[Novo mesto]], kjer je končal nižjo gimnazijo. Višjo gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Po [[matura|maturi]] 1940 se je vpisal na oddelek za umetnostno zgodovino na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je 1946 [[Diploma|diplomiral]] in prav tam 1952 tudi [[doktorat|doktoriral]]. V letih 1962−63 se je študijsko izpopolnjeval kot štipendist ustanove [[Alexander von Humboldt|Alexandra von Humboldta]] v [[München|Münchnu]]. Od 1950 je delal na umetnostnozgodovinski sekciji Zgodovinskega inštituta SAZU (kasneje Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta (ZRC) [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] v Ljubljani), od 1968 kot znanstveni svetnik, 20 let ga je vodil kot upravnik (od ustanovitve samostojnega inštituta 1972 do 1992), nato pa kot predsednik znanstvenega sveta do smrti. Leta 1981 je postal dopisni, 1985 pa redni član SAZU. Nekaj let je predaval umetnostno zgodovino na ljubljanski [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo]]; s predavanji je večkrat gostoval v različnih središčih tako doma kot tudi v tujini. Cevc se je posebej posvečal [[srednji vek|srednjeveški]] umetnosti na Slovenskem, v prvi vrsti srednjeveškemu [[kiparstvo|kiparstvu]], raziskoval pa je tudi kiparstvo med [[gotika|gotiko]] in [[barok]]om. Vzporedno ga je pritegnilo [[slikarstvo]] [[17. stoletje|17. stoletja]] in pomen [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevega]] umetniškega kroga, poleg tega je spremljal sodobne umetnostne pojave in v samostojni publikaciji objavil obširen pregled celotne slovenske umetnosti. Sodeloval je pri pripravljanju različnih razstav v Ljubljani in drugod ter za kataloge pisal spremna besedila, posebej za slikarstvo [[19. stoletje|19. stoletja]]. Bil je med avtorji razstave ''Umetnost na jugoslovanskih tleh od prazgodovine do danes'' v [[Pariz]]u in [[Sarajevo|Sarajevu]] (1971). Besedila o več kot 350 razprav je objavil v številnih strokovnih revijah in zbornikih, največ v ''Zborniku za umetnostno zgodovino, Loških razgledih'' in ''Kamniškem zborniku''; pisal pa je tudi o [[etnografija|etnografskih]] in [[arheologija|arheoloških]] vprašanjih ter raziskal likovni pomen Dizmove bratovščine (2000) in [[Akademija operozov|Akademije operozov]] (1994) V svojem delu je razvil [[France Stelé (umetnostni zgodovinar)|Stelétovo]] umetnostnogeografsko metodo in zlasti v besedilih o srednjeveškem kiparstvu opredelil regionalne lastnosti umetnosti na naših tleh. Pri svojem delu je izhajal iz širšega, vsaj [[Srednja Evropa|srednjeevropskega]] okvirja. Delal je tudi v Slovenskem umetnostnozgodovinskem društvu, kjer je bil odgovoren za izdajanje umetnostnozgodovinskih publikacij pri [[Slovenska matica|Slovenski matici]] v Ljubljani. Svoje raziskovalno delo je vselej povezoval s prizadevanji za ohranitev spomeniške dediščine. Med vidnimi uspehi te vrste je zbirka gotske plastike v ljubljanski [[Narodna galerija Slovenije|Narodni galeriji]]. Zadnja leta pa se je posvetil snovanju [[muzej]]a cerkvene umetnosti v [[Stična|Stični]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> V mladih letih se je uveljavil tudi kot [[Pisatelj|pripovednik]]. Napisal je več [[črtica (književnost)|črtic]] in [[povest]]i, med njimi so zbudile pozornost poetične črtice v knjigi ''Preproste stvari'' {{COBISS|ID=3371011}} == Priznanja == Leta 1982 je prejel [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|Nagrado Sklada Borisa Kidriča]] za delo ''Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1982.pdf |title=Poročilo o delu za leto 1982, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti |accessdate=2012-10-09 |archive-date=2016-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161229101138/http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1982.pdf |url-status=dead }}</ref>. Leta 1984 je na [[Dunaj]]u prejel mednarodno [[Herderjeva nagrada|Herderjevo nagrado]], leta 1990 je postal [[Častni občani občine Kamnik|častni občan Kamnika]], leta 1997 je prejel [[Steletova nagrada|Steletovo nagrado]] [[Slovensko konservatorsko društvo|Slovenskega konservatorskega društva]] in leta 2001 [[nagrada Izidorja Cankarja|nagrado Izidorja Cankarja]], ki jo podeljuje [[Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo]], katerega častni član je bil, prav tako je postal zaslužni član [[Slovenska matica|Slovenske matice]] in častni član [[ZRC SAZU]]. == Dela == * ''Srednjeveška plastika na Slovenskem od začetkov do zadnje četrtine 15. stoletja'', 1963 {{COBISS|ID=17854209}} * ''Slovenska umetnost'', 1966 {{COBISS|ID=4258817}} * ''Gotsko kiparstvo'', 1967 * ''Poznogotska plastika na Slovenskem'', 1970 {{COBISS|ID=7049477}} * ''Gotska plastika na Slovenskem'', 1973 * ''Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom'', 1981 {{COBISS|ID=15694848}} * ''Pesnitev in resnica'', 2011 (urednik in pisec spremne besede [[Milček Komelj]]) == O njem == * ''Emilijan Cevc: umetnostni zgodovinar in pisatelj'', Slovenska matica, Ljubljana, 2021 (uredil Milček Komelj) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam častnih občanov občine Kamnik]] * [[Anica Cevc]] * [[Aleksa Ivanc Olivieri]] == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=30002 RTV SLO.si - Umrl umetnostni zgodovinar Cevc] * [http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=7&article_id=1706020110210396&cid=104&pgn=1 SiOL.net - Umrl je umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.dnevnik.si/clanek.asp?id=163737 Dnevnik.si - Umrl je umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927191952/http://www.dnevnik.si/clanek.asp?id=163737 |date=2007-09-27 }} * {{leksikon.si|109}} == Viri == {{kategorija v Zbirki}} {{sklici}} {{scientist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cevc, Emilijan}} [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Herderjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Steletovi nagrajenci]] [[Kategorija:Kamničani]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Prejemniki nagrade Izidorja Cankarja]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Častni meščani Kranja]] 3tu7l3051rqs95dnqd21k6gcyc37po4 0 70326 6709524 5409208 2026-07-11T06:31:08Z Yerpo 8417 slog 6709524 wikitext text/x-wiki {{zapomen|ostale ljudi s tem imenom|Jurij Hladnik}} {{Infopolje Oseba}} '''Jurij Hladnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[klarinetist]], * [[26. april]] [[1974]], [[Celje]]. == Življenjepis == Leta 1996 je diplomiral na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]], pri prof. [[Alojz Zupan|Alojzu Zupanu]]. Pri njem je leta 1999 končal podiplomski študij. V času šolanja je prejel številne prve nagrade na tekmovanjih mladih glasbenikov. Leta 1996 je sodeloval v mednarodnem orkestru iz [[Švica|Švice]]. Leta 1998 je bil zaposlen kot basklarinetist v orkestru [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] in od leta 1999 pa je zaposlen kot solo klarinetist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Snemal je za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in [[RTV Maribor]]. Je mož pianistke [[Mateja Hladnik|Mateje Hladnik (Urbanč)]]. == Nastopi == === Z orkestri: === * Simfoniki RTV Slovenija, * orkestrom Akademije za glasbo iz Ljubljane, * Mladinskim simfoničnim in godalnim orkestrom iz Celja, * orkestrom Akord === Festivali: === * Lent, * Glasbeni september v Mariboru, * Dubrovniške poletne igre, * Kogojevi dnevi, * Slovenski glasbeni dnevi, * Noč slovenskih skladateljev, * Ipavčevi kulturni dnevi Je član več komornih zasedb [[Trio Opus3]], [[Pihalni kvintet PanArs]] in [[Maister trio]]. Občasno sodeluje tudi z drugimi komornimi skupinami in orkestri kot so [[Kvartet Akord]], [[godalni kvartet Epidaurus]]. Je dirigent [[Pihalni orkester Šentjur|Pihalnega orkestra Šentjur]]. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih klarinetistov]] *[[seznam slovenskih komornih ansamblov]] {{normativna kontrola}}{{Musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Hladnik, Jurij}} [[Kategorija:Slovenski klarinetisti]] [[Kategorija:Maister trio]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] 6o64hfdrpxhtlpdp1sl1jc51yv9ypxg 0 72155 6709462 6505676 2026-07-10T20:20:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709462 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Byblos | native_name = جُبَيْل | other_name = Jebeil | native_name_lang = ar<!-- ISO 639-2 code: "fr" for French, "ar" for Arabic --> | settlement_type = mesto | image_skyline = Byblos Libanon 2003.JPG | image_alt = byblos | image_caption = Staro mesto Biblos | pushpin_map = Lebanon | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Lega v Libanonu | coordinates = {{koord novi|34.120428|N|35.649109|E|type:city|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Libanon]] | subdivision_type1 = Guvernat | subdivision_name1 = Keserwan-Jbeil | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = Byblos | established_title = <!-- Founded --> | established_date = | founder = | leader_party = | leader_title = | leader_name = | area_total_km2 = 4,16 | area_metro_km2 = 17 | population_total = 40.000 | population_metro = 100.000 | population_note = | timezone1 = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset1_DST = +3 | postal_code_type = Postal code | postal_code = | area_code_type = [[Telephone numbers in Lebanon|Dialing code]] | area_code = +961 | footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |ID = 295 |Year = 1984 |Criteria = Kulturno: iii, iv, vi }} | website = http://www.jbail-byblos.gov.lb/ }} '''Biblos''' ({{Jezik-ar|text=جبيل|translit=Džubajl, Žbejl}}, {{Jezik-grc|text=Βύβλος}}) je [[mesto]] v [[Libanon]]u ob [[obala|obali]] [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]], ki leži približno 40 km severno od [[Bejrut]]a. Večino današnjih prebivalcev predstavljajo [[maroniti|maronitski]] [[krščanstvo|kristjani]]. Domneva se, da je bilo prvič naseljeno med 8800 in 7000 pr. n. št.<ref name="PeltenburgWasse2004a">{{navedi knjigo|editor1=E. J. Peltenburg|editor2=Alexander Wasse|author=Garfinkel, Yosef|chapter= "Néolithique" and "Énéolithique" Byblos in Southern Levantine Context| title=Neolithic Revolution: New Perspectives on Southwest Asia in Light of Recent Discoveries on Cyprus|url=https://books.google.com/books?id=6mKBAAAAMAAJ|access-date=18 January 2012|year=2004|publisher=Oxbow Books|isbn=978-1-84217-132-5}}</ref> in neprekinjeno naseljeno od leta 5000 pr. n. št.,<ref name="byblos1">{{navedi knjigo |title=Cities of the Middle East and North Africa |last1=Dumper |first1=Michael |last2=Stanley |first2=Bruce E. |last3= Abu-Lughod |first3=Janet L. |year=2006 |publisher=ABC-CLIO |isbn=1-57607-919-8 |page=104 |quote=Archaeological excavations at Byblos indicate that the site has been continually inhabited since at least 5000 B.C. |url=https://books.google.com/books?id=3SapTk5iGDkC&q=byblos+continually+inhabited&pg=PA104 |access-date=22 July 2009}}</ref> zaradi česar je eno najstarejših stalno naseljenih mest na svetu.<ref name=Britannica>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Byblos|title=Byblos|website=Encyclopaedia Britannica|access-date=14 March 2018}}</ref> V svoji zgodovini je bil Byblos del številnih civilizacij, vključno z egipčansko, feničansko, asirsko, perzijsko, helenistično, rimsko, fatimidsko, genovsko, mameluško in otomansko.<ref>{{navedi splet|title=Byblos Timeline|url=https://www.worldhistory.org/timeline/Byblos/|access-date=2021-10-01|website=www.worldhistory.org|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Byblos Site|url=https://www.wanderleb.com/blog/byblos-site|access-date=2021-10-01|website=Byblos Site|language=en|archive-date=2021-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20211001040644/https://www.wanderleb.com/blog/byblos-site|url-status=dead}}</ref> Mesto je Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/295|title=Byblos|website=UNESCO|access-date=14 March 2018}}</ref> V starodavnem Biblosu se je razvila feničanska abeceda, verjetno prednica grške, latinske in vseh drugih zahodnih abeced.<ref>{{navedi splet |title=Phoenician alphabet {{!}} Definition, Letters, & History {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/Phoenician-alphabet |access-date=2022-11-11 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> == Etimologija == {{hiero|kbnj<ref name = Gauthier197/>|<hiero>R5:N35-Z4:N25</hiero>|era=1ip|align=left}} {{hiero|kbn<ref name= Gauthier197>{{navedi knjigo |last1=Gauthier |first1=Henri |title=Dictionnaire des Noms Géographiques Contenus dans les Textes Hiéroglyphiques Vol. 5 |date=1928 |pages=197–198 |url=https://archive.org/details/Gauthier1928/page/n101}}</ref><ref name = Budge1047>{{navedi knjigo |last1=Wallis Budge |first1=E. A. |title=An Egyptian hieroglyphic dictionary: with an index of English words, king list and geological list with indexes, list of hieroglyphic characters, coptic and semitic alphabets, etc. Vol II |date=1920 |publisher=John Murray |page=[https://archive.org/details/egyptianhierogly02budguoft/page/1047 1047] |url=https://archive.org/details/egyptianhierogly02budguoft}}</ref>|<hiero>V31*D58-N35:N25</hiero>|era=mk|align=left}} [[File:Byblos 5.jpg|thumb|upright|left|Biblos]] ''Biblos'' se pojavlja kot ''Kebny'' v egipčanskih [[hieroglif]]skih zapisih, ki segajo do faraona [[Sneferu]]ja iz 4. dinastije (ok. 2600 pr. n. št.) in kot ''Gubla'' (𒁺𒆷) v [[akad]]skih [[klinopis]]nih [[Amarnska pisma|Amarnskih pismih]] faraonoma iz 18. dinastije [[Amenhotep III.|Amenhotepa III.]] in [[Amenhotep IV.|Amenhotepa IV.]]. V 1. tisočletja pr. n. št. se je njegovo ime pojavilo v feničanskih in punskih napisih kot ''Gebal'' (𐤂𐤁𐤋, gbl); v biblijski Stari zavezi kot ''Geval'' (גבל); in v sirščini kot ''gbl'' (Fluet). Zdi se, da ime izhaja iz ''gb'' (𐤂𐤁, "vodnjak") in ''ʾl'' (𐤀𐤋, "bog"), slednja beseda, ki bi se lahko različno nanašala na katerega koli od [[kanaan]]skih bogov ali zlasti na njihovega [[El|voditelja]]. Zdi se, da je ime torej pomenilo ''Božji vodnjak'' ali ''Božji vir''. Njegovo sedanje arabsko ime {{lang|ar-Latn|Jubayl}} ({{lang|ar|جبيل}}) ali ''J(e)beil'' je neposredni potomec teh prejšnjih imen, čeprav je očitno spremenjeno zaradi napačnega razumevanja imena kot tričlenega korena ''gbl'' ali ''jbl'', kar pomeni 'gora'. Ko je uporabljena arabska oblika imena, se običajno prevede Jbeil, Jbail ali Jbayl. Vse to, skupaj z Biblos, je etimološko povezano. Med križarskimi vojnami se je to ime pojavilo v evropskih zapisih kot ''Gibelet'' ali ''Giblet''. To ime je bilo uporabljeno za [[grad Biblos]] in z njim povezano gospostvo. Feničansko mesto, ki so ga Grki poznali kot {{lang|grc-Latn|Býblos}} ({{lang|grc|Βύβλος}}), Rimljani pa kot {{lang|la|Byblus}}, je bilo pomembno za njihov uvoz [[papirus]]a iz Egipta<ref>{{navedi splet|url=https://phoenicia.org/byblosmart.html |title = Byblos Mart -- Bookworms Corner}}</ref> – do te mere, da je ''byblos'' v grščini pomenil 'papirus'. Beseda ''Biblija'' torej končno izhaja iz grškega imena mesta.<ref>{{navedi knjigo|last=Brake|first=Donald L.|title=A visual history of the English Bible: the tumultuous tale of the world's bestselling book|year=2008|publisher=Baker Books|location=Grand Rapids, MI|isbn=978-0-8010-1316-4|page=[https://archive.org/details/visualhistoryofe00brak/page/29 29]|url=https://archive.org/details/visualhistoryofe00brak/page/29}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:ByblosHarbour.jpg|thumb|250px|Pristanišče]] [[Slika:ByblosStJohnBaptisChurch.jpg|thumb|250px|Cerkev Janeza Krstnika s krstilnico v ospredju]] [[Slika:ByblosCrusaderCastle2.jpg|thumb|250px|Križarski grad]] Biblos, ki je približno 42 km severno od [[Bejrut]]a, je privlačen za arheologe zaradi zaporednih plasti ruševin, ki so posledica stoletij človeškega bivanja. Prvi ga je izkopal Ernest Renan leta 1860, kot je bilo objavljeno v njegovem ''Mission de Phénicie'' (1865–1874), nato Pierre Montet od 1921 do 1924, ki mu je sledil Maurice Dunand od leta 1925 v obdobju štiridesetih let. Renanova ekspedicija naj bi »priskrbela dokaze, da se mesto ni premaknilo in da je Gebeil Byblos«.<ref>{{navedi knjigo|last=Montet|first=Pierre|title=Byblos et l'Égypte: quatre campagnes de fouilles à Gebeil, 1921-1922-1923-1924|url= https://archive.org/details/Montet1928|page=[https://archive.org/details/Montet1928/page/n6 3]|year=1928|publisher=P. Geuthner}} *[Izvirno francosko]: "D’abord, le site de Byblos était fixé sans conteste possible. Le passage où Strabon définit Byblos une ville située sur une colline à quelque distance de la nier, avait égaré les savants. Renan lui-même avait songé à Qassouba, mais il comprit vite que cette colline était trop peu importante pour avoir été le siège d’une ville telle que Byblos. L’abondance des fragments antiques recueillis aux environs de la citadelle, la situation des nécropoles au nord et au sud de l’enceinte franque prouvent jusqu'à l’évidence que la ville ne s’est pas déplacée et que Gebeil recouvre Byblos." *[Prevod iz angleščine]: "Najprej je bilo mesto Biblos določeno brez dvoma. Odlomek, kjer Strabon opredeljuje Biblos kot mesto, ki leži na hribu nekoliko stran od njega, je zavedel znanstvenike. Sam Renan je mislil na Qassouba, vendar je kmalu ugotovil, da je bil ta hrib premajhen, da bi bil sedež mesta, kot je Byblos. Obilje starodavnih fragmentov, zbranih okoli citadele, položaj nekropol severno in južno od frankovske ograde zagotavljajo dokaze, da mesto se ni premaknilo in da je Gebeil Byblos."</ref> Zdi se, da je bilo mesto prvič poseljeno v obdobju B pred lončarskim [[neolitik]]om, približno 8800 do 7000 pr. n. št. Na najdišču je mogoče opaziti neolitske ostanke nekaterih zgradb. Po piscu Filonu iz Biblosa (ki citira Sanchuniathona in citirano pri [[Evzebij Cezarejski|Evzebiju]]), je Biblos ustanovil feničanski bog [[El]] (ki so ga Grki identificirali s svojim bogom [[Kronos]]om). V 3. tisočletju pred našim štetjem je mogoče opaziti prve znake mesta z ostanki dobro grajenih hiš enotne velikosti. To je bilo obdobje, ko se je začela razvijati kanaanska civilizacija. === Stopnje neolitika in bakrene dobe === Jacques Cauvin je leta 1962 objavil študije orodij iz [[kremen]]a iz razslojenih neolitskih in bakrenodobnih najdišč.<ref>Cauvin, Jacques., Les industries lithiques du tell de Byblos (Liban), L'Anthropologie, vol. 66, 5–6, 1962.</ref> Henri Victor Vallois je leta 1937 objavil ostanke ljudi, najdene v bakrenodobnih grobovih.<ref>Vallois, H.V., Note sur les ossements humains de la nécropole énéolithique de Byblos (avec 2 planches). ''Bulletin du musée de Beyrouth''. Tome I, 1937. Beyrouth.</ref> O grobnicah iz tega obdobja je leta 1950 razpravljal emir Maurice Chehab. Zgodnjo keramiko, najdeno pri Tellu, je objavil E.S. Boynton leta 1960 z nadaljnjimi študijami R. Ericha leta 1954 ter Van Liera in Henrija de Contensona leta 1964. Najstarejše najdbe dokazujejo poselitev že v začetku 5. tisočletja pr. n. št., ko se je takratna [[neolitik|neolitska]] naselbina že ukvarjala s preprostim [[kmetijstvo]]m, udomačevanjem živali in [[ribolov]]om. Verjetno je že takrat obstajala trgovina z [[Anatolija|Anatolijo]]. V [[bakrena doba|bakreni dobi]] (4. tisočletje pr. n. št.) so že izdelovali [[keramika|keramiko]], [[orožje]] iz [[baker|bakra]] iz [[Ciper|Cipra]] in [[Kavkaz]]a in pokopavali mrtve v glinenih [[žara]]h. Proti koncu tega obdobja so [[glina|blatne]] koče pričele nadomeščati [[pravokotnik|pravokotne]] [[hiša|hiše]] z [[les]]enimi tramovi, sama naselbina pa se je že zavarovala z [[obzidje]]m. === Egipčansko obdobje === Watson Mills in Roger Bullard nakazujeta, da je bil Biblos v času [[Staro egipčansko kraljestvo|starega egipčanskega]] in [[Srednje egipčansko kraljestvo|srednjega egipčanskega kraljestva]] praktično egipčanska kolonija. Rastoče mesto je bilo bogato in zdi se, da je bilo dolga stoletja zaveznik (med »tistimi, ki so na njegovih vodah«) Egipta. V grobnicah [[Prva egipčanska dinastija|prve dinastije]] so uporabljali les iz Biblosa. Ena najstarejših egipčanskih besed za oceansko ladjo je bila ''ladja Biblos''. Arheologi so odkrili artefakte, izdelane v Egiptu, tako stare kot fragment posode z imenom vladarja [[druga egipčanska dinastija|druge dinastije]] [[Kasekemvi]], čeprav je to »lahko prispelo v Biblos s trgovino in/ali v poznejšem obdobju«.<ref>Wilkinson, Toby, 1999, ''Early Dynastic Egypt'' p.78.</ref> V Biblosu so našli predmete, ki poimenujejo egipčanskega kralja 13. dinastije [[Neferhotep I.|Neferhotepa I.]], vladarji Biblosa pa so vzdrževali tesne odnose s faraoni Novega kraljestva Starega Egipta. V 3. tisočletju pr. n. št. je mesto postalo pomembno trgovsko in versko središče, ki je trgovalo z [[Egipt]]om. Egipčanom so prodajali zlasti [[libanonska cedra|cedrovino]] z [[Libanon (gorovje)|gorovja Libanon]], [[smola|smolo]], [[volna|volno]] in [[oljčno olje|olivno olje]], od njih pa so kupovali [[zlato]], [[alabaster]], [[papirus]], [[lan]], [[vrv]]i, [[žito]] in [[stročnice]]. Obenem je imelo razvite trgovske stike z Anatolijo in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]]. Egipčanski [[faraon]]i so velikodušno darovali [[tempelj|templju]] [[Baalat-Gebal]] (ženska »različica« [[bog]]a [[Baal]]a, ustreznica egipčanske boginje [[Hator]]). Proti koncu 3. tisočletja pr. n. št. so območje preplavili [[Amoriti]] in se pomešali s prvotnim prebivalstvom. Stiki z [[Stari Egipt|Starim Egiptom]] so bili kmalu obnovljeni, ohranil se je kult Baalat-Gebal, uveljavilo pa se je precej [[Semiti|semitskih]] vplivov in egipčanski način pokopa v [[grobnica]]h. Leta 1725 pr. n. št. so mesto z novimi bojnimi tehnikami (bojni vozovi s [[domači konj|konjsko]] vprego, [[eskadron]]i, [[kopje|kopji]] in [[sulica]]mi) za poldrugo stoletje zlahka zavzeli [[Hiksi]], dokler jih niso leta 1580 pr. n. št. Egipčani pregnali in v Biblosu vzpostavili [[vazal]]no državo. Uveljavil se je kult [[Izida|Izide]] in [[Oziris]]a. Okrog leta 1350 pr. n. št. pisma iz Amarne vključujejo 60 pisem Rib-Hada in njegovega naslednika Ili-Rapiha, ki sta bila vladarja Biblosa, ki sta pisala egiptovski vladi. To je predvsem posledica nenehnih prošenj Rib-Hadde za vojaško pomoč [[Ehnaton]]a. Ukvarjajo se tudi z osvajanjem sosednjih mestnih držav s strani Habiruja. Zdi se, da so egipčanski stiki dosegli vrhunec med 19. dinastijo, le da so se zmanjšali med 20. in 21. dinastijo. Poleg tega, ko je Novo kraljestvo propadlo v 11. stoletju pr. n. št., je Biblos prenehal biti kolonija in postal najpomembnejše mesto Fenicije. Čeprav se zdi, da arheološki dokazi kažejo na kratek ponovni vzpon med 22. in 23. dinastijo, je jasno, da so Egipčani po tretjem vmesnem obdobju začeli dajati prednost [[Tir, Libanon|Tiru]] in Sidonu namesto Biblosu. Arheološki dokazi v Biblosu, zlasti pet biblijskih kraljevih napisov iz obdobja okoli 1200–1000 pr. n. št., kažejo na obstoj [[feničanska abeceda|feničanske abecede]] z dvaindvajsetimi znaki, ki je najstarejša [[linearna abeceda]] na svetu ([[ugaritska abeceda]] je sicer starejša, vendar temelji na [[klinopis]]u); pomemben primer je [[Ahiram]]ov sarkofag. Uporabo abecede so razširili feničanski trgovci s svojo pomorsko trgovino v dele Severne Afrike in Evrope. Eden najpomembnejših spomenikov tega obdobja je [[tempelj obeliskov]], posvečen kanaanskemu bogu vojne Rešefu, ki pa je v času Aleksandra Velikega propadel v ruševine. === Antična zgodovina === V asirskem obdobju je Sibittibaal iz Biblosa leta 738 pr. n. št. postal davek [[Tiglat-Pileser III.|Tiglat-Pileserja III.]], leta 701 pr. n. št., ko je [[Sanherib]] osvojil vso Fenicijo, je bil kralj Biblosa Urumilki. Biblos je bil podrejen tudi asirskima kraljema [[Asarhadon]]u (vladal 681–669 pr. n. št.) in [[Asurbanipal]]u (vladal 668–627 pr. n. št.) pod njegovima kraljema Milkiasafom in Yehawmelekom. V [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskem cesarstvu]] (538–332 pr. n. št.) je bil Biblos četrto od štirih feničanskih vazalnih kraljestev, ki so jih ustanovili Perzijci; prva tri so [[Sidon]], Tir in Arvad. [[Helenistično obdobje|Helenistična]] oblast je prišla s prihodom [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] na to območje leta 332 pr. n. št. V uporabi so bili kovanci in obstaja veliko dokazov o nadaljnji trgovini z drugimi sredozemskimi državami. [[File:Roman era Phoenecia.png|thumb|left|Fenicija v pozni antiki, s Peutingerjeve karte]] [[File:Byblos-109933.jpg|thumb|Ruševine v pristanišču.]] Po [[Pompej Veliki|Pompejevi]] priključitvi v [[Rimsko cesarstvo]] (64 pr. n. št.) se je pričel ekonomski zaton, ker so posekali skoraj vse [[libanonska cedra|cedrove]] gozdove na [[Libanonske gore|Libanonkih gorah]]. Kljub vsemu so se [[Starorimska civilizacija|Rimljani]] lotili obsežnih gradbenih del in Biblos je ostal pomembno versko središče, kjer so častili [[Adonis]]a vse do 2. stoletja. V 3. stoletju je bilo zgrajeno majhno, a impresivno gledališče. Z vzponom krščanstva v obdobju [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantincev]] (po letu 395) je bila v Biblosu ustanovljena škofija in mesto je hitro raslo. Čeprav je znano, da je bila sasanidska kolonija ustanovljena v regiji po zgodnjih muslimanskih osvajanjih leta 636, je malo arheoloških dokazov za to. Trgovina z Evropo je dejansko usahnila in šele ob prvi križarski vojni leta 1098 se je blaginja vrnila v Biblos, takrat znan kot Gibelet ali Giblet. === Križarji, mameluki, osmansko obdobje === V 12. in 13. stoletju je Biblos postal del [[Grofija Tripoli|grofije Tripoli]], [[križarske države]], ki je bila povezana s križarskim [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskim kraljestvom]], vendar v veliki meri neodvisna od njega. Kot Gibelet ali Giblet je prišel pod oblast genoveške družine Embriaco, ki si je ustvarila gospostvo Gibelet, najprej kot upravitelji mesta v imenu Genovske republike, nato pa kot dedni fevd, ki se je zavezal plačevati letna pristojbina Genovi in ​​cerkvi San Lorenzo (Genovska stolnica).<ref>{{navedi splet|title=EMBRIACI in "Enciclopedia Italiana"|url=https://www.treccani.it/enciclopedia/embriaci_(Enciclopedia-Italiana)|access-date=2020-12-15|website=www.treccani.it|language=it-IT}}</ref> Rezidenca družine Embriac, križarski grad Gibelet, je skupaj z utrjenim mestom služil kot pomembna vojaška baza za križarje. Ostanki gradu sodijo med najbolj impresivne arhitekturne objekte, ki so danes vidni v središču mesta. Mesto je leta 1187 zavzel [[Saladin]] in v njem naselil [[Kurdi|Kurde]]. Leta 1199 so ga križarji ponovno zasedli in obdržali vse do leta 1266, ko jih je pregnal [[emir]] [[Nadžibi]], [[poročnik]] [[Mameluki|mameluškega]] [[sultan]]a [[Bejbars]]a. Ker se je mesto prostovoljno predalo mamelukom, je bilo mesto po zavzetju razmeroma prihranjeno pred plenjenjem.<ref>{{navedi knjigo|title=Mission de Phénicie|last=Renan|first=Ernest|publisher=Imprimerie impériale|year=1864|location=Paris|pages=157}}</ref> Njegove utrdbe so bile pozneje obnovljene. Od leta 1516 do 1918 sta mesto in celotna regija postala del Osmanskega cesarstva. Leta 1860 je [[Ernest Renan]] pričel z [[arheologija|arheološkimi]] izkopavanji, v letih 1921–1924 jih je nadaljeval [[Pierre Montet]], vse do leta 1975 pa jih je vodil [[Maurice Dunand]]. === Sodobna zgodovina === Biblos in ves Libanon sta bila pod francoskim mandatom od leta 1920 do leta 1943, ko je Libanon dosegel neodvisnost. Libanonska vojna leta 2006 je negativno vplivala na starodavno mesto, saj je njegovo pristanišče in mestno obzidje prekrilo z oljnim madežem, ki je bil posledica razlitja nafte iz bližnje elektrarne.[46] To pa je bilo očiščeno in obalno območje je od takrat postalo destinacija plaž, zlasti pozno spomladi in v poletni sezoni. == Demografija == Prebivalci Biblosa so pretežno kristjani, večinoma maroniti, z manjšinami armenskih apostolov, grških pravoslavcev in grkokatolikov. Obstaja tudi manjšina šiitskih muslimanov. Rečeno je, da so mesto Bint Jbeil ("Byblosova hči") v južnem Libanonu ustanovili ti šiitski muslimani. Biblos ima tri predstavnike v libanonskem parlamentu: dva maronita in enega šiita. == Turizem == Biblos se ponovno pojavlja kot vrhunsko turistično središče. S svojim starodavnim pristaniščem, feničanskimi, rimskimi in križarskimi ruševinami, peščenimi plažami in slikovitimi gorami, ki ga obdajajo, je idealna turistična destinacija. Mesto je znano po ribjih restavracijah, barih na prostem in kavarnah na prostem. Jahte danes križarijo v njegovo pristanišče, tako kot v 1960-ih in 1970-ih, ko sta bila [[Marlon Brando]] in [[Frank Sinatra]] redna obiskovalca mesta. Libanonski minister za turizem je v Grand Serailu v Bejrutu okronal Biblos za ''arabsko prestolnico turnej'' za leto 2016. Condé Nast Traveler je Biblos izbral za drugo najboljše mesto na Bližnjem vzhodu za leto 2012, tako da je premagal Tel Aviv in Dubaj,<ref>{{navedi splet|url=http://www.cntraveler.com/readers-choice-awards/africa-middle-east/top-5-cities-middle-east#/slide=2 |title=Middle East: Top 5 Cities: Readers' Choice Awards : Condé Nast Traveler |publisher=Cntraveler.com |date=2012-10-16 |access-date=2013-03-26 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130515000107/http://www.cntraveler.com/readers-choice-awards/africa-middle-east/top-5-cities-middle-east |archive-date=2013-05-15 }}</ref> Svetovna turistična organizacija pa za najboljše arabsko turistično mesto za leto 2013.<ref>{{navedi splet|title=Byblos crowned best Arab tourist city|url=http://www.nna-leb.gov.lb/en/show-news/7801/Byblos-crowned-best-Arab-tourist-city|access-date=20 June 2013}}</ref> == Arheološko najdišče Biblos == [[Slika:ByblosObeliskTemple.jpg|thumb|250px|Tempelj obeliskov]] [[Slika:ByblosRamparts.jpg|thumb|250px|Ostanki mestnega obzidja]] Danes je na kraju antičnega Biblosa urejeno arheološko območje. Ker so nekatere stavbe odkrili na temeljih starejših, je danes nekaj stavb prestavljenih, npr.: *'''Rimsko gledališče''' iz leta 218, prvotno prekrito z [[mozaik]]i s podobami [[Bakh]]a (Dioniz) (danes so razstavljeni v Bejrutu), ki so ga ob prestavitvi zmanjšali na le eno tretjino prvotne velikosti. *'''[[Kraljeva nekropola, Biblos|Kraljeva nekropola]]''' sega v drugo tisočletje pred našim štetjem in vsebuje grobnice bibloških kraljev, vključno s kraljem Ahiramom. *'''[[Tempelj obeliskov]]''' iz zgodnjega 2. tisočletja pr. n. št. se sestoji iz osrednjega kockastega podstavka velikega [[obelisk]]a, ki je verjetno bil posvečen bogu vojne in uničenja [[Rešef]]u. Naokoli so postavljeni številni manjši obeliski, ki naj bi predstavljali bivališča raznih bogov. Tudi tempelj obeliskov je bil prestavljen s prvotne lege, kjer so ostanki starejšega '''Templja iz 3. tisočletja pr. n. št.''', posvečenega neznanemu božanstvu. V obdobju Amoritov je bil požgan in na novo zgrajen. *Največji in najstarejši je '''[[Tempelj Baalat-Gebal]]''', prvotno zgrajen okoli leta 3000 pr. n. št. Skozi čas so ga precejkrat prezidali in spremenili namembnost, kot [[svetišče]] pa je služil vse do obdobja Rimljanov, ko je bil posvečen [[Astarta|Astarti]] oz. [[Afrodita|Afroditi]]. Danes so tam na ogled ostanki iz 3. tisočletja pr. n. št. Številne [[alabaster]]ne [[vaza|vaze]], ena med njimi nosi napis z imenom [[Keops]]a, ki so jih izkopali v tem templju, so danes razstavljene v Bejrutu. Do templja so Rimljani zgradili '''ulico s [[kolonada|kolonado]]''', od katere danes stoji 6 ponovno postavljenih [[steber|stebrov]]. *Približno na sredi arheološkega najdišča stoji ''Ain el-Malik'' ali '''kraljevi izvir'''; približno 20 m globoko, je velika votlina, dostopna po spiralnih stopnicah. Nekoč je oskrbovala mesto z vodo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.obelisks.org/en/byblos.htm|title=Temple of the Obelisks in Byblos|website=www.obelisks.org}}</ref> Po [[Plutarh]]ovi različici egipčanskega mita o [[Oziris]]u so kraljevi služabniki srečali [[Izida|Izido]] na stopnicah izvira in jo odpeljali v kraljevo palačo, kjer je našla truplo svojega moža Ozirisa, vdelano v enega od stebrov palače.<ref>{{navedi splet|url=http://www.phoenician.org/isis_and_osiris_legend.htm|title=Isis and Osiris Legend|website=www.phoenician.org}}</ref> *Ob severnem robu najdišča so ohranjeni ostanki '''antičnega mestnega obzidja'''. Najmlajši del je najsevernejši iz preloma med drugim in prvim tisočletjem pr. n. št. Sledi mu plast iz obdobja Hiksov (1725 pr. n. št.–1580 pr. n. št.), najjužnejša plast izvira iz druge polovice 3. tisočletja pr. n. št. Še nekoliko južneje so nedoločeni ostanki iz še starejšega obdobja. Poleg obzidja stoji tudi '''[[Grad Biblos]]''' - križarski grad, ki so ga v 12. stoletju postavili [[Franki|frankovski]] križarji na mestu [[Fatimidi|fatimidske]] utrdbe in pri tem uporabili kamne in stebre iz rimskih stavb. Sestoji se iz osrednjega [[stolp]]a tipa ''donjon'' ([[bivalno-obrambni grad]]) ki ga obkroža obrambno obzidje z dodatnimi stolpi na vsakem vogalu. Na sredi severnega zidu stoji še dodaten stolp, ki je varoval prvotni vhod v mesto. Severno od [[antika|antičnega]] mesta stoji [[srednji vek|srednjeveški]] del, ki ga ravno tako obdaja srednjeveško obzidje, najbolje ohranjeno na severnem delu. Med [[cerkev (zgradba)|cerkvami]] izstopa '''cerkev Janeza Krstnika''', ki so jo leta 1115 postavili križarji v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]], v naslednjih stoletjih pa je doživela nekaj predelav in dozidav. Okoli leta 1200 so ji tako dozidali odprto in s [[kupola|kupolo]] pokrito [[krstilnica|krstilnico]], okrašeno v italijanskem slogu v času nadvlade Genovske republike]. Cerkev je bila med [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanskim]] bombardiranjem leta 1840 močno poškodovana in leta 1947 obnovljena. Takrat so ji dodali še [[zvonik]]. Poleg cerkve je stala še bizantinska cerkev, od katere se je ohranilo le nekaj [[mozaik]]ov, temeljev in en steber. Zanimivo je še pristanišče, ki je navkljub majhnosti nekoč bilo tako pomembno za trgovino po Sredozemlju in [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Križarji so na obeh koncih ozkega vhoda postavili stolpa, od katerih je danes le severni obnovljen v slogu iz mameluškega obdobja. Tik ob obali stoji tudi znamenita restavracija ''Byblos Fishing Club'', kamor so vse do izbruha [[libanonska državljanska vojna|libanonske državljanske vojne]] zahajale [[hollywood]]ske filmske zvezde. == Mednarodne povezave == Biblos je pobraten z: {{div col|colwidth=12em}} * {{flagicon|GRE}} [[Patras]], [[Grčija]] * {{flagicon|GRE}} [[Tripoli, Grčija|Tripoli]], Grčija * {{flagicon|GRE}} [[Šparta]], Grčija * {{flagicon|FRA}} [[Bonifacio]], Francija * {{flagicon|FRA}} [[Orange, Vaucluse|Orange]], Francija * {{flagicon|LIB}} [[Tripoli, Libanon|Tripoli]], Libanon * {{flagicon|MLT}} [[Valletta]], Malta * {{flagicon|ESP}} [[Cádiz]], Španija * {{flagicon|TUR}} [[İzmir]], Turčija {{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Libanonu]] * [[Fenicija]] * [[feničanska abeceda]] * [[Sidon]] * [[Tir, Libanon|Tir]] == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * ''Byblos through the ages'', Nina Jidéjian, Dar al-Machreq, Beyrouth, 1968 * {{navedi knjigo |first1=Jean-Pierre |last1=Thiollet |first2=Marcel Charles |last2=Desban |first3=Guy |last3=Gay-Para |year=2005 |title=Je m'appelle Byblos |url=https://archive.org/details/jemappellebyblos0000thio |location=Milon-la-Chapelle |publisher=Éditions H&D, cop. |isbn=2-914266-04-9 |cobiss= |pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Byblos|Biblos}} - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=295 UNESCO] * [http://www.middleeastuk.com/destinations/lebanon/byblos.htm MiddleEastUK.com] * [http://www.newadvent.org/cathen/03092c.htm Catholic Encyclopedia] * [http://www.destinationlebanon.com/byblos.asp Destination Lebanon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050525173821/http://www.destinationlebanon.com/byblos.asp |date=2005-05-25 }} * [http://www.byblosfestival.org/ Bibloški festival] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060404064545/http://www.byblosfestival.org/ |date=2006-04-04 }} [[Kategorija:Mesta v Libanonu]] [[kategorija:Biblos|* ]] [[Kategorija:Fenicija]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Libanonu]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Libanonu]] {{normativna kontrola}} 7wi6jsxnvi9upq83spcfat1c3k3xto3 0 73198 6709498 6667550 2026-07-10T23:56:20Z ~2026-32552-67 260877 /* T */ 6709498 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]]''' (katoliških) '''[[misijonar]]jev.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} Seznam vsebuje slovenske '''katoliške misijonarje'''; '''''protestantsko misijonarstvo''' na Slovenskem: (povzeto po Enciklopediji Slovenije): V 19. st. je začela delovati protestantska Britanska in inozemska biblijska družba (ustanovljena 1804 v Londonu), katere namen je bil širiti Sveto pismo med vse narode, zato je tudi v Sloveniji poiskala zanj prevajalce (J. Stritar), ga natisnila in širila med Slovence. V letih 1904-22 je v Ljubljani stalno živel češki misijonar [[Antonín Chráska]], ki je ob pomoči londonske biblične družbe v slovenščino prevedel in 1914 izdal mdr. celotno Sveto pismo. V letih 1922-38 je v St. Andräju blizu Beljaka na Koroškem delovala ob podpori švicarskih in škotskih protestantov Biblična šola, ki je pripravljala misijonarje za južno in vzhodno Evropo. V njej so se šolali in pozneje kot misijonarji delali v slovenskih protestantskih cerkvah Vekoslav Korošec, Andrej Thaler, Rudi Brezovnik, Štefan Jonaš in Zoltan Kerčmar.'' ''Slovenski protestantski pastorji so (bili) misijonarsko dejavni v nekaj evropskih deželah, mdr. Vlado Deutsch, Ludvik Ullen v Zagrebu, Viktor Andrejek v Švici; Mihael in Peter Kuzmič sta misijonarsko obiskovala druge celine; v letih 1962-79 je v [[Liberija|Liberiji]] delala misijonarka [[Vilma Stolz]].'' == A == *[[Janez Abram (redovnik)|Janez (Venceslav) Abram]] (1897–1938), [[Bolgarija]] * [[Luka Abram|Luka (Leon) Abram]] (1863–1931), [[Turčija]] *[[Jože Adamič]] (*1957) (Argentina), [[Madagaskar]] *[[Janez Ambrožič|Janez (Jozafat) Ambrožič]] (1903–1970), [[Bližnji vzhod]] ([[Egipt]], [[Sveta dežela]]) - "korni škof" * [[Andrej Andolšek (misijonar)|Andrej Andolšek]] (1827–1882), [[Severna Amerika]] *[[Jože Andolšek]] (*1951), [[Kenija]], [[Etiopija]] (salezijanski duhovnik, vzgojitelj v Celovcu...) *[[Ljudmila Anžič]] (*1970), [[Kambodža]], [[Samoa]] *[[Alenka Arko (teologinja)]] (*1966) ([[Rusija]] in [[Srednja Azija]]/[[Kazahstan]]) *[[Engelhard Avbelj]], [[Kitajska]] (od 1902) == B == * [[Ivan Bajec]] (*1949), [[Slonokoščena obala]] * [[Pavel Bajec]] (*1951), [[Slonokoščena obala]] *[[Veronika Bakan]] (1905–2002), [[Ekvador]] * [[Friderik Baraga]] (1797–1868), [[Severna Amerika]] - apostolski vikar in škof * [[Aleš Benigar|Aleš (Aleksa) Benigar]] (1893–1988), [[Kitajska]], [[Japonska]] (Slovenec, rojen v Zagrebu; frančiškan, Božji služabnik) * [[Pavel Bernik]] (1917–2000), [[Indija]] *[[Gregor Bizjak]], Afrika ([[Egipt]]) *[[Marko Blasutig]] (1914–1990), [[Kitajska]], [[Tajska]] (Italija-Beneški Slovenec) *[[Stanko Boljka]] (1921–2014), Tunis, Španija, [[Argentina]], Paragvaj, Ekvador, Kanada, Čile ... *[[Rudi Borštnik|Rudi Borštnik]] (1923–2021), [[Albanija]] (Španija; salezijanski inšpektor v Sloveniji; deloval, umrl in pokopan v Skadru) * [[Janez Mansuet Božič|Janez Mansuet]] (Andrej) [[Božič (priimek)|Božič]] (1928–2007), [[Brazilija]] *[[Jožef Briginel]] (18. stoletje), [[Argentina]], [[Paragvaj]] *[[Metod Brlek]] (1926–2013) [[Izrael]] ([[Jeruzalem]]/[[Sveta dežela]]) *[[Frančišek (Franc) Buh]] (1928–2011), [[Madagaskar]] * [[Jožef Frančišek Buh]] (1833–1923), [[Severna Amerika]] *[[Anka Burger|An(k)a Burger]] (*1950), [[Burundi]], [[Ruanda]] *[[Štefan Burja]] (1937–?), [[Kenija]] == C == * [[Ivan Cigan]] (1909–1944), [[Indija]] * [[Stanislav Cikanek]] (*1943), [[Madagaskar]], [[Brazilija]], [[Velika Britanija]] * [[Ignac Cirheimb]] (1703–1773), [[Paragvaj]] * [[Frančiška Cucek]] (1911–?), [[Egipt]] * [[Jože Cukale]] (1915–1999), [[Indija]] * [[Antonija Cvetko]] (1913–2015), ZDA == Č == *[[Adolf Ivan Čadež]] (1871–1948), [[Egipt]], [[Carigrad]], [[Sveta dežela]] *[[Jožef Časl]], [[Kitajska]] *[[Ivan Čebul|Janez Čebul(j)]] (1832–1898), [[Severna Amerika]] * [[Bernard Čeferin]] (1628–1679), [[Dalmacija]], otoki *Ivo Čerček ml. (*1972) (laiški) * [[Krištof Černe]] (1746–1793), [[Egipt]], [[Jemen]] *[[Marija Serafina Černe]] (1908–1977), [[Paragvaj]], [[Argentina]] *[[Serafina Černe]], [[Slonokoščena obala]] *[[Silvester Česnik]] (1941–2006), [[Madagaskar]], nato Francija *[[Barbara Čuk]], [[Mehika]] *Emil Čuk (1922- ?) (Italija), [[Tanzanija]] == D == * [[Hugo Delčnjak]] (1938–2019), [[Togo]], [[Srednjeafriška republika]]; [[Venezuela]], [[Francoska Gvajana]] * [[Lojze Demšar]] (1909–1974), [[Indija]] * [[Bernard Distel]] (1623–1660), [[Isfahan]], [[Kitajska]] *[[Polona Dominik]], [[Kenija]], [[Etiopija]] (laiška) *[[Martin Dovjak]] (1821–1854), [[Sudan]] * [[Franc Ksaver Drenik]] (1732–1780), [[Kolumbija]], [[Hispaniola]] ([[Dominikanska republika]]) * [[Emanuel Jožef Drevenšek]] (1869–1897), [[Južna Afrika]] ([[Natal]], [[Namibija]]) *[[Mihael Drevenšek|Miha(el) Drevenšek]] (1946–2011), [[Zambija]] * [[France Drobnič]] (1902–1963), [[Indija]] == E == * [[Filip Jakob Erlah]] (1839–1894), [[Severna Amerika]] *[[Volbenk Inocenc Erberg]] (1694–1766?), [[Urugvaj]], [[Paragvaj]] * [[Janez Ehrlich]] (1910–1978), [[Indija]] * [[Gabrijela Ehrlich]] (1916– ?), [[Indija]], [[Gana]], [[Nemčija]], [[Etiopija]] (zdravnica, laiška) * [[Martin Ehrlich]] (v Jeruzalemu 1902-10) == F == *[[Katarina Ferjančič]], [[Zambija]] (laiška) *[[Uršula Fink]] (+ 1959), [[Indija]] *[[Frančiška Flajšman]] (1920–2012), [[Paragvaj]] *[[Lucijana Forte|Lucijana (Frančiška) Forte]] (1916–2010), [[Turčija]] *[[Emanuela Fras]], Slonokoščena obala == G == *[[Rok Gajšek]] (*1943), [[Madagaskar]] *[[Jože Geder]], [[Kitajska]], [[Hongkong]] *[[Vida Gerkman]] (*1946), [[Ruanda]], [[Albanija]] *[[Ivan Germek]] (1906–1976), [[Indija]] *[[Andreja Godnič]] (*1971), [[Peru]], [[Venezuela]] *[[Silverija Gogala]] (1915–?), [[Egipt]] *[[Ildefonza Grabar]], [[Slonokoščena obala]] *[[Tone Grm]], [[Mozambik]] *[[Jože Grošelj]] (1944–2013), [[Malavi]], [[Zambija]] == H == * [[Ferdinand Avguštin Hallerstein]] (1703–1774), [[Kitajska]] * [[Anton Hanželič]], [[Kolumbija]] *[[Vesna Hiti]] (*1954), [[Ruanda]] *[[Janez Hladnik]] (1902–1965), [[Argentina]] *[[Apolinarij Hočevar]], Afrika ([[Egipt (rimska provinca)|Egipt]]: Girga) *[[Deodata Hočevar]] (1910–1997), [[Tajska]] ([[Siam]]), [[Indonezija]] *[[Antonija Höffern]] (1803–1871), sestra in pomočnica [[Friderik Baraga|Friderika Barage]], [[Severna Amerika]] *[[Aleksander Horvat]], *[[Avgust Horvat]] (*1939), [[Burundi]] *[[Iva Horvat]], [[Indonezija]] *[[Ivan Horvat]] (1594–1656), [[Madžarska]] (pod [[Turčija|turško oblastjo]]) *Alojzija (Gebhardina?) Hrastnik, [[Kitajska]] (+ 1982, Avstralija) == I == * ([[Alojzij Ilc]] 1921–2013), [[Brazilija]] *[[Peter Ivančič]], [[Kuba]] == J == *[[Francis Jager]] (1869–1941), [[Severna Amerika]] (ZDA) *[[Branko Jan]] (*1959) ([[Argentina]]), [[Bariloche]] *[[Katarina Jančar]], [[Kitajska]] *[[Janez Janež]] (''Fan Fenglong'') (1913–1990), [[Kitajska]]/[[Tajvan]] (laik-kirurg) *[[Marica Jelić]] (*1955, BiH), Madagaskar *[[Luka Jeran]] (1818–1896), [[Afrika]] (2 x [[1853]], [[1854]]) *[[France Jereb|Franc(e) Jereb]] (1906–1996)?, [[Kitajska]] *[[Karel Jereb]] (1907–1991), [[Peru]] *[[Jožef Ljubljančan]], Afrika ([[Egipt]]) *[[Bernardeta Jurkovič]], [[Slonokoščena obala]] == K == *[[Milan Kadunc]] (*1951), [[Togo]], [[Benin]] *[[Magdalena Kajnč|Magdalena]] [[Barbara Kajnč|(Barbara) Kajnč]] (1892–1984), [[Indija]] (prišla obenem z Agnes Bojaxiu - materjo Terezo) * [[Marko Anton Kapus]] (1657–1717), [[Mehika]]; raziskovalec nizke Kalifornije *[[Sigfrid Kappus]], [[Egipt]] (1737 dosegel [[Sudan]]) *[[Benjamina Kardinar]], [[Kitajska]] * [[Mojca Karničnik]], [[Španija]], [[Demokratična republika Kongo]] *[[Metka Kastelic]], [[Brazilija]] *[[Bogdana Kavčič|Bogdana (Ivana) Kavčič]] (*1946), [[Ruanda]], [[Burundi]] *[[Marija Kavčič]] (+ 1994-Lesce), [[Argentina]], [[Peru]], [[Urugvaj]] * [[Jožef Kerec]] (1892–1974), [[Malezija]], [[Macao]], [[Hongkong]], [[Kitajska]] - apostolski administrator * [[Stane Kerin]] (*1958), [[Madagaskar]] * [[Tone Kerin|Tone (Anton) Kerin]] (*1958), [[Madagaskar]] * [[Karel Kerševan]] (1902–1995), [[Belgijski Kongo]] ([[Zaire]]; sedaj [[Demokratična republika Kongo]]) * [[Marcel Kerševan]] (1907–1994), [[Belgijski Kongo]] ([[Zaire]]; sedaj [[Demokratična republika Kongo]]) *[[Ivan Kešpret]] (1920–2000), [[Indija]] *[[Janez Klančnik]] (1819/23–1859), [[Afrika]]-[[Sudan]]... (nato trgovec s slonovino) * [[Martin Kmetec]] (*1956), [[Libanon]], [[Turčija]] - [[nadškof]] v [[İzmir|Izmirju]] (2020-) *[[Kristina Knez]] (1908–2005), [[Salvador]], [[Nikaragva]], [[Honduras]] *Ivan (Janez) Kocijančič – "Abuna Hanna" (1826–1853), [[Sudan]] *[[Agata Kociper]] (*1957), [[Brazilija]] (Amazonija) *[[Nazarij Kocjančič|Nazarij (Anton) Kocjančič]] (1900–1985), [[Kitajska]], [[Tibet]] (frančiškan, ne duhovnik) *[[Patricij Kodermac|Patricij (Izidor) Kodermac]] (1911–1981), [[Brazilija]] *[[Jernej Kogoj]] (1897–1983), [[Libanon]] (seizmolog) * [[Ignacij Knoblehar]] (1819–1858), [[Egipt]], [[Sudan]] - apostolski provikar * [[Jože Kokalj]] (*1929), [[Zambija]] *[[Gregor Komel]], [[Paragvaj]] (laik) *[[Gabrijela Koncilija]] (*1935), [[Egipt]] *[[Ferdinand Konšćak|Ferdinand Konšak]] (hrv-ali slov. misijonar) ([[Mehika]]) *Janez Kopač, [[Kitajska]] *[[Mateja Koršič]], [[Čile]] * [[Vladimir Kos]] (1924–2022), [[Japonska]] *[[Janko Kosmač]] (*1941), [[Madagaskar]], [[Slonokoščena obala]] *[[Veselko Kovač]] (1872–1928), [[Kitajska]] *[[Jožko Kramar|Jožko (Jože) Kramar]] (1919–2007), [[Indija]], [[Burma]], [[Papua]] *[[Peter Alkantara Kramar]], Afrika ([[Egipt]]) *[[Franček Kraner]] (*1946), [[Madagaskar]] *[[Zdravko Kravos]] (1925–2002), [[Kamerun]], [[Zambija]] ([[Argentina]]) *[[Ognjeslav Kreslin]], [[Kolumbija]] *[[Klara Krmec]] (1926–?), [[Egipt]] *[[Janez Krmelj]] (*1955), [[Madagaskar]] *[[Andreja Kunič]] (*1954), [[Grčija]] *[[Franci Kurent]] (1968–2022), [[Papua Nova Gvineja]] (laik) *[[Ignacij Kustec]], [[Indija]] == L == *[[Simon Lampe]] (1865–1940), [[Severna Amerika]] *[[Marija Kalista Langerholz]] (1913–Francija ?), [[Kitajska]], [[Tajvan]] *[[Jožef Lap]] (1819–1855), [[Sudan]] *[[Lavrencij Lavtižar|Lavrencij (Lovrenc) Lavtižar]] (1820–1858), [[Severna Amerika]] *[[Pepi Lebreht]] (*1964), [[Togo]], [[Benin]] *[[Ladislav Lenček]] (1914–1993), [[Argentina]] *[[Ksaverija Lesjak]] (?–1977), [[Južna Afrika]] *[[Alojz Letonja]] (*1953), [[Rusija]]; lazarist, bil misijonar v Sibiriji; zdaj župnik župnije Sv. Cirila in Metoda na Banovem Brdu v Beogradu in duhovni voditelj za Slovence. *[[Jože Letonja]], [[Madagaskar]] (laik) *[[Elizabeta Likar]] (1928–2015), [[Egipt]] *[[Danilo Lisjak]] (1951–2025), [[Ruanda]], [[Burundi]], [[Kongo]], [[Uganda]] *[[Dolores Lisjak]] (1926–?), [[Egipt]] *Ločnikar (benediktinec), ZDA *[[Konrad Logonder]], [[Mehika]] *[[Anton Lončar]], [[Ekvador]] *[[Jože Lukan]] (1914– ?), [[Indija]] (1946-67, brat, šele po vrnitvi duhovnik na Zgornji Ponikvi) *[[Terezija Lukan]] (1908–200?), [[Tunizija]], [[Alžirija]] *[[Marija Luževič]] (?–1964), [[Japonska]] == M == * [[Janez Madon]] - [[Serafin Goriški]] (1829–1918), [[Brazilija]] *Lucina Mahar ([[vzhodna Afrika]]/Kilimandžaro od 1906) * [[Andrej Majcen]] (1904–1999), [[Kitajska]], [[Vietnam]], [[Tajvan]] * [[Tomaž Majcen (minorit)]], [[Danska]], [[Grenlandija]] * [[Mihael Benedikt Majetič|Miha(el Benedikt) Majetič]] (*1970), [[Vietnam]], [[Kazahstan]] * [[Jožef Malič]] (1884–1972), [[Čile]] ([[Ognjena zemlja]]) * [[Franc Marcola]] (1911–1986), [[Srednja Amerika]] ([[Kostarika]], [[Salvador]], [[Nikaragva]], Kostarika) *[[Urša Marinčič]], [[Uganda]] *[[Urša Marinšek]], [[Madagaskar]]? *[[Martin Maroša]] (1912–2012), [[Čile]] ([[Ognjena zemlja]]) *[[Aleksander Martelanc]] (1880–1941) *[[Angelina Martelanc]] (+ 1991) *[[Sonja Masle]] (1922–2007), laikinja-zdravnica, [[Madagaskar]] *[[Tomaž Mavrič]] (*1959) ([[Argentina]]), [[Rusija]], [[Ukrajina]] *([[Mariangela Mayer]]; [[Senegal]], [[Kamerun]]?) *[[Terezija Medvešek]] (1905/6–2001), [[Indija]] * [[Janez Krstnik Mesar]] (1673–1723), [[Macao]], [[Kitajska]], [[Vietnam]] *[[Janez Mesec]] (*1966), [[Madagaskar]] *([[Marta Meško]], ukrajinska redovnica, članica Marijinih sester čudodelne svetinje), [[Ukrajina]] * [[Janez Milko Metlika]] (1918–1991), [[Čile]] *[[Franc Mihelčič]] (*1952), [[Madagaskar]] *[[Janez Mihelčič]] (*1942), [[Japonska]], [[Rusija]], [[Kirgizija]] - apostolski administrator *[[Zvonka Mikec]] (*1962), [[Angola]], [[Mozambik]] *[[Albin Miklavčič]] (1910–?), (Italija), [[Kitajska]], [[Hongkong]], [[Pakistan]] *[[Anica Miklavčič]] (1914–?), (Italija), [[Kitajska]], [[Japonska]], [[Hongkong]], [[Tajvan]] *[[Mira Milavec]], [[Ukrajina]] *[[Ladislav Milharčič]] (1909–1936), [[Peru]] *[[Matevž Milharčič]] *Janez Mlakar (*1941), [[Zambija]] *[[Karel Mlekuš]] (1901–1933), [[Indija]] *[[Jože Mlinarič (duhovnik)|Jože Mlinarič]] (*1940), [[Ruanda]], [[Burundi]] * [[Janez Mozetič]] (1797–1863), [[Severna Amerika]] ([[Združene države Amerike]]) *[[Karmen Mozetič|Karmen (s. Tadeja) Mozetič]] (1949–2019), [[Paragvaj]] * [[Jernej Mozgan]] (1823–1858), [[Sudan]] * [[Ignacij Mrak]] (1818–1901), [[Severna Amerika]] - škof *[[Marjeta Mrhar|Marjeta (Hedviga) Mrhar]] (1923–2011), [[Madagaskar]] *[[Janez Mrvar]] (1917–2008), [[Ekvador]] *[[Rafko Mrzel]] (1912–1994), [[Kitajska]]/[[Hongkong]], [[Filipini]] * [[Janez Mujdrica]] (*1949), [[Zambija]] == N == *[[Hermina Nemšak]], [[Slonokoščena obala]] *[[Urban Nežmah]] *[[Veronika Nose]] (*1948), [[Turčija]] *[[Frančiška Novak|Frančiška (Ana) Novak]] (1915–2008),[[Tajska]] ([[Siam]]) *Marija Vincencija Novak (? –1995) == O == *[[Alenka Oblak]], [[Brazilija]] ([[Amazonija]]) (laična-prostovoljka) *Anton (Anthony) [[Ogulin (razločitev)|Ogulin]] (1862–1933), [[Severna Amerika]] (ZDA) *[[Katarina Ogris|Katarina (Cecilija) Ogris]] (1928–?), Turčija *Egidij Severijan [[Omersa]], [[Afrika]] (Achimin) *[[Marija Omrzel]] (1908-1961), [[Sirija]] *[[Pedro Opeka]] (*1948) (Argentina), [[Madagaskar]] *[[Lovrenc Osgnach]] (1925–1992), [[Mozambik]] *[[Leo Osredkar]] (1811–?), [[Severna Amerika]] *[[Anton Ovtar]], [[Rusija]] == P == *Tone (Anton) Pačnik (*1949), Zaire (sedaj [[Demokratična republika Kongo]]) *[[Franci Pavlič]] (1965–2005), [[Bolivija]] *[[Terezija Pavlič]] (1934–2024), [[Madagaskar]] *[[Janez Pavlin (misijonar)|Janez Pavlin]] (1848–1896), [[Severna Amerika]] *[[Stanko Pavlin]] (1916–2002), [[Hongkong]] *[[Marija Pavlišič]] (*1937), [[Madagaskar]] *[[Ignacija Peljhan]] (1924–?), [[Egipt]] *[[Ludvik Pernišek]] (1891–1953), [[Argentina]] ([[Mapuči]]) *[[Ivana Perovšek]] (1889-1978), [[Argentina]] *Franc Petek (1919–2003), [[Čile]] (meteorolog) *[[Barbara Peterlin]], [[Ukrajina]] * [[Franc Pirc]] (1785–1880), [[Severna Amerika]] *[[Ksaverija Ana Pirc]] (1894–1987), [[Tajska]] (in [[Kitajska]]) *[[Alojzij Plut]] (1841–1917), [[Severna Amerika]] (ZDA, [[Minnesota]]) * [[Stanko Poderžaj]] (1904–1976), [[Indija]] * [[Anton Podgoršek]] (1867–1942?), [[Severna Amerika]] *[[Lojze Podgrajšek]] (*1952), [[Zambija]], [[Malavi]] *[[Ivanka Elizabeta Pogorelc]] (1908–?), [[Južna Afrika]] *[[Drago Pokorn]], [[Kitajska]] *[[Ivanka Pokovec]] (1916–?), [[Vietnam]], [[Malezija]] *[[Anita Poljak|Anita (Ana) Poljak]] (*1952), [[Grčija]] ([[Kikladi]]-Syros) *Vincenc Poljanšek (1941–2024) [[Burundi]], Kongo, [[Ruanda]] (mizar) *[[Amanda Potočnik]] (*1943), [[Madagaskar]] *[[Miriam Praprotnik|Miriam (Francka) Praprotnik]] (1924–2023), [[Kosovo]], [[Albanija]] *[[Andrej Prebil]] (1911–1993), [[Kitajska]]; 2 x [[Čile]] *[[Janez Puhan]] (*1942), [[Madagaskar]] == R == * [[Rant]] ZDA * [[Ivan Marija Ratkaj]] (1647–1683), [[Mehika]] *[[Franc Rebol]], [[Tajvan]] *[[Konradina Resnik]] (1905–1997), [[Indija]] *[[Alojzija Reven|Alojzija (Iluminata) Reven]] (1910–1989), [[Argentina]], [[Paragvaj]], [[Urugvaj]] *[[Anton Ivan Režek]] (1867–1946), [[Severna Amerika]] *[[Mirko Rijavec|Mirko (Federico) Rijavec]] (1910–1987), [[Ekvador]] *[[Venceslav Rijavec]] (1922–2001), [[Ekvador]] *[[Louis Rink]] (ZDA), [[Uganda]] *Francka (s. Cecilija) Rode (1929–2024), [[Iran]] *[[Vida Rojc]] (s. Justina) (1922–2014) ([[Kosovo]], [[Madagaskar]] - zdravnica) *[[Barbara Rous]] (laikinja; [[Zambija]] v letih 1970-92) *[[Jože Rovtar]] (1927–2019), [[Zambija]] (brat) *[[Stanko Rozman]] (*1942), [[Zambija]] *[[Radko Rudež]] (1922–2016), [[Zambija]] *[[Alojzij Rupar]], [[Kitajska]] *[[Ljudmila Rus|Ljudmila (Julija) Rus]] (1925–2015), [[Čile]] == S == *[[Ernest Saksida]] (1919–2013), [[Brazilija]] (Mato Grosso) *[[Viktor Sedej]] (1902–1963), [[Indija]] *[[Katarina Selič|Katarina (s. Teodora) Selič]], Egipt *[[Maksimilijan Senica]] (1831–1896), [[Čile]] *[[Dorica Sever]] (*1952), [[Francoska Gvajana]], [[Kanada]] (Repulse Bay, Hudsonov zaliv...) *[[Janez Sever]] (*1965), [[Rusija]] *[[Štefanija Sever]], [[Slonokoščena obala]] *[[Jerica Sirnik]] (+ 1990, Lesce), [[Tunizija]], [[Alžirija]] *[[Aleksander Skapin]] (*1961), [[Slonokoščena obala]] * [[Oton Skola]] (1805–1874), [[Severna Amerika]] *[[Andrej Skopec]] (19. stol.), [[Severna Amerika]] *[[Janko Slabe]] (1944–2007), [[Madagaskar]] *[[Ana Slivka]], [[Brazilija]] * [[Andrej Bernard Smolnikar]] (1795–1869), [[Združene države Amerike]] *[[Benigen Snoj]] (1867–1942), [[Egipt]], [[Sveta dežela]], [[Združene države Amerike|ZDA]] *[[Štefan Sočak]] (ZDA-prekm. rodu), [[Bolivija]] *[[Franc Sodja|France Sodja]] (1914–2007), [[Argentina]], [[Kanada]] (Buenos Aires, Toronto) * [[John Sonc]] (1861–1915), [[Združene države Amerike]] * [[Fides Sperne]] (1910–?), Egipt *Severin [[Spruk]], Afrika ([[Egipt]]) *[[Marija Sreš]] (*1943), [[Indija]] *[[Evgen Stanet]] (1876–1942), [[Egipt]] *Jernej [[Starič]], Afrika ([[Gornji Egipt]]) * [[Janez Nepomučan Stariha]] (1845–1915), [[Severna Amerika]] - škof *[[Anica Starman]], [[Slonokoščena obala]] (zdravnica) * [[Janez Adolf Steinhauser]] (1613–1648), [[Filipini]] *[[Jožica Sterle]], [[Ukrajina]] * [[Ivan Stibiel]] (1821–1869), [[Združene države Amerike]] *[[Rado Sušnik]] (*1948), lazarist, [[Madagaskar]] == Š == *[[Marjeta Ščančar]] (1909–2001) [[Brazilija]] *[[Minka Škerlj]] (*1948), [[Peru]] *[[Zora Škerlj|Zora (Albina) Škerlj]] (*1941), [[Zambija]], [[Bocvana]] *Franjo Šnurer, Štefan Sočak, Martin Maroša, Aleksander Horvat - Salezijanci v [[Čile|Čilu]] *[[Venceslav Šolar]] (1874–1942), [[Združene države Amerike|ZDA]] *[[Jože Šömen]] (*1952), [[Zaire]] (sedaj [[Demokratična republika Kongo]]) *[[Julijana Špur]] (1907–1986), [[Brazilija]] *[[Ivan Štanta]] (1933–2003), [[Madagaskar]] *[[Katarina Štefe|Katarina (Marija) Štefe]] (1926–?), [[Argentina]] *[[Alojzija Šteh]] (1906–?), [[Južna Afrika]] *[[Benigna Šteh]] (1910–?), [[Južna Afrika]] *[[Klemen Štolcar]] (1949–2015), [[Madagaskar]] *[[Marija Uršula Šubelj|Marija Andreja (Uršula?) Šubelj]] (1924–?), [[Čile]] *[[Venceslav Šušteršič|Venceslav (Srečko) Šušteršič]] (1924–1994), [[Bolivija]] *[[Polona Švigelj]], [[Senegal]] *[[Monika Švigelj]] (*1991), [[Kambodža]] (laiška) == T == *[[Ema Telič|Ema (Terezija) Telič]] (1926–?), [[Čile]] *[[Ignacij Tomazin|Ignac(ij) Tomazin]] (1843–1916), [[Severna Amerika]] *[[Anica Tomažič]] (*1963), [[Madagaskar]] (laiška - med. sestra) *[[Lovro Tomažin]] (1930–2009), [[Zambija]] *[[Katarina Tomc]], [[Mozambik]] *[[Dora Toš]], [[Turčija]] *[[Andreja Tovornik Talavera]], [[Paragvaj]] (laiška) *[[Oton Trabant]] (1816–1854), [[Južni Sudan]] *[[Bogomil Trampuž]] Bratina (1908–1974), [[Ekvador]] (pesnik, pisatelj, hum. delavec) * [[Jakob Trobec|Jakob]] (James) [[Trobec]] (1838–1921), [[Severna Amerika]] - škof * [[Cvetka Trojer]] (*1960), [[Botsvana]]...? *[[Marija Uršula Trošt]] (1913–2001), [[Sveta dežela]] ([[Jordanija]], [[Izrael]]) *[[Mirko Trusgnach]] (Trušnjak) (1929–?), [[Tajska]] * [[Peter Turk (misijonar)|Peter Baptist Turk]] (1874–1944), [[Kitajska]] == U == * [[Janez Udovč]] (1895–1978), [[Indija]] == V == * [[Leopold Vidmar]] (1901–1984), [[Indija]] * [[Josip Vizjak]] (1897–1970), [[Indija]] *[[Anica Vlašič]], [[Rusija]] *[[Dionizij Vrhovnik]], [[Ekvador]] * [[Janez Vrtin|Janez (John) V(e)rtin]] (1844–1899), [[Severna Amerika]] - škof * [[Marija Rafaela Vurnik]] (1898–1983), [[Tajska]] ([[Siam]]) == W == * [[Karel Wolbang]], [[Kitajska]] == Z == *[[Ludvik Zabret]] (1923–2010), [[Indija]] *[[Milena Zadravec]] (*1948), [[Jordanija]], [[Palestina (regija)|Palestina]] *[[Franc Zajtl]] (1947–2018), [[Egipt]], salezijanski duhovnik *[[Boris Zakrajšek]] (*1938), [[Brazilija]] *[[Mirjam Zalaznik]] (1899–1982), [[Indija]] *[[Janez Zamjen]], [[Mehika]] *[[Marjeta Zanjkovič]] (*1950), [[Madagaskar]] *[[Brigita Zelič]] (*1952), ? *[[Vladimir Zmet]], [[Čile]], [[Argentina]] ([[Patagonija]]) v letih 1929-62 *[[Leopold Zorman|Leopold (Janez) Zorman]] (1885–1939), [[Turčija]], [[Bolgarija]] *[[Jože Zupan (misijonar)|Jože Zupan]] (1862–?), ? *[[Amalija Zupanc]] (1917–?), [[Egipt]] == Ž == *[[Anton Žagar]] (omenjen 1865), [[Severna Amerika]] *[[Anton Žagar]] (1870–1901), [[Severna Amerika]]-[[ZDA]] *[[Urban Žele]], [[Kitajska]] (od 1901) *[[Anton Žerdin Bukovec|Anton(io) Žerdin Bukovec]] (*1950), [[Peru]] (Amazonija - misijonski škof - apostolski vikar) *[[Jerneja Žerjav]], [[Benin]] *[[Ivana Žigon]], [[Mozambik]] (laiška) *[[Marija Žitek]] (1904-1966), [[Izrael]] *[[Fani Žnidaršič]], [[Bocvana]] *[[Agnes Žužek|Agnes (Janja) Žužek]] (1927–2010), [[Vzhodna Afrika]], [[Etiopija]] *[[Janez John Žužek|Janez (John) Žužek]] (1837–?), [[Severna Amerika]] *[[Silva Žužek]] (1930–2017), [[Malavi]] (iz [[ZDA]]); misijonska farmacevtka *[[Terezija Žužek]] (1928–2019), [[Pakistan]], [[Južni Vietnam]], [[Jemen]], [[Peru]] (iz [[ZDA]]) {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} {{Seznami narodov po poklicu|misijonarjev}} {{Škrbinski seznam}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Misijonarji]] [[Kategorija:Slovenski misijonarji|*]] [[Kategorija:Seznami misijonarjev]] j16zos22kmnxsp9xn7w6ihs2vk9p0s3 0 79761 6709446 6640212 2026-07-10T19:57:03Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nepotrebno 6709446 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{Infobox President | name = Mitja Ribičič | order = 4. predsednik vlade [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]]<br /> <small>predsednik [[Zvezni izvršni svet SFRJ|Zveznega izvršnega sveta]] | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | term_start = [[18. maj]] [[1969]] | term_end = [[30. julij]] [[1971]] | president = [[Josip Broz Tito]] | deputy = | predecessor = [[Mika Špiljak]] | successor = [[Džemal Bijedić]] | nationality = [[Slovenci|slovenska]] | religion = | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) }} '''Mitja Ribičič''' (ilegalni imeni Ščuka, od 1942 Ciril), [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]] in [[politik]], * [[19. maj]] [[1919]], [[Trst]], [[Italija]] † [[28. november]] [[2013]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in kariera == Rodil se je v Trstu, v družini slovenskega mladinskega [[pisatelj]]a [[Josip Ribičič|Josipa Ribičiča]], ki je v času fašizma morala zbežati v [[Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Gimnazijo je končal leta [[1938]] v Ljubljani ter študiral pravo na ljubljanski univerzi. V mladosti je bil član Sokola, [[1940]] je stopil v levičarski Slovenski klub in Doberdob. Po kapitulaciji Jugoslavije je začel aktivno delati v [[OF]], oktobra [[1941]] je postal član [[KPS]], delal je v Centralni tehniki KPS, [[1942]] pa je vodil ljubljanske ilegalne tiskarne. Vsa njegova družina je bila hudo preganjana in po zaporih, mama in sestra sta bili mučeni in nato v zloglasnem ženskem zaporu pri Benetkah. Junija 1942 je šel k [[Partizani|partizanom]] na Štajerskem, kjer je prav tako organiziral ilegalne tiskarne. Konec leta 1942 je bil sekretar Moravško-litijskega okrožja, nato do junija 1943 politkomisar Kamniško-savinjskega odreda, od juija? 1943 komisar Šlandrove brigade, od septembra 1943 komisar IV. operativne cone, od marca do maja [[1944]] na partijskem tečaju CK KPS, nato pa komisar Koroške grupe odredov. Od novembra 1944 do aprila [[1945]] se je šolal na višji vojaški (politični?) šoli (akademiji Dzeržinskega?) v Moskvi. [[Slika:Mitja Ribičič 1942.jpg|levo|sličica|251x251_pik|Ribičič kot partizan, 1942]] Po osvoboditvi je delal v [[OZNA]] in [[UDBA|UDV]] za Slovenijo kot pomočnik načelnika OZNE in od 1947 kot pomočnik notranjega ministra (sodeloval je pri pripravi insceniranih političnih procesov po stalinističnem vzoru), [[1951]]–[[1952|52]] republiški javni tožilec, [[1953]] podsekretar, [[1954]]–[[1958|58]] pa državni sekretar sekretariata za notranje zadeve LRS in član izvršnega sveta Ljudske skupščine [[Socialistična republika Slovenija|LR Slovenije]] ([[1957]]–[[1963|63]]). Od leta [[1955]] je bil tudi predsednik TVD Partizan. Bil je član CK ZKS (od [[1954]]), poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|republiški]] ([[1951|1946]]–[[1963|63]]) in [[Zvezni parlament SFRJ|zvezni skupščini]] (od [[1963]]); od [[1958]] je bil član centralne revizijske komisije ZKJ in izvršnega komiteja (kasneje predsedstva) CK ZKS, od 1964/66/? pa CK ZKJ ter [[1967]]–[[1969|69]] član reorganiziranega izvršnega komiteja CK ZKJ. Ker [[Stane Kavčič]] ni hotel prevzeti funkcije predsednika zvezne vlade, je postal Ribičič namesto njega predsednik [[Zvezni izvršni svet SFRJ|Zveznega izvršnega sveta]] ([[1969]]–[[1971]]) in se na tej funkciji sprl z njim zaradi kreditov za graditev avtocest (t. i. [[Cestna afera]] 1969); od [[1969]] je bil član Predsedstva ZKJ, član Predsedstva SFRJ ([[1971]]–[[1974|74]]; zadnje leto tudi njegov podpredsednik), predsednik Republiške konference SZDL Slovenije ([[1973]]–[[1982|82]]), ponovno član predsedstva ([[1982]]–[[1986|86]]) in eno leto ([[1982]]/[[1983|83]]) kot edini Slovenec predsednik predsedstva CK [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]], v tej vlogi je bil takrat (po položaju) tudi član Predsedstva SFRJ, ki je po Titovi smrti, ki je združeval obe vlogi. postalo pomembnejše od (predsedstva) CK ZKJ. V partizanih se je ukvarjal s pisanjem pesmi in priredbami tujih (zlasti španskih) revolucionarnih pesmi (''Na oknu glej obrazek bled'', ''Ob tabornem ognju'' in druge), v starejših letih pa objavljal epigrame s politično tematiko. Bil je rezervni polkovnik, odlikovan s [[Partizanska spomenica 1941|partizansko spomenico 1941]], z [[Red partizanske zvezde|redom partizanske zvezde II]], [[Red bratstva in enotnosti|redom bratstva in enotnosti I]], [[Red zaslug za ljudstvo|redom zaslug za narod II]] in [[Red za hrabrost|redom za hrabrost]] ter z [[Red junaka socialističnega dela|redom junaka socialističnega dela]] (1979). Umrl je v Ljubljani leta 2013 v starosti 94 let in je pokopan na ljubljanskem [[Centralno pokopališče Žale|Centralnem pokopališču Žale]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mitja-ribicic/260722|title=Umrl je Mitja Ribičič|accessdate=28. novembra 2013|date=28. november 2013|publisher=[[MMC RTV-SLO]]}}</ref> Eden njegovih treh sinov, [[Ciril Ribičič]] je bil profesor [[ustavno pravo|ustavnega prava]] na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|ljubljanski Pravni fakulteti]], politik in sodnik [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča]]. == Kršitve človekovih pravic == Več žrtev [[Komunizem|komunističnega]] političnega preganjanja in drugih prič je Ribičiča obtožilo brutalnega ravnanja v času, ko je služil kot oficir pri jugoslovanski tajni policiji [[UDBA]], vključno z [[Angela Vode|Angelo Vode]] in [[Ljubo Sirc|Ljubom Sircem]]. Leta 1970, ko je Ribičič kot vodja jugoslovanske vlade obiskal [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], je takratni britanski državljan Sirc izvedel protest, v katerem je razkril slabo ravnanje, ki ga je Ribičič storil leta 1946.<ref>{{navedi splet|url=http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1925436113536572&rec=12&sid=4|title=Plus}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://demokracija.si/fokus/video-izpoved-kako-je-mucil-ljudi-mitja-ribicic/|title=(VIDEO) Izpoved, kako je mučil ljudi Mitja Ribičič!|publisher=Demokracija}}</ref> Maja 2005 je [[Slovenska policija]] na [[državni tožilec|državno tožilstvo]] zoper Ribičiča vložila ovadbo zaradi suma genocida. Dokaze o dejanjih [[Jugoslovanska ljudska armada#Zgodovina|Jugoslovanske armade]] proti vojnim ujetnikom in civilistom po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je [[Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije]] najprej proučevalo glede [[genocid]]a in pozneje glede [[vojno hudodelstvo zoper civilno prebivalstvo|vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo]].<ref>[http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DDB9D62F-BCB0-F0DE-2E62-66B2E76CAD1F&linkid=news&cid=BEAF1BF5-A047-2FFA-3BC2-D2EA2CC627CE Post-war Killings - Enter the Bloody History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100617000423/http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DDB9D62F-BCB0-F0DE-2E62-66B2E76CAD1F&linkid=news&cid=BEAF1BF5-A047-2FFA-3BC2-D2EA2CC627CE |date=2010-06-17 }}</ref> Tožilstvo je aprila 2006 Okrožnemu sodišču v Ljubljani na tej podlagi predlagalo odprtje primera,<ref>{{navedi novice |url=https://old.delo.si/novice/slovenija/preiskava-v-zadevi-ribicic.html |title=Preiskava v zadevi Ribičič |newspaper=Delo.si |date=24. april 2006}}</ref> kar pa je sodišče zavrnilo zaradi načela [[neretroaktivnost|neretroaktivnosti]] v kazenskem pravu in nezadostnih dokazov. Tožilstvo se je zoper to odločitev nato pritožilo na Višje sodišče, ki pa je primer prav tako zavrnilo zaradi pomanjkanja neposrednih dokazov, pri čemer tega ni natančno obrazložilo, ugotovilo pa je, da v takih okoliščinah osnovna načela humanega ravnanja prevladajo nad prepovedjo retroaktivnosti.<ref>{{navedi knjigo |url=https://docplayer.net/64546773-Crimes-of-the-communist-regimes.html |title=International conference: Crimes of the Communist Regimes: An Assessment by Historians and Legal Experts |language=en |trans-title=Mednarodna konferenca: Zločini komunističnih režimov: Ocena zgodovinarjev in pravnih izvedencev |isbn=978-80-87211-51-9 |publisher=Institute for the Study of Totalitarian Regimes, Czech Republic |year=2011 |access-date=9. decembra 2022 |archive-date=2022-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221209003408/https://docplayer.net/64546773-Crimes-of-the-communist-regimes.html |url-status=dead }}</ref> Zgodovinar [[Jože Dežman]], predsednik [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|vladne komisije za obravnavo prikritih grobišč]], je zavrnitev primera ocenil kot »skrajno nedostojno«.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novice/sodisce-zavrnilo-polakovo-pritozbo/58849 |title=Sodišče zavrnilo Polakovo Pritožbo |date=23. avgust 2006 |language=sl |publisher=MMC RTV Slovenia}}</ref> Ovadbo je zoper Ribičiča zaradi suma genocida in vojnega hudodelstva na podlagi domnevnih novih dokazov oktobra 2013 vložil tudi publicist in raziskovalec povojnih pobojev [[Roman Leljak]],<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042608488/slovenija/mitja-ribicic-ponovno-ovaden |title=Mitja Ribičič ponovno ovaden |date=5. oktober 2013 |newspaper=Dnevnik.si |accessdate=2022-12-08 |archive-date=2022-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221208233403/https://www.dnevnik.si/1042608488/slovenija/mitja-ribicic-ponovno-ovaden |url-status=dead }}</ref> vendar jo je tožilstvo decembra 2013 zavrnilo zaradi Ribičičeve smrti.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042616801 |title=Zavrgli ovadbo suma genocida in vojnega hudodelstva zoper Mitjo Ribičiča |newspaper=Dnevnik |date=16. december 2013 |accessdate=2022-12-08 |archive-date=2022-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221208233407/https://www.dnevnik.si/1042616801 |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih politikov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} === v angleščini === * [http://balkanupdate.blogspot.com/2005/05/slovenia-brings-wwii-genocide-charges.html Balkan Update - Slovenia brings WWII genocide charges] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110708024421/http://balkanupdate.blogspot.com/2005/05/slovenia-brings-wwii-genocide-charges.html |date=2011-07-08 }} * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/politics/4581197.stm BBC - Man on Slovenia genocide charges] {{Predsedniki Vlade Jugoslavije}} {{DEFAULTSORT:Ribičič, Mitja}} [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Jugoslovanski poslanci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Slovenije]] [[Kategorija:Pripadniki Ozne]] [[Kategorija:Predsedniki Predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije]] {{normativna kontrola}} 35vf25hq4ff2j8l7drgeuonz5onmu6c 0 81999 6709450 6708899 2026-07-10T20:00:07Z Sportomanokin 14776 /* Število dni v pikčasti majici */ 6709450 wikitext text/x-wiki [[Slika:Polkadotjersey-pin.jpg|thumb|right|250px|pikčasta majica]] '''Pikčasta majica''' ({{jezik-fr|maillot à pois rouge}}) je na kolesarski dirki [[Tour de France]] dres, ki ga nosi najboljši hribolazec dirke. Kolesarji, ki prvi prevozijo vzpon, so nagrajeni s točkami. Vzponi so glede na težavnost (strmina in dolžina) razdeljeni v 4 kategorije (vzpon 1. kategorije je najzahtevnejši). Peto kategorijo, imenovano ''Hors catégorie'' (izven kategorije), predstavljajo najtežji vzponi. Od leta [[Tour de France 2004|2004]], ko so bila pravila spremenjena, prvi [[kolesar]], ki pride na vrh vzpona 4. kategorije, prejme 3 točke, prvi na vrhu vzpona ''Hors catégorie'' pa jih dobi 20. Pri vzponu 4. kategorije točke prejmejo samo prvi trije kolesarji, medtem ko vzpon ''Hors catégorie'' nagradi prvih 10. Če je zadnji vzpon v etapi vsaj 2. kategorije, se dobljene točke podvojijo. [[Slika:TDF14341 alaphilippe (43769470491).jpg|thumb|right|250px|[[Julian Alaphilippe]] v pikčasti majici leta [[Tour de France 2018|2018]]]] Najboljše hribolazce sicer nagrajujejo od leta [[Tour de France 1933|1933]], pikčasti dres pa je bil uveden leta [[Tour de France 1975|1975]]. Barve majice, ki so se ujemale s priljubljenim izdelkom, je določil takratni sponzor ''Poulain Chocolate''. Enake barve je za majico hribolazca prevzelo tudi nekaj drugih kolesarskih dirk. == Pretekli nosilci pikčaste majice na Touru == === Večkratni zmagovalci === {| class="wikitable" !# !Ime !Država !Št. zmag !Leto |- |1 || [[Richard Virenque]] || {{FRA}} ||align=center| 7 ||align=right| [[Tour de France 1994|1994]], [[Tour de France 1995|1995]], [[Tour de France 1996|1996]], [[Tour de France 1997|1997]], [[Tour de France 1999|1999]], [[Tour de France 2003|2003]], [[Tour de France 2004|2004]] |- |rowspan=2| 2 || [[Federico Bahamontes]] || {{ESP}} ||align=center| 6 ||align=right| [[Tour de France 1954|1954]], [[Tour de France 1958|1958]], [[Tour de France 1959|1959]], [[Tour de France 1962|1962]], [[Tour de France 1963|1963]], [[Tour de France 1964|1964]] |- | [[Lucien Van Impe]] || {{BEL}} ||align=center| 6 ||align=right| [[Tour de France 1971|1971]], [[Tour de France 1972|1972]], [[Tour de France 1975|1975]], [[Tour de France 1977|1977]], [[Tour de France 1981|1981]], [[Tour de France 1983|1983]] |- |rowspan=2|4 || [[Julio Jiménez]] || {{ESP}} ||align=center| 3 ||align=right| [[Tour de France 1965|1965]], [[Tour de France 1966|1966]], [[Tour de France 1967|1967]] |- | [[Tadej Pogačar]] || {{SLO}} ||align=center| 3 ||align=right| [[Tour de France 2020|2020]], [[Tour de France 2021|2021]], [[Tour de France 2025|2025]] |- |rowspan=12| 6 || [[Felicien Vervaecke]] || {{BEL}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1935|1935]], [[Tour de France 1937|1937]] |- | [[Gino Bartali]] || {{ITA}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1938|1938]], [[Tour de France 1948|1948]] |- | [[Fausto Coppi]] || {{ITA}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1949|1949]], [[Tour de France 1952|1952]] |- | [[Charly Gaul]] || {{LUX}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1955|1955]], [[Tour de France 1956|1956]] |- | [[Imerio Massignan]] || {{ITA}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1960|1960]], [[Tour de France 1961|1961]] |- | [[Eddy Merckx]] || {{BEL}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1969|1969]], [[Tour de France 1970|1970]] |- | [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] || {{COL}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1985|1985]], [[Tour de France 1987|1987]] |- | [[Claudio Chiappucci]] || {{ITA}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1991|1991]], [[Tour de France 1992|1992]] |- | [[Laurent Jalabert]] || {{FRA}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 2001|2001]], [[Tour de France 2002|2002]] |- | [[Michael Rasmussen (kolesar)|Michael Rasmussen]] || {{DEN}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 2005|2005]], [[Tour de France 2006|2006]] |- | [[Rafał Majka]] || {{POL}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 2014|2014]], [[Tour de France 2016|2016]] |} === Vsi dosedanji zmagovalci === {| class="wikitable" !Leto !Ime !Država |- | [[Dirka po Franciji 2025|2025]] || [[Tadej Pogačar]] || {{SLO}} |- | [[Dirka po Franciji 2024|2024]] || [[Richard Carapaz]] || {{ECU}} |- | [[Dirka po Franciji 2023|2023]] || [[Giulio Ciccone]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 2022|2022]] || [[Jonas Vingegaard]] || {{DEN}} |- | [[Dirka po Franciji 2021|2021]] || [[Tadej Pogačar]] || {{SLO}} |- | [[Dirka po Franciji 2020|2020]] || [[Tadej Pogačar]] || {{SLO}} |- | [[Dirka po Franciji 2019|2019]] || [[Romain Bardet]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2018|2018]] || [[Julian Alaphilippe]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2017|2017]] || [[Warren Barguil]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2016|2016]] || [[Rafał Majka]] || {{POL}} |- | [[Dirka po Franciji 2015|2015]] || [[Chris Froome]] || {{UK}} |- | [[Dirka po Franciji 2014|2014]] || Rafał Majka || {{POL}} |- | [[Dirka po Franciji 2013|2013]] || [[Nairo Quintana]] || {{COL}} |- | [[Dirka po Franciji 2012|2012]] || [[Thomas Voeckler]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2011|2011]] || [[Samuel Sánchez]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 2010|2010]] || [[Anthony Charteau]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2009|2009]] || <s>[[Franco Pellizotti]]</s> [[Egoi Martínez]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 2008|2008]] || <s>[[Bernhard Kohl]]</s> [[Carlos Sastre]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 2007|2007]] || [[Mauricio Soler]]|| {{COL}} |- | [[Dirka po Franciji 2006|2006]] || [[Michael Rasmussen]] || {{DEN}} |- | [[Dirka po Franciji 2005|2005]] || Michael Rasmussen || {{DEN}} |- | [[Dirka po Franciji 2004|2004]] || [[Richard Virenque]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2003|2003]] || Richard Virenque || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2002|2002]] || [[Laurent Jalabert]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2001|2001]] || Laurent Jalabert || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2000|1900]] || [[Santiago Botero]] || {{COL}} |- | [[Dirka po Franciji 1999|1999]] || Richard Virenque || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1998|1900]] || [[Christophe Rinero]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1997|1997]] || Richard Virenque || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1996|1996]] || Richard Virenque || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1995|1995]] || Richard Virenque || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1994|1994]] || Richard Virenque || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1993|1993]] || [[Tony Rominger]] || {{SUI}} |- | [[Dirka po Franciji 1992|1992]] || [[Claudio Chiappucci]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1991|1991]] || Claudio Chiappucci || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1990|1990]] || [[Thierry Claveyrolat]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1989|1989]] || [[Gert-Jan Theunisse]] || {{NED}} |- | [[Dirka po Franciji 1988|1988]] || [[Steven Rooks]] || {{NED}} |- | [[Dirka po Franciji 1987|1987]] || [[Luis Herrera]] || {{COL}} |- | [[Dirka po Franciji 1986|1986]] || [[Bernard Hinault]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1985|1985]] || [[Luis Herrera]] || {{COL}} |- | [[Dirka po Franciji 1984|1984]] || [[Robert Millar]] || {{GBR}} |- | [[Dirka po Franciji 1983|1983]] || [[Lucien Van Impe]] || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1982|1982]] || [[Bernard Vallet]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1981|1981]] || Lucien Van Impe || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1980|1980]] || [[Raymond Martin]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1979|1979]] || [[Giovanni Battaglin]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1978|1978]] || [[Mariano Martinez]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1977|1977]] || Lucien Van Impe || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1976|1976]] || [[Giancarlo Bellini]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1975|1975]] || Lucien Van Impe || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1974|1974]] || [[Domingo Perureña]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1973|1973]] || [[Pedro Torres]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1972|1972]] || Lucien Van Impe || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1971|1971]] || Lucien Van Impe || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1970|1970]] || [[Eddy Merckx]] || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1969|1969]] || Eddy Merckx || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1968|1900]] || [[Aurelio Gonzalez]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1967|1967]] || [[Julio Jimenez]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1966|1966]] || Julio Jimenez || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1965|1965]] || Julio Jimenez || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1964|1964]] || [[Federico Bahamontes]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1963|1963]] || Federico Bahamontes || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1962|1962]] || Federico Bahamontes || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1961|1900]] || [[Imerio Massignan]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1960|1960]] || Imerio Massignan || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1959|1959]] || Federico Bahamontes || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1958|1958]] || Federico Bahamontes || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1957|1957]] || [[Gastone Nencini]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1956|1956]] || [[Charly Gaul]] || {{LUX}} |- | [[Dirka po Franciji 1955|1955]] || Charly Gaul || {{LUX}} |- | [[Dirka po Franciji 1954|1954]] || Federico Bahamontes || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1953|1953]] || [[Jésus Lorono]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1952|1952]] || [[Fausto Coppi]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1951|1951]] || [[Raphaêl Géminiani]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1950|1950]] || [[Louison Bobet]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1949|1949]] || Fausto Coppi || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1948|1948]] || [[Gino Bartali]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1947|1947]] || [[Pierre Brambilla]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1939|1939]] || [[Sylvere Maes]] || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1938|1938]] || Gino Bartali || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1937|1937]] || [[Felicien Vervaecke]] || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1936|1936]] || [[Julian Berrendero]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1935|1935]] || Felicien Vervaecke || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1934|1934]] || [[René Vietto]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1933|1933]] || [[Vicente Trueba]] || {{ESP}} |} ===Število dni v pikčasti majici=== Posebna razvrstitev za gorske cilje obstaja že od leta [[Dirka po Franciji 1933|1933]]. Pikčasto majico pa so uvedli šele leta [[Dirka po Franciji 1975|1975]]. {| class="sortable plainrowheaders wikitable" !scope=col|Kolesar !scope=col|Dni !scope=col|Etape |- !scope=row width=200px|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] |align=center width=80px|96 |align=center width=80px|96 |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] |align=center|81 |align=center|94 |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] |align=center|74 |align=center|77 |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jimenez (kolesar)|Julio Jimenez]] |align=center|40 |align=center|43 |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |align=center|36 |align=center|40 |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} [[Félicien Vervaecke]] |align=center|33 |align=center|48 |- |scope=row bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=center|29 |align=center|29 |- !scope=row|{{flagicon|DEN}} [[Michael Rasmussen (kolesar)|Michael Rasmussen]] |align=center|27 |align=center|27 |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} [[Domingo Perurena]] |align=center|26 |align=center|30 |- ! scope="row" |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] | align="center" |26 | align="center" |27 |- !scope=row|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] |align=center|25 |align=center|30 |- !scope=row|{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] |align=center|25 |align=center|26 |- !scope=row|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |align=center|24 |align=center|24 |- !scope=row|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |align=center|22 |align=center|23 |- !scope=row|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Vallet]] |align=center|20 |align=center|21 |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} [[Vicente Trueba]] |align=center|20 |align=center|20 |- !scope=row|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] |align=center|20 |align=center|20 |} {{Tour de France}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|Pikčasta majica]] cs4q45q50o22sr0b85z5rmjzd5cbw34 0 82013 6709449 6708900 2026-07-10T19:58:48Z Sportomanokin 14776 /* Število dni v rumeni majici */ 6709449 wikitext text/x-wiki [[Slika:Gele Trui Cancellara 2015 - voorkant.jpg|thumb|200px|Rumena majica iz [[Dirka po Franciji|leta 2015]]]] '''Rumena majica''' ({{jezik-fr|maillot jaune}}) je dres, ki ga nosi trenutno vodilni [[kolesar]] na več [[dirka]]h, posebej znana je [[Tour de France]], od koder ime tudi izvira. Skupno vodilni kolesar je kolesar, ki ima najkrajši čas skupne dirke z odštetimi bonusi in prištetimi kazenskimi pribitki. Zato je teoretično tudi možno, da skupni zmagovalec dirke prvič obleče rumeno majico šele po zadnji etapi, torej po koncu dirke. To se je na [[Tour de France]] zgodilo že v treh primerih, leta 1947 in leta 1968 in 2020. S časovnimi bonusi se nagradi najhitrejše v etapi in v določenih šprintih med etapo. Tako določanje skupnega vodilnega je uvedel ustanovitelj [[Tour de France]] [[Henri Desgrange]] med samo dirko leta 1919; prvi nosilec rumene majice je postal Francoz [[Eugène Christophe]]. Rumena barva je bila izbrana da bi predstavljala rumeni časopisni papir glavnega sponzorja, časopisa ''L'Auto'' (kasneje ''L'Équipe''). Majica je bila opremljena tudi z začetnicama »HD« (Henri Desgrange), ki so ju leta 1984 umaknili in prepustili prostor sponzorjem , leta 2003, ob stoletnici dirke pa sta bili ponovno uvedeni. 6. septembra 2020 je na [[Dirka po Franciji 2020|Dirki po Franciji]] [[Primož Roglič]] kot prvi Slovenec osvojil rumeno majico.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/ce-smo-ze-morali-izgubiti-rumeno-majico-je-dobro-da-jo-je-dobil-slovenec-533634|title="Če smo že morali izgubiti rumeno majico, je dobro, da jo je dobil Slovenec"|publisher=Siol.net|date=7. september 2020|accessdate=8. septembra 2020}}</ref> ==Statistika== ===Število dni v rumeni majici=== Skupna razvrstitev obstaja že od prve izvedbe leta [[Dirka po Franciji 1903|1903]]. Rumeno majico pa so uvedli leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]]. {| class="sortable plainrowheaders wikitable" !scope=col|# !scope=col|Kolesar !scope=col|Dni |- |align=center|1. !scope=row width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |align=center width=45px|96 |- |align=center|2. !scope=row|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |align=center|75 |- |align=center|3. !scope=row|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |align=center|60 |- |align=center|4. !scope=row|{{flagicon|UK}} [[Chris Froome]] |align=center|59 |- |align=center|5. |scope=row bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=center|57 |- |align=center|6. !scope=row|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |align=center|50 |- |align=center|7. !scope=row|{{flagicon|FRA}} [[Antonin Magne]] |align=center|38 |- |align=center|8. !scope=row|{{flagicon|LUX}} [[Nicolas Frantz]] |align=center|37 |- |align=center| !scope=row|{{flagicon|BEL}} [[Philippe Thys]] |align=center|37 |- |align=center|10. !scope=row|{{flagicon|BEL}} [[André Leducq]] |align=center|37 |- | colspan=3|'''...............''' |- |align=center|58. |scope=row bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |align=center|11 |} ==Reference== {{refsez}} {{Tour de France}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[Kategorija:Dirka po Franciji]] [[en:Yellow jersey statistics]] l6lxlu5yhyk7et99l5ge82eghbilk0k 0 92063 6709387 6688842 2026-07-10T17:06:32Z Shabicht 3554 6709387 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Loče pri Poljčanah | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Stari trg 23<br>3219 Loče | parish_church = cerkev sv. Duha, Loče | dedication = [[sveti Duh]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = [[1734]] | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = | priest = Jože Brezovnik | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | dean = Peter Leskovar | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | business_card = }} '''Župnija Loče pri Poljčanah''' (uradno), v dejanski uporabi »'''Župnija Loče'''«, je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. == Lega in meje župnije == Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]], s 652 [[mnm|nadmorske višine]]. ==Zgodovina== Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini. Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]]. V župnijski cerkvi so ohranjena umetniška dela [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora. ==Pastoralno območje župnije== Župnik v Ločah od leta 2015 pastoralno vodi in [[Župnijski upravitelj|upravlja]] sosednjo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|župnijo Sveti Jernej pri Ločah]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60349928|150px}} | [[cerkev sv. Duha, Loče|cerkev sv. Duha ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Loče]] |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. [[Župnijska cerkev]], ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta [[1434]]. Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta [[1776]] uničil požar, zato sta sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše lokalno [[pokopališče]]. ==Druge zgodovinske osebnosti== * [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore; * [[Jožef Virk]], slovenski duhovnik, pesnik in narodni buditelj; * [[Franc Modrinjak]], slovenski duhovnik. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}} == Viri == *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]] atxx95inab1fu7g7oryofcsnlo2d4pt 6709388 6709387 2026-07-10T17:06:57Z Shabicht 3554 6709388 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Loče pri Poljčanah | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Stari trg 23<br>3219 Loče | parish_church = cerkev sv. Duha, Loče | dedication = [[sveti Duh]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = [[1734]] | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = | priest = Jože Brezovnik | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | dean = Peter Leskovar | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | business_card = }} '''Župnija Loče pri Poljčanah''' (uradno), v dejanski uporabi: »'''Župnija Loče'''«, je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. == Lega in meje župnije == Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]], s 652 [[mnm|nadmorske višine]]. ==Zgodovina== Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini. Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]]. V župnijski cerkvi so ohranjena umetniška dela [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora. ==Pastoralno območje župnije== Župnik v Ločah od leta 2015 pastoralno vodi in [[Župnijski upravitelj|upravlja]] sosednjo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|župnijo Sveti Jernej pri Ločah]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60349928|150px}} | [[cerkev sv. Duha, Loče|cerkev sv. Duha ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Loče]] |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. [[Župnijska cerkev]], ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta [[1434]]. Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta [[1776]] uničil požar, zato sta sedanja cerkvena notranjščina in oprema v [[barok|baročnem slogu]]. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše lokalno [[pokopališče]]. ==Druge zgodovinske osebnosti== * [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore; * [[Jožef Virk]], slovenski duhovnik, pesnik in narodni buditelj; * [[Franc Modrinjak]], slovenski duhovnik. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}} == Viri == *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]] 339krb1ytk3ejb33az7vevp2vqltarh 6709390 6709388 2026-07-10T17:07:42Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6709390 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Loče pri Poljčanah | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Stari trg 23<br>3219 Loče | parish_church = cerkev sv. Duha, Loče | dedication = [[sveti Duh]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | established = [[1734]] | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]] | diocese_title = | diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor]] | bishop_title = | bishop = | administrated_from_parish = | priest = Jože Brezovnik | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | dean = Peter Leskovar | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Špitalič|Špitalič]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Ponikva|Ponikva]], [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | business_card = }} '''Župnija Loče pri Poljčanah''' (uradno), v dejanski uporabi: »'''Župnija Loče'''«, je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekanije Slovenske Konjice]] v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. == Lega in meje župnije == Na vzhodu župnija meji na [[Župnija Poljčane|poljčansko župnijo]], na severu na župnijo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], na zahodu se dotika [[Župnija Žiče|Žič]] in [[Župnija Špitalič|Špitaliča]], proti jugu pa meji na [[Župnija Ponikva|Ponikvo]] in [[Župnija Sladka Gora|Sladko Goro]]. Župnija Loče je, razen ob reki [[Dravinja|Dravinji]] ter [[potok|pritokih]], dokaj hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je [[Zlodržek]], s 652 [[mnm|nadmorske višine]]. ==Zgodovina== Območje sedanje župnije je bilo pred letom 1734 del [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]], tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših [[Pražupnija|pražupnij]] na Štajerskem, ustanovljene že pred letom [[1146]], ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, [[vikar]] pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]]. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini. Leta [[1734]] je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili [[Avguštin Stegenšek|Avguštin Stegenšek]], [[Matej Slekovec]] ter [[Anton Ožinger]]. V župnijski cerkvi so ohranjena umetniška dela [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz Maribora. ==Pastoralno območje župnije== Župnik v Ločah od leta 2015 pastoralno vodi in [[Župnijski upravitelj|upravlja]] sosednjo [[Župnija Sveti Jernej pri Ločah|župnijo Sveti Jernej pri Ločah]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60349928|150px}} | [[cerkev sv. Duha, Loče|cerkev sv. Duha ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Loče]] |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Druge zgodovinske osebnosti== * [[Breda Šček]] (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore; * [[Jožef Virk]], slovenski duhovnik, pesnik in narodni buditelj; * [[Franc Modrinjak]], slovenski duhovnik. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Holy Spirit Parish Church (Loče)}} == Viri == *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Matej Slekovec|Slekovec, Matej]] |year=1898 |title=''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'' |publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]|author2=Pajk, Ivan |year=1996 |title=''Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996)'' |publisher=Župnijski urad Slovenske Konjice, Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} {{Nadškofija Maribor}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Loče pri Poljčanah]] [[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Loče, Slovenske Konjice]] 7k9ers7gjxww03lnukpr1zqdcgtbkkj 0 94174 6709264 6522048 2026-07-10T13:45:30Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6709264 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Ženeva |native_name = {{native name|fr|Genève}} |settlement_type = mesto in občina |nickname = |image_skyline = Geneve 2005 001 Ork.ch.jpg |imagesize = 250px |image_caption = Pogled na Ženevo in [[Ženevsko jezero]] |image_flag = Flag of Canton of Geneva.svg |flag_size = 80px |image_shield = CHE Genève COA.svg |shield_size = 80px |pushpin_map = Švica |pushpin_label_position = |latd=46 |latm=12 |lats=6 |latNS=N |longd=6 |longm=8 |longs=49 |longEW= E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Švica}} |subdivision_type2 = [[Kantoni Švice|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Canton of Geneva.svg|16px|link=]] [[kanton Ženeva|Ženeva]] |subdivision_type3 = Okrožje |subdivision_name3 = |leader_title = župan |leader_name = Alfonso Gomez |established_title = |established_date = |elevation_m = 375 |area_total_km2 = 15,96 |area_footnotes = <ref>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/dienstleistungen/geostat/geodaten-bundesstatistik/administrative-grenzen/generalisierte-gemeindegrenzen.assetdetail.24106762.html Generalisierte Grenzen 2023]</ref> |population_total = 203.840 |population_as_of = 31. december 2022 |population_footnotes = <ref>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/bevoelkerung/stand-entwicklung.assetdetail.26565262.html Ständige Wohnbevölkerung nach Staatsangehörigkeitskategorie, Geschlecht und Gemeinde, definitive Jahresergebnisse, 2022]</ref> |population_density_km2 = auto |population_urban = |population_urban_date = |population_metro = |population_metro_date = |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 1201–1209 Genève<br/>1215 Genève (Aéroport)<br/>1227 Les Acacias<br/>1213 Petit-Lancy |area_code = |blank_name = |blank_info = |website = {{URL|geneve.ch}} |footnotes = }} '''Ženeva''' {{langx|fr|link=no|Genève}} {{IPA|fr|ʒ(ə)nɛv||LL-Q150 (fra)-Fhala.K-Genève.wav}}){{refn|group="note"|{{langx|frp|Genèva}} {{IPA|frp|dzəˈnɛva||Frp-greverin-Dzenèva.ogg}}, z različno izgovorjavo; {{langx|de|link=no|Genf}} {{IPA|de|ɡɛnf||de-Genf.ogg}}; {{langx|it|link=no|Ginevra}} {{IPA|it|dʒiˈneːvra|}}; {{langx|rm|Genevra}}.}} je drugo najbolj naseljeno mesto v [[Švica|Švici]] in najbolj naseljeno v francosko govoreči [[Romandija|Romandiji]]. Leži na jugozahodu države, kjer [[Rona]] izteka iz [[Ženevsko jezero|Ženevskega jezera]] in je glavno mesto [[kanton Ženeva|republike in kantona Ženeva]]. Ženeva je globalno mesto, mednarodno finančno središče in svetovno središče diplomacije, zaradi česar jo imenujejo ''prestolnica miru''.<ref>{{cite web |title=MySwitzerland.com |url=http://www.myswitzerland.com/en/destinations/regions/geneva.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140815143409/http://www.myswitzerland.com/en/destinations/regions/geneva.html |archive-date=15 August 2014 |access-date=15 October 2013 |publisher=MySwitzerland.com}}</ref> Gosti največje število mednarodnih organizacij na svetu,<ref>François Modoux, "La Suisse engagera 300 millions pour rénover le Palais des Nations", ''Le Temps'', Friday 28 June 2013, page 9.</ref> vključno s sedežem številnih agencij [[Združeni narodi|Združenih narodov]]<ref>{{cite web |author=Paul Hofmann |date=24 June 1990 |title=Staying on the Safe Side; Geneva |url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9C0CEEDE133EF937A15755C0A966958260&scp=7&sq=Canton+of+Geneva&st=nyt |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210529143026/https://www.nytimes.com/1990/06/24/travel/staying-on-the-safe-side-geneva.html |archive-date=29 May 2021 |access-date=19 April 2008 |work=The New York Times Company}}</ref> ter Mednarodnega odbora Rdečega križa in Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca Rdečega križa.<ref>{{cite web |author=Finn-Olaf Jones |date=16 September 2007 |title=36 Hours in Geneva |url=http://travel.nytimes.com/2007/09/16/travel/16hours.html?scp=1&sq=Geneva+Switzerland&st=nyt |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111227195355/http://travel.nytimes.com/2007/09/16/travel/16hours.html?scp=1&sq=Geneva+Switzerland&st=nyt |archive-date=27 December 2011 |access-date=2 February 2008 |work=The New York Times}}</ref> Tukaj so bile podpisane Ženevske konvencije o humanitarni obravnavi v vojni, po prvi svetovni vojni pa je gostila Ligo narodov. Mesto Ženeva ({{lang|fr|Ville de Genève}}) je imelo januarja 2021 203.856 prebivalcev<ref name="population">{{cite web |url=https://www.bfs.admin.ch/asset/de/su-f-01.02.04.07 |title=Bilan de la population résidante permanente selon les districts et les communes, de 1991 à 2022 |date=24 August 2023 |publisher=Federal Statistical Office (Switzerland) |access-date=2024-07-11 |archive-date=21 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220421003628/https://www.bfs.admin.ch/asset/de/su-f-01.02.04.07 |url-status=live }}</ref> na svojem občinskem ozemlju velikosti 16 kvadratnih kilometrov.<ref name="land_area">{{cite web |url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/statistiques/catalogues-banques-donnees/tableaux.assetdetail.19805706.html |title=Statistique de la superficie standard - Communes selon 4 domaines principaux |date=25 November 2021 |publisher=Federal Statistical Office (Switzerland) |access-date=20 April 2022 |archive-date=5 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220705100709/https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/statistiques/catalogues-banques-donnees/tableaux.assetdetail.19805706.html |url-status=live }}</ref> Ženevsko metropolitansko območje, kot ga uradno opredeljuje Eurostat,<ref name="FUA">{{cite web |title=Atlas statistique de la Suisse / Niveaux géographiques de la Suisse / Nomenclatures internationales / Zones urbaines fonctionnelles 2014 (FUA eurostat) au 1.1.2020 |url=https://www.atlas.bfs.admin.ch/maps/13/fr/15421_15419_15418_227/24193.html |access-date=20 April 2022 |publisher=Federal Statistical Office (Switzerland) |archive-date=8 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221008103347/https://www.atlas.bfs.admin.ch/maps/13/fr/15421_15419_15418_227/24193.html |url-status=live }}</ref> vključno s predmestji in obmestji v Vaudu ter francoskih departmajih Ain in Haute-Savoie, se razteza na 2292 km² in je imelo leta 2021 1.053.436 prebivalcev.<ref name="FUA_pop">As of 2020, the Eurostat-defined Functional_Urban_Area of Geneva was made up of 93 Swiss communes and 158 French communes: [https://www.atlas.bfs.admin.ch/core/projects/13/xshared/xlsx/24193_132.xlsx Federal Statistical Office spreadsheet listing the Swiss and French communes of the Geneva Functional Urban Area] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240914022016/https://www.atlas.bfs.admin.ch/core/projects/13/xshared/xlsx/24193_132.xlsx |date=14 September 2024 }}.<br />Population of the 93 Swiss communes in January 2021: 609,068 (source: [https://www.bfs.admin.ch/asset/de/su-f-01.02.04.07]).<br />Population of the 158 French communes in January 2021: 444,368 (source: [https://statistiques-locales.insee.fr/#bbox=530347,5934447,355931,215247&c=indicator&i=pop_depuis_1876.pop&s=2021&selcodgeo=GEN&t=A01&view=map13] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129004346/https://statistiques-locales.insee.fr/#bbox=530347,5934447,355931,215247&c=indicator&i=pop_depuis_1876.pop&s=2021&selcodgeo=GEN&t=A01&view=map13 |date=29 January 2018 }}).</ref> Ženevski kanton, okrožje Nyon in ''Pôle métropolitain du Genevois français'' (zveza osmih francoskih medobčinskih svetov) tvorijo Grand Genève ('Velika Ženeva'), lokalno skupino za transnacionalno sodelovanje, ki je odgovorna za organizacijo sodelovanja znotraj čezmejnega metropolitanskega območja Ženeve.<ref>{{cite web |url=https://www.grand-geneve.org/agglomeration-transfrontaliere/7 |title=Agglomération transfrontalière |date=3 February 2021 |publisher=Grand Genève |access-date=20 April 2022 |archive-date=25 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220625203932/https://www.grand-geneve.org/agglomeration-transfrontaliere/7/ |url-status=live }}</ref> Grand Genève GLCT se razprostira na 1996 km²<ref name="GLCT_land_area">Grand Genève is made up of: *Canton of Geneva (245.8 km²)[https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/statistiques/catalogues-banques-donnees/tableaux.assetdetail.19805706.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220705100709/https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/statistiques/catalogues-banques-donnees/tableaux.assetdetail.19805706.html |date=5 July 2022 }} *District of Nyon (307.4 km²)[https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/statistiques/catalogues-banques-donnees/tableaux.assetdetail.19805706.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220705100709/https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/statistiques/catalogues-banques-donnees/tableaux.assetdetail.19805706.html |date=5 July 2022 }} *Genevois français (1443.2 km²), itself made up of CA Thonon Agglomération (238.9 km²)[https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=EPCI-200067551], CA Annemasse-les Voirons-Agglomération (78.2 km²)[https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=EPCI-200011773] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220421003532/https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=EPCI-200011773 |date=21 April 2022 }}, CC Arve et Salève (99.3 km²)[https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=EPCI-247400583] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220421003631/https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=EPCI-247400583 |date=21 April 2022 }}, CC du Pays Rochois (93.9 km²)[https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=EPCI-247400724] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220421003635/https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=EPCI-247400724 |date=21 April 2022 }}, CC Faucigny-Glières (150.7 km²)[https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=EPCI-200000172] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220421003629/https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=EPCI-200000172 |date=21 April 2022 }}, CC du Genevois (151.5 km²)[https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=EPCI-247400690], CA du Pays de Gex (404.9 km²)[https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=EPCI-240100750], and CC du Pays Bellegardien (225.8 km²)[https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=EPCI-240100891] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220421003637/https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=EPCI-240100891 |date=21 April 2022 }}.</ref> in je imel 1.046.168 prebivalcev, od tega 58,3 % v Švici in 41,7 % v Franciji.<ref name="GLCT_pop">Grand Genève is made up of: *Canton of Geneva (506,343 inh. in Jan. 2021)[https://www.bfs.admin.ch/asset/de/su-f-01.02.04.07] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220421003628/https://www.bfs.admin.ch/asset/de/su-f-01.02.04.07 |date=21 April 2022 }} *District of Nyon (103,305 inh. in Jan. 2021)[https://www.bfs.admin.ch/asset/de/su-f-01.02.04.07] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220421003628/https://www.bfs.admin.ch/asset/de/su-f-01.02.04.07 |date=21 April 2022 }} *Genevois français (436,520 inh. in Jan. 2021), itself made up of CA Thonon Agglomération (93,344 inh.)[https://statistiques-locales.insee.fr/#bbox=530347,5934447,355931,215247&c=indicator&i=pop_depuis_1876.pop&s=2021&selcodgeo=200067551&t=A01&view=map4] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129004346/https://statistiques-locales.insee.fr/#bbox=530347,5934447,355931,215247&c=indicator&i=pop_depuis_1876.pop&s=2021&selcodgeo=200067551&t=A01&view=map4 |date=29 January 2018 }}, CA Annemasse-les Voirons-Agglomération (93,417 inh.)[https://statistiques-locales.insee.fr/#bbox=530347,5934447,355931,215247&c=indicator&i=pop_depuis_1876.pop&s=2021&selcodgeo=200011773&t=A01&view=map4] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129004346/https://statistiques-locales.insee.fr/#bbox=530347,5934447,355931,215247&c=indicator&i=pop_depuis_1876.pop&s=2021&selcodgeo=200011773&t=A01&view=map4 |date=29 January 2018 }}, CC Arve et Salève (20,352 inh.)[https://statistiques-locales.insee.fr/#bbox=530347,5934447,355931,215247&c=indicator&i=pop_depuis_1876.pop&s=2021&selcodgeo=247400583&t=A01&view=map4] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129004346/https://statistiques-locales.insee.fr/#bbox=530347,5934447,355931,215247&c=indicator&i=pop_depuis_1876.pop&s=2021&selcodgeo=247400583&t=A01&view=map4 |date=29 January 2018 }}, CC du Pays Rochois (29,112 inh.)[https://statistiques-locales.insee.fr/#bbox=530347,5934447,355931,215247&c=indicator&i=pop_depuis_1876.pop&s=2021&selcodgeo=247400724&t=A01&view=map4] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129004346/https://statistiques-locales.insee.fr/#bbox=530347,5934447,355931,215247&c=indicator&i=pop_depuis_1876.pop&s=2021&selcodgeo=247400724&t=A01&view=map4 |date=29 January 2018 }}, CC Faucigny-Glières (27,764 inh.)[https://statistiques-locales.insee.fr/#bbox=530347,5934447,355931,215247&c=indicator&i=pop_depuis_1876.pop&s=2021&selcodgeo=200000172&t=A01&view=map4] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129004346/https://statistiques-locales.insee.fr/#bbox=530347,5934447,355931,215247&c=indicator&i=pop_depuis_1876.pop&s=2021&selcodgeo=200000172&t=A01&view=map4 |date=29 January 2018 }}, CC du Genevois (48,708 inh.)[https://statistiques-locales.insee.fr/#bbox=530347,5934447,355931,215247&c=indicator&i=pop_depuis_1876.pop&s=2021&selcodgeo=247400690&t=A01&view=map4] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129004346/https://statistiques-locales.insee.fr/#bbox=530347,5934447,355931,215247&c=indicator&i=pop_depuis_1876.pop&s=2021&selcodgeo=247400690&t=A01&view=map4 |date=29 January 2018 }}, CA du Pays de Gex (102,027 inh.)[https://statistiques-locales.insee.fr/#bbox=530347,5934447,355931,215247&c=indicator&i=pop_depuis_1876.pop&s=2021&selcodgeo=240100750&t=A01&view=map4] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129004346/https://statistiques-locales.insee.fr/#bbox=530347,5934447,355931,215247&c=indicator&i=pop_depuis_1876.pop&s=2021&selcodgeo=240100750&t=A01&view=map4 |date=29 January 2018 }}, and CC du Pays Bellegardien (21,796 inh.)[https://statistiques-locales.insee.fr/#bbox=530347,5934447,355931,215247&c=indicator&i=pop_depuis_1876.pop&s=2021&selcodgeo=240100891&t=A01&view=map4] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129004346/https://statistiques-locales.insee.fr/#bbox=530347,5934447,355931,215247&c=indicator&i=pop_depuis_1876.pop&s=2021&selcodgeo=240100891&t=A01&view=map4 |date=29 January 2018 }}.</ref> Znamenit je evropski inštitut [[Evropska organizacija za jedrske raziskave|CERN]] za jedrsko fiziko, vodilna svetovna organizacija za subatomske delce. Ta uporablja med drugim superprotonski sinhrotron SPS /[[Veliki hadronski trkalnik]], ki leži pod zemljo in ga seka državna meja. == Etimologija == Mesto je bilo v latinskih besedilih omenjeno s strani [[Commentarii de Bello Gallico|Cezarja]] z imenom ''Genava'',<ref>Hans-Friedrich Mueller, ''Caesar Selections from His Commentarii De Bello Gallico'', Bolchazy-Carducci Publishers, 2012, p. 34.</ref> verjetno iz keltske besede ''*genawa-'' iz korena ''*genu-'' ('usta'), v pomenu [[estuarij]]a, etimologija, ki si jo deli z italijanskim pristaniškim mestom [[Genova]].<ref name="celtic">John T. Koch, ''Celtic culture: a historical encyclopedia'', ABC-CLIO, 2006, p. 1513.</ref><ref>Delamarre, Xavier, ''Dictionnaire de la langue gauloise'', Paris, 2003, p. 177</ref> Srednjeveška grofija Ženeva je bila v srednji latinščini znana kot ''pagus major Genevensis'' ali ''Comitatus Genevensis'' (tudi ''Gebennensis''). Po letu 1400 je postala provinca [[Savojci|Savojcev]] (čeprav se ni razširila na mesto, vse do reformacije sedeža ženevskega škofa).<ref>Pour cette citation et le découpage suivant, organisation décrite par l'ouvrage Jules-Joseph Vernier, ''Étude historique et géographique sur la Savoie'', Le Livre d'Histoire – Res Universis (réimpr. 1993) (1re éd. 1896), p. 137.</ref> == Zgodovina == [[Slika:Rue de la Croix-d'Or, facing West, Geneva - Switzerland - 2005 - 01.jpg|thumb|250px|Rue de la Croix-d'Or, ena od glavnih ulic Ženeve]] Ženeva je bila alobrogsko obmejno mesto, utrjeno proti plemenu Helvetov,<ref name="CathEncy-LausanneGeneva">{{Catholic|wstitle=Lausanne and Geneva|inline=yes}}</ref> ko jo je [[Rimska republika]] zavzela leta 121 pr. n. št. Pod poznim [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] je postala krščanska in v 5. stoletju dobila svojega prvega škofa, potem ko je bila v 4. stoletju povezana z škofijo Vienne. V srednjem veku je Ženevi vladal grof pod [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]] do poznega 14. stoletja, ko je dobila listino, ki ji je dala visoko stopnjo samouprave. Približno v tem času je Savojska hiša vsaj nominalno prevladovala v mestu. V 15. stoletju se je z ustanovitvijo Velikega sveta pojavila oligarhična republikanska vlada. V prvi polovici 16. stoletja je mesto dosegla [[protestantizem|protestantska]] [[reformacija]], ki je povzročila verske spore, med katerimi je bila savojska oblast odvržena in se je Ženeva povezala s Švicarsko konfederacijo. Leta 1541, ko je protestantizem v porastu, je [[Jean Kalvin]], protestantski reformator in zagovornik [[kalvinizem|kalvinizma]], postal duhovni vodja mesta in ustanovil ''protestantski Rim''. Do 18. stoletja je Ženeva prišla pod vpliv katoliške Francije, ki je mesto gojila kot svoje. Francija je bila v sporu z navadnimi meščani, kar je navdihnilo neuspešno ''Ženevsko revolucijo'' leta 1782, poskus, da bi si moški s skromnimi sredstvi zagotovili zastopanost v vladi. Leta 1798 je [[Francoska prva republika|revolucionarna Francija]] pod [[Francoski direktorij|Direktorijem]] priključila Ženevo. Francija je Ženevo izgubila ob koncu [[napoleonske vojne|napoleonskih vojn]], ki je ponovno pridobila neodvisnost. 19. maja 1815 se je Ženeva pridružila Švicarski konfederaciji. Leta 1907 je bila sprejeta ločitev cerkve od države. Ženeva je cvetela v 19. in 20. stoletju in postala sedež številnih mednarodnih organizacij.<ref>{{cite encyclopedia |title=Geneva |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761552135/Geneva_(Switzerland).html#s3 |encyclopedia=Encarta |archive-url=https://web.archive.org/web/20091029012940/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761552135/Geneva_%28Switzerland%29.html#s3 |archive-date=29 October 2009 |url-status=dead}}</ref> Eden od glavnih dogodkov v Ženevski zgodovini je ''Eskalada''. Za prebivalce Ženeve je ''Eskalada'', simbol njihove neodvisnosti. Eskalada (»merjenje zidov«) označuje zadnji poskus Savojcev v seriji napadov, v 16. stoletju, da bi pripojili Ženevo k svojem ozemlju. Zadnji napad se je zgodil v noči med 11. in 12. januarjem leta 1602. V spomin na ta dogodek vsako leto organizirajo v starem delu mesta množične predstavitve in slavnostno parado s konji, topovi in vojaki oblečeni v uniforme tistega časa. <gallery widths="160"> DV307 no.80 From Vile Rousean, Geneva Aug 4 1858.png|Pogled na Ženevo, ki ga je posnel Frances Elizabeth Wynne, 4. avgust 1858 CH-NB Photoglob-Wehrli EAD-WEHR-4801-B.tif|''Place Neuve'', 1908 ETH-BIB-Genf = Genève-LBS H1-026493.tif|Pogled z zraka, 1966 </gallery> == Geografija [[File:Geneva by Sentinel-2.jpg|left|thumb|Satelitski pogled na Ženevo; letališče Cointrin je levo na sredini. Salève (v Franciji) je veliko zeleno območje spodaj desno]] [[File:Map of Geneva, 50,000.pdf|thumb|Zemljevid Ženeve, 1:50.000]] Ženeva je na 46°12' severne zemljepisne širine, 6°09' vzhodne zemljepisne širine, na jugozahodnem koncu Ženevskega jezera, kjer izteka Rona. Obdajajo jo tri gorske verige, ki pripadajo Juri: glavno gorovje Jura leži severozahodno, Vuache južno in Salève jugovzhodno. [[File:Genève vue aérienne.jpg|thumb|222x222px|Območje Ženeve, pogled z vrha gorske verige Jura, z mednarodnim letališčem v ospredju in gorovjem Mont Blanc v ozadju]] Mesto pokriva površino 15,93 km², medtem ko je površina kantona 282 km², vključno z dvema majhnima eksklavama Céligny v Vaudu. Del jezera, ki je povezan z Ženevo, ima površino 38 km² in se včasih imenuje ''petit lac'' ('majhno jezero'). Kanton ima le 4,5 km dolgo mejo s preostalo Švico. Od 107,5 km meje si jih 103 deli s Francijo, z departmajem Ain na severu in zahodu ter z departmajem Haute-Savoie na jugu in vzhodu. Od zemljišča v mestu se 0,24 km² oziroma 1,5 % uporablja za kmetijske namene, 0,5 km² oziroma 3,1 % pa je gozdnatih. Preostanek zemljišča, 14,63 km² oziroma 91,8 %, je pozidanih (stavbe ali ceste), 0,49 km²) oziroma 3,1 % so reke ali jezera, 0,02 km² oziroma 0,1 % pa je opuščeno.<ref name="BFS_land">[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index/themen/02/03/blank/data/gemeindedaten.html Swiss Federal Statistical Office-Land Use Statistics] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160606115802/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index/themen/02/03/blank/data/gemeindedaten.html |date=6 June 2016 }} 2009 data {{in lang|de}} accessed 25 March 2010.</ref> Od pozidane površine so industrijske stavbe predstavljale 3,4 %, stanovanja in stavbe 46,2 %, prometna infrastruktura pa 25,8 %, parki, zeleni pasovi in ​​športna igrišča pa 15,7 % kmetijskih zemljišč se 0,3 % uporablja za gojenje poljščin. Od vode v občini 0,2 % predstavljajo jezera, 2,9 % pa reke in potoki. [[File:Confluence Rhône et Arve.JPG|thumb|Sotočje Rone in Arve]] Nadmorska višina Ženeve je 373,6 m in ustreza nadmorski višini največjega od Pierres du Niton, dveh velikih skal, ki se dvigata iz jezera in izvirata iz zadnje ledene dobe. To skalo je general Guillaume Henri Dufour izbral kot referenčno točko za geodetske meritve v Švici.<ref>Swisstopo, [http://www.swisstopo.ch/en/basics/geo/faq/horizon Height reference for Switzerland]. Retrieved 1 February 2007. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070927211213/http://www.swisstopo.ch/en/basics/geo/faq/horizon |date=27 September 2007 }}</ref> Druga glavna reka Ženeve je Arve, ki se izliva v Rono zahodno od mestnega središča. [[Mont Blanc]] je viden iz Ženeve in je od mesta oddaljen eno uro vožnje. === Podnebje === Podnebje Ženeve je zmerno, natančneje oceansko ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Cfb''). Zime so hladne, običajno z rahlimi zmrzalmi ponoči in odtajanjem podnevi. Poletja so relativno topla. Padavin je dovolj in so relativno dobro razporejene skozi vse leto, čeprav je jesen nekoliko bolj vlažna kot v drugih letnih časih. Ledene nevihte v bližini Ženevskega jezera so pozimi običajne: Ženevo lahko prizadene severovzhodni veter Bise. To lahko pozimi povzroči močno zaledenitev.<ref>{{cite news |url=https://www.rts.ch/info/suisse/8314926-la-bise-va-se-calmer-apres-une-journee-chaotique-mais-plusieurs-ecoles-vont-rester-fermees.html |title=La bise va se calmer après une journée chaotique, mais plusieurs écoles vont rester fermées |publisher=Radio Télévision Suisse|RTS Radio Télévision Suisse |date=17 January 2017 |location=Geneva |language=fr |access-date=25 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180225210514/https://www.rts.ch/info/suisse/8314926-la-bise-va-se-calmer-apres-une-journee-chaotique-mais-plusieurs-ecoles-vont-rester-fermees.html |archive-date=25 February 2018 |url-status=live}}</ref> Poleti se mnogi kopajo v jezeru in obiskujejo javne plaže, kot sta Genève Plage in Bains des Pâquis. Mesto v določenih letih v hladnejših mesecih prejme sneg. V bližnjih gorah pada veliko snega, zato so primerne za smučanje. Številna svetovno znana smučišča, kot sta [[Verbier]] in [[Crans-Montana]], so oddaljena manj kot tri ure vožnje z avtomobilom. Mont Salève (1379 m), tik čez mejo s Francijo, dominira južnemu pogledu iz središča mesta, Mont Blanc, najvišji vrh Alp, pa je viden iz večjega dela mesta in se dviga visoko nad [[Chamonix]]om, ki je skupaj z Morzinom, Le Grand Bornandom, La Clusazom in smučišči Grand Massifa, kot so Samoens, Morillon in Flaine, najbližje francoske smučarske destinacije Ženevi. Najvišja temperatura, zabeležena v Genève–Cointrin, je bila 39,7 °C julija 2015, najnižja zabeležena temperatura pa je bila −20,0 °C februarja 1956. == Upravna delitev == Mesto je razdeljeno na osem četrti ali okrožij, ki jih včasih sestavlja več sosesk. Na levem bregu so: (1) Jonction, (2) Centre, Plainpalais in Acacias; (3) Eaux-Vives; in (4) Champel. Desni breg vključuje: (1) Saint-Jean in Charmilles; (2) Servette in Petit-Saconnex; (3) Grottes in Saint-Gervais; in (4) Paquis in Nations.<ref>{{cite web |title=Districts of Geneva |publisher=Official website of Geneva |url=http://www.ville-ge.ch/en/quartiers/index.htm |access-date=9 February 2008 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080113111654/http://www.ville-ge.ch/en/quartiers/index.htm |archive-date = 13 January 2008}}</ref> == Jezik == Uradni jezik Ženeve (tako mesta kot kantona) je [[francoščina]]. [[Angleščina]] je prav tako pogosta zaradi velikega števila anglofonskih prebivalcev, ki delajo v mednarodnih institucijah in bančnem sektorju. Leta 2000 je bilo 128.622 prebivalcev oziroma 72,3 % prebivalstva, ki so govorili francoščino kot prvi jezik. Angleščina je bila drugi najpogostejši jezik (7853 ali 4,4 %), sledili so ji španščina (7462 ali 4,2 %), italijanščina (7320 ali 4,1 %) in nemščina (7050 ali 4,0 %); 113 jih je govorilo [[retoromanščina|retoromanščino]], uradni jezik v Švici.<ref name="STAT2000">[https://www.pxweb.bfs.admin.ch/default.aspx?px_language=de STAT-TAB Thema 40 – Eidgenössische Volkszählung (34)] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20171010144550/https://www.pxweb.bfs.admin.ch/default.aspx?px_language=de |date=10 October 2017 }} {{in lang|de}} accessed 2 February 2011.</ref> == Religija == Leta 2023 je verska sestava stalnega prebivalstva Ženeve, starega 15 let in več, odražala znatno sekularizem in versko raznolikost. Po podatkih Zveznega statističnega urada (OFS) se je največji delež prebivalstva, 51,1 %, opredelil kot brez verske pripadnosti (48,8 %) ali kot z neznano pripadnostjo (2,36 %). [[Krščanstvo]] je kot celota predstavljalo 38,5 % prebivalstva, pri čemer se je 26,3 % opredelilo kot katoličani, 5,90 % kot protestanti in 6,29 % kot pripadniki drugih krščanskih skupnosti. Med drugimi verskimi skupinami se je 7,32 % prebivalstva opredelilo kot [[muslimani]], 1,29 % kot [[judje]] in 1,72 % kot pripadniki drugih religij.<ref>{{Cite web |title=Religions en Suisse: Résultats selon l'âge, le sexe, la nationalité et le canton, en 2019 |url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/statistiques/population/langues-religions/religions.assetdetail.33947018.html |website=Office fédéral de la statistique |date=27 January 2025 |access-date=27 January 2025 |language=fr |archive-date=22 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250222100508/https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/statistiques/population/langues-religions/religions.assetdetail.33947018.html |url-status=live }}</ref> === ''Protestantski Rim'' === [[File:ReformationsdenkmalGenf1.jpg|thumb|[[Zid reformacije]] v Ženevi; od leve proti desni: William Farel, Jean Calvin, Theodore Beza in John Knox]] Pred protestantsko reformacijo je bilo mesto ''[[de iure]]'' in ''[[de facto]g'' katoliško. Odziv na novo gibanje se je po vsej Švici razlikoval. [[Jean Calvin]] je leta 1536 odšel v Ženevo, potem ko ga je k temu spodbudil William Farel. V Ženevi je bil katoliški škof leta 1532 prisiljen poiskati izgnanstvo. Ženeva je postala trdnjava [[kalvinizem|kalvinizma]]. Nekatera načela, ki so tam nastala, so vplivala na [[protestantizem]] kot celoto. V [[stolnica sv. Petra, Ženeva|stolnici sv. Petra]] so pridigali Kalvin in njegovi protestantski reformatorji. Predstavljala je središče novonastale protestantske misli, ki je kasneje postala znana kot reformirana tradicija. Tam so delovali številni ugledni reformirani teologi, vključno z Williamom Farelom in Theodorejem Bezo, Kalvinovim naslednikom, ki je po njegovi smrti razvijal reformirano misel. Ženeva je bila zatočišče za kalviniste, medtem ko so bili rimskokatoličani in drugi, ki so veljali za heretike, preganjani. Pomemben je primer Michaela Serveta, zgodnjega netrinitarista. Obsodili so ga tako katoličani kot protestanti, zato so ga v Ženevi aretirali in po ukazu protestantskega upravnega sveta mesta sežgali na grmadi kot heretika.<ref>{{Cite web |date=1986-10-01 |title=The Servetus Affair |url=https://www.christianitytoday.com/1986/10/servetus-affair/ |access-date=2026-03-19 |website=Christianity Today |language=en-US}}</ref> Janez Kalvin in njegovi privrženci so ga obsodili,<ref>{{Cite web |date=1986-10-01 |title=The Servetus Affair |url=https://www.christianitytoday.com/1986/10/servetus-affair/ |access-date=2026-03-19 |website=Christianity Today |language=en-US}}</ref> kar je morda prispevalo k njegovi kazni.<ref>{{cite book |last1=Bainton |first1=Roland |title=Hunted heretic; the life and death of Michael Servetus, 1511-1553 |date=1960 |publisher=Beacon Press |location=Boston |page=197 |url=https://archive.org/details/huntedheretic0000unse/page/196/}}</ref> Leta 1802 je bila Ženevska škofija med priključitvijo k Franciji pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom I.]] združena s Chambéryjsko škofijo, vendar sta [[Dunajski kongres]] leta 1814 in Torinski sporazum leta 1816 določala, da je treba na ozemljih, prenesenih v zdaj precej razširjeno Ženevo, zaščititi katoliško vero in da se brez dogovora s Svetim sedežem ne smejo izvajati nobene spremembe obstoječih razmer. Napoleonova skupna politika je katolikom na območjih s protestantsko večino podelila državljanske pravice, pa tudi obratno, ter emancipirala Jude. Leta 1819 je papež Pij VII. mesto Ženeva in 20 župnij združil s škofijo Lausanne, leta 1822 pa je bilo nešvicarsko ozemlje preimenovano v škofijo Annecy. Ločitev cerkve od države, ki je bila leta 1907 z močno podporo katoličanov sprejeta, je prinesla vrsto soglasij s civilnimi oblastmi. == Izobraževanje == Ženeva je sedež ene (naj)starejših [[univerza|univerz]] v (srednji) Evropi. [[Univerza v Ženevi|Ženevska univerza]] je bila ustanovljena leta 1559. Danes pa je znana kot najprestižnejša diplomatska šola za mednarodne odnose. == Spomeniki kulturne dediščine nacionalnega pomena == V Ženevi je 82 stavb ali območij, ki so uvrščena na seznam švicarskih spomenikov kulturne dediščine nacionalnega pomena, celotno staro mestno jedro Ženeve pa je del ''Inventaire fédéral des sites construits à protéger en Suisse'' (inventar švicarskih spomenikov kulturne dediščine).<ref>{{cite web |url=http://www.bevoelkerungsschutz.admin.ch/internet/bs/de/home/themen/kgs/kgs_inventar/a-objekte.html |title=Kantonsliste A-Objekte |year=2009 |work=KGS Inventar |publisher=Federal Office of Civil Protection |language=de |access-date=25 April 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100628110559/http://www.bevoelkerungsschutz.admin.ch/internet/bs/de/home/themen/kgs/kgs_inventar/a-objekte.html |archive-date=28 June 2010}}</ref> '''Verske stavbe''': [[stolnica sv. Petra, Ženeva|stolnica sv. Petra]] in kapela Makabejcev, cerkev Notre-Dame, Ruska cerkev, cerkev St. Germain, Temple de la Fusterie, Temple de l'Auditoire '''Meščanske stavbe''': Nekdanji Arsenal in arhiv mesta Ženeva, nekdanja banka Crédit Lyonnais, nekdanji hotel Buisson, nekdanji hotel du Résident de France in knjižnica Ženevskega bralnega društva, nekdanja šola za industrijsko umetnost, Državni arhiv Ženeva (prizidek), stavba elektrarne, [[Ženevska knjižnica]] (''Bibliothèque de Genève''), Judovska knjižnica v Ženevi "Gérard Nordmann", tiskarna, Ženevski ikonografski center, Calvin College, šola Geisendorf, Univerzitetna bolnišnica v Ženevi (HUG), mestna hiša in stolp Baudet, stavba Clarté (arhitekta [[Le Corbusier]] in Pierre Jeanneret) na ulici Rue Saint-Laurent 2 in 4, stavbe House Rotonde na ulici Rue Charles-Giron 11–19, stavbe na ulicah Rue Beauregard 2, 4, 6 in 8, stavbe na ulicah Rue de la Corraterie 10–26 na ulici Rue des Granges 2–6, Stavba na Rue des Granges 8, Stavbe na Rue des Granges 10 in 12, Stavba na Rue des Granges 14, Stavba in nekdanja orožarna na Rue des Granges 16, Stavbe na Rue Pierre Fatio 7 in 9, Hiša de Saussure na Rue de la Cité 24, Hiša Des arts du Grütli na Rue du Général-Dufour 16, House Royale in dve sosednji stavbi na Quai Gustave Ador 44–50, hiša Tavel na Rue du Puits-St-Pierre 6, hiša Turrettini na Rue de l'Hôtel-de-Ville 8 in 10, Brunswick Monument, Palais de Justice, Palais de l'Athénée, Palais des Nations z knjižnica in arhiv Društva narodov in Združenih narodov, Palais Eynard in arhiv mesta Ženeva, Palais Wilson, Parc des Bastions z Reformacijskim zidom, Place de Neuve in spomenik generalu Dufourju, Pont de la Machine, most čez reko Arve, pošta Mont-Blanc, Quai du Mont-Blanc, Quai in Hôtel des Bergues, Quai Général Guisan in angleški vrtovi, Quai Gustave-Ador in Jet d'Eau, Swiss Romande Television, [[Univerza v Ženevi]], Victoria Hall. '''Arheološka najdišča''': fundacija Baur in muzej umetnosti Daljnega vzhoda, Parc et Campagne de la Grange in knjižnica (neolitska obalna naselbina/rimska vila), obrežna naselbina Plonjon iz bronaste dobe, arheološko najdišče Temple de la Madeleine, arheološko najdišče Temple Saint-Gervais, staro mestno jedro s keltskimi, rimskimi in srednjeveškimi vasmi. '''Muzeji, gledališča in druge kulturne znamenitosti''': Konservatorij za glasbo na Place Neuve 5, Konservatorij in botanični vrt, Fonds cantonal d'art contemporain, otok Ile Rousseau in kip, Institut et Musée Voltaire s knjižnico in arhivom, hiša Mallet in mednarodni muzej reform, muzej Ariana, Muzej umetnosti in zgodovine, Muzej moderne in sodobne umetnosti, Etnografski muzej, Muzej Mednarodnega rdečega križa, muzej Rath, Prirodoslovni muzej, avditorij Plainpalais Commune, gledališče Pitoëff, Vila Bartholoni v Muzeju zgodovine in znanosti (glej tudi: Seznam muzejev v Ženevi). '''Mednarodne organizacije''': [[CERN]], [[Mednarodna organizacija dela]] (ILO), Mednarodni odbor Rdečega križa, [[Visoki komisariat Združenih narodov za begunce]] (UNHCR), Svetovna meteorološka organizacija, [[Svetovna trgovinska organizacija]], [[Mednarodna telekomunikacijska zveza]], Svetovna YMCA. <gallery> Cathedrale de St-Pierre à Genève (2026).jpg|[[Stolnica sv. Petra, Ženeva]] Bâtiment sud du College Calvin à Genève (2026).jpg|Collège Calvin IKRK Hauptquartier.jpg| Mednarodni odbor Rdečega križa Botanical Garden Geneva 2006 803.JPG| Ženevski botanični vrt Basilique Notre-Dame, Genève.jpg| Cerkev Notre-Dame Eglise Orthodoxe Russe de Geneve.jpg|Ruska pravoslavna cerkev Genf UNHCR.JPG|[[Visoki komisariat Združenih narodov za begunce]] (UNHCR) Hotel de Ville Geneva.jpg|[[Mestna hiša, Ženeva|Hôtel de Ville]] in Tour Baudet Voltaire Museum.JPG|Institut et Musée Voltaire Musee Reforme.JPG| Malletova hiša in Mednarodni muzej reformacije Tavel House.JPG|Tavelova hiša Brunswick Monument.jpg|Brunswickov spomenik Musée d’art et d’histoire, Rue Charles-Galland 2 à Genève (2026).jpg|[[Muzej umetnosti in zgodovine, Ženeva|Muzej umetnosti in zgodovine]] Villa La Grange.jpg|Parc La Grange Place de Neuve avec Grand Théâtre de Genève et Musée Rath (2026).jpg|Grand Théâtre in Musée Rath </gallery> == Mednarodne organizacije == Ženeva je sedež mnogim mednarodnim organizacijam, med najpomembnejšimi pa je [[Urad Združenih narodov v Ženevi]]. Že med prvo in drugo svetovno vojno (1920-46) je bil v Ženevi sedež [[Društvo narodov|Društva narodov]], nekakšne predhodnice [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. Druge mednarodne organizacije, ki še delujejo v Ženevi pa so: [[Slika:UN Office Geneva.jpg|thumb|370px|Urad Združenih narodov v Ženevi]] * [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO), * [[Evropska organizacija za jedrske raziskave]] (CERN) * [[Mednarodna organizacija za civilno zaščito]] (CDO) * [[Mednarodna organizacija dela]] (ILO) * [[Mednarodna organizacija za migracije]] (IOM) * [[Mednarodna telekomunikacijska zveza]] (IT]) * [[Interparlamentarna unija]] (IPU) * [[Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice]] (UNHCHR) * [[Visoki komisariat Združenih narodov za begunce]] (UNHCR) * [[Urad Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev]] (OCHA) * [[Svetovna organizacija za intelektualno lastnino]] (WIPO) * [[Svetovna meteorološka organizacija]] (WMO) * [[Svetovna trgovinska organizacija]] (WTO) * [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) Ženeva je bila sedež »Lige narodov« od 1919 do njene ukinitve leta 1946. == Gospodarstvo == Ženevsko gospodarstvo je v veliki meri usmerjeno v storitvene dejavnosti in tesno povezano s preostalim delom kantona. Mesto je eno vodilnih svetovnih finančnih središč.<ref>{{Cite web | url=https://www.longfinance.net/documents/2902/GFCI_31_Report_2022.03.24_v1.0.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20220325092748/https://www.longfinance.net/documents/2902/GFCI_31_Report_2022.03.24_v1.0.pdf |archive-date=2022-03-25 |url-status=live |title=The global financial centres index 31|access-date=26 June 2022}}</ref> V finančnem sektorju prevladujejo trije glavni sektorji: trgovanje z blagom, trgovinske finance in upravljanje premoženja. V Ženevi se trguje s približno tretjino svetovne prosto trgovane nafte, sladkorja, žitaric in oljnic. Približno 22 % svetovnega bombaža se trguje v regiji Ženevskega jezera. Med drugimi pomembnimi surovinami, s katerimi se trguje v kantonu, so jeklo, elektrika ali kava.<ref>{{Cite web |url=https://www.stsa.swiss/know/commodity-trading-companies |title=STSA |website=www.stsa.swiss |access-date=13 April 2021 |archive-date=13 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210413154125/https://www.stsa.swiss/know/commodity-trading-companies |url-status=live}}</ref> Mnoga mednarodna podjetja imajo glavne sedeže njihovih podjetij za evropski trg v Ženevi, kot na primer [[Procter & Gamble]], [[Serono]], [[Firmenich]] in [[Givaudan]]. Tam sedež največje svetovne ladijske družbe Mediterranean Shipping Company. Trgovanje z blagom podpira močan sektor trgovinskega financiranja, z velikimi bankami, kot so BCGE, BCP, BNP Paribas, BCV, Crédit Agricole, Credit Suisse, ING, Société Générale in UBS, ki imajo vse svoje sedeže na tem območju za to dejavnost. Upravljanje premoženja obvladujejo banke, ki ne kotirajo na borzi, in zasebne banke, zlasti Pictet, Lombard Odier, Edmond de Rothschild Group, Union Bancaire Privée, Mirabaud Group, Dukascopy Bank, Bordier & Cie, Banque SYZ ali REYL & Cie. Poleg tega je v kantonu največja koncentracija bank v tuji lasti v Švici, kot so HSBC Private Bank, JPMorgan Chase ali Arab Bank. Za finančnim sektorjem je naslednji največji gospodarski sektor urarska industrija, v kateri prevladujejo luksuzna podjetja, kot so Patek Philippe, Vacheron Constantin, Chopard, Piaget, Rolex, Roger Dubuis, Franck Muller, F. P. Journe in druga, katerih tovarne so skoncentrirane v soseski Les Acacias, pa tudi v sosednjih občinah Plan-les-Ouates, Satigny in Meyrin. Zaradi mednarodne usmerjenosti, dobro povezanega letališča in osrednje lege na celini je Ženeva tudi dobra destinacija za kongrese in sejme, med katerimi je bil največji avtomobilski salon v Ženevi, ki je potekal v Palexpu. == Glej tudi == * [[seznam mest v Švici]] == Opombe == {{sklici|group=note}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Geneva|Ženeva}} * [https://www.geneve.ch/ Uradna spletna stran mesta (predstavitev)] * [https://www.geneve.com/en/ Turizem v Ženevi] * [http://www.geneva.ch/GenevaHistory.htm Kratka zgodovina Ženeve] {{en icon}} * [http://www.geneva.info/ Informacije o Ženevi] * [http://www.tpg.ch Ženevski javni prevoz] {{glavna mesta švicarskih kantonov}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ženeva| ]] [[Kategorija:Kanton Ženeva]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] js0ichdyuu3mz3ti66q03qi3efdwovt 4 99060 6709542 6702835 2026-07-11T07:41:35Z MZaplotnik 13263 -1, +1 6709542 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Izbrane_slike/Glava}} |- | width="60%" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#F2E6FF" | <div style="font-size:14pt;text-align:center">Navodila</div><div style="font-size:11pt;text-align:center;"> | valign="top" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#F2E6FF" | <div style="font-size:14pt;text-align:center">Trenutni kandidati</div><div style="font-size:11pt;text-align:center;"> |- | width="60%" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#FAF5FF;" valign=top| Za '''Izbrane slike''' lahko predlagate dobre [[slika|slike]] in [[fotografija|fotografije]], ki zadostujejo vsem [[Wikipedija:Izbrane slike|kriterijem]]. Za stara glasovanja glejte [[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Dnevnik|dnevnik]]. Če nobena slika ni izglasovana, lahko uporabite eno izmed izbranih slik v [[commons:Featured pictures|Wikimedijini zbirki]]. == Navodila == === Dodajanje novih slik === Če želite dodati nov predlog, skopirajte ime datoteke s sliko v spodnje okence in sledite navodilom na vrhu podstrani za predlog, ki se odpre. Preden dodate nov predlog, se prepričajte, da slika ne krši [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorskih pravic]]. <inputbox> type=create width=70 buttonlabel=Dodaj nov predlog default=Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika: editintro=Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Obrazec </inputbox> Nato ročno dodajte pravkar ustvarjeno stran v poglavje [[#Predlogi|Predlogi]]. === Glasovanje === Za glasovanje je potrebno biti registriran, sicer se glas ne šteje. Obvezna je tudi vsaj 2-mesečna prisotnost ter 50 urejanj v tem obdobju na tem ali katerem izmed sorodnih projektov. <ol> <li>Če se s predlogom strinjate, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{za}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če se s predlogom ne strinjate, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{proti}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če pa se s predlogom strinjate le delno, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{vzdržan}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če bi radi dodali komentar, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{komentar}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če bi radi dodali informacijo o sliki, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{info}} --~~~~</nowiki></code></li> </ol> <small>Če se vaš glas še ni pojavil, poskusite <span class="navadnapovezava">[http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi?action=purge osvežiti predpomnjenje strani]</span>.</small> ===Navodila za ustvarjanje predloge === * Predlogo za naslednji teden v letu {{CURRENTYEAR}} se ustvari tako: **V predlogo {{Nova_vsebina_za_glavno_stran|tl=da|vsebina=slika|preload=Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi/GS-predloga|editintro=Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi/GS-navodila}} se dodata slika in njen opis. **Če je posnetek panoramski, se to ustrezno navede na [[Wikipedija:Izbrane slike/panorama|tej strani]]. *Urednik to stori najmanj dan pred menjavo (začetek novega tedna je ponedeljek). *Glej tudi [[Wikipedija:Izbrane slike/Podrobna pravila|podrobna pravila]]. | valign="top" align="right" style="padding:1em; border:1px solid #A3B1BF; background-color:#FAF5FF;<!-- font-size:90%; -->" | __TOC__ |} == Predlogi == {{Za-proti}} <!-- nove predloge dodajajte na vrh --> {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Fran Erjavec (ok. 1860).jpg}} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek]] [[Kategorija:Organizacija izbranih slik]] a0l75snfykqrcqpgpqgrcdkkrcmq0v9 0 108429 6709296 6579089 2026-07-10T15:12:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709296 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Slodnjak''' [antón slódnjak], [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], [[kritik]], [[pisatelj]], [[prešernoslovec]], [[akademik]] * [[13. junij]] [[1899]], [[Bodkovci]], † [[13. marec]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Slodnjak je bil redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (SAZU) od leta 1967 in dopisni član [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti|jugoslovanske akademije]] ([[JAZU]]) v Zagrebu ter izredni profesor na [[Univerza v Zagrebu|Univerzi v Zagrebu]] do leta 1950, ko se je vrnil v Ljubljano in na slavistiki [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] predaval kot redni profesor [[Slovenska književnost 19. stoletja|Slovensko književnost 19. stoletja]] do upokojitve leta 1959. == Življenje == Rodil se je očetu Martinu in materi Marjeti (r. Nigl) v premožni kmečki družini kot najstarejši izmed treh sinov. Njegov oče je bil znan organizator narodnih prireditev v Juršincih. Tam so imeli že v sedemdesetih letih 19. stoletja izobraževalno društvo in svoj pevski zbor v katerem je pel tudi njegov oče. Osnovno šolo je obiskoval v [[Juršinci]]h od leta 1906 do 1912, jeseni tega leta pa so ga starši po nasvetu učiteljev vpisali v mariborsko gimnazijo, kjer je [[matura|maturiral]] leta 1920. Vpisal se je na študij [[Slavistika|slavistike]] na [[Univerza v Ljubljani|ljubljanski univerzi]] in tam [[doktorat|doktoriral]] leta 1925 z disertacijo o [[Davorin Trstenjak|Davorinu Trstenjaku]]. Poslušal je tudi predavanja iz [[germanistika|germanistike]], [[umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]] in [[narodna zgodovina|narodne zgodovine]], iz nemškega jezika s književnostjo in narodne zgodovine pa opravil tudi diplomski izpit. Sledilo je znanstveno izpopolnjevanje za akademskega učitelja poljske literature na [[Jagielonska univerza|Jagielonski univerzi]] v [[Krakov]]u v letih 1925–27, kjer je deloval tudi kot [[lektor]] za [[slovenski jezik]]. Po vrnitvi v Ljubljano je prevzel mesto profesorja slovenščine na [[Trgovska akademija|Trgovski akademiji]] v Ljubljani, kjer je deloval v letih 1927–45. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je sodeloval z [[Osvobodilna fronta|OF]] in bil trikrat aretiran ter za daljši čas zaprt (1941, 1942 in 1945). 1945–47 je bil vršilec dolžnosti šefa in nato šef in načelnik oddelka za strokovno šolstvo na ministrstvu za trgovino in preskrbo. Nato je leta 1947 postal [[profesor]] [[Slovenska književnost|slovenske književnosti]] na Oddelku za slavistiko v [[Zagreb]]u, po smrti [[France Kidrič|Franceta Kidriča]] leta 1950 pa je prevzel mesto rednega profesorja slovenske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v Ljubljani, kjer je bil 1951–52 dekan fakultete, v letih 1953–59 (po upokojitvi [[Rajko Nahtigal|Rajka Nahtigala]]) predstojnik [[Inštitut za slovansko filologijo|Inštituta za slovansko filologijo]]. Leta 1959 je bil s teh mest upokojen, nato pa je sprejel delo interpreta slovenske, hrvaške in srbske književnosti na [[Goethejeva univerza|Goethejevi univerzi]] v [[Frankfurt na Majni|Frankfurtu na Majni]]. V domovino se je na lastno željo vrnil leta 1965 ter se do smrti še naprej ukvarjal z znanstvenim delom. Bil je predsednik in od 1956 častni član [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]], od leta 1950 je bil znanstveni sodelavec SAZU, od 1967 pa njen redni član. Leta 1948 je prejel Prešernovo nagrado in 1982 [[Kidričeva nagrada|Kidričevo nagrado]] za celotno delo pri proučevanju Levstikovih del<ref>{{Navedi splet |url=http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1982.pdf |title=Poročilo o delu za leto 1982, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti |accessdate=2012-10-09 |archive-date=2016-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161229101138/http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1982.pdf |url-status=dead }}</ref>, [[Univerza v Zagrebu|Vseučilišče v Zagrebu]] mu je 1970 podelilo [[častni doktorat]], [[JAZU]] ga je 1977 izvolila za dopisnega člana; njegovo delo je s priznanjem ocenil slavistični kongres v Moskvi 1958, ob stoletnici smrti [[Adam Mickiewicz|A. Mickiewicza]] (1955) mu je zasluge priznala [[Poljska akademija znanosti in umetnosti]] itn. == Delo == Anton Slodnjak se je ukvarjal z raziskovanjem slovenske književnosti. Udeleževal se je mednarodnih [[Slavistični kongres|slavističnih kongresov]] in sestankov na [[Dunaj]]u (1950), v [[Berlin]]u (1955), [[Beograd]]u (1955, 1957), [[Celovec|Celovcu]] (1955), [[Rim]]u (1955), [[Varšava|Varšavi]] (1956), [[Moskva|Moskvi]] (1958), [[Göttingen]]u (1962) in Kölnu (1964), kjer je predstavljal referate o slovenski [[Slovenska romantika|romantiki]] in [[Moderna|moderni]] (predvsem o [[Ivan Cankar|Cankarju]] in [[France Prešeren|Prešernu]]). Predaval je na [[Ljudska univerza|Ljudski univerzi]], v [[Prosvetno društvo|prosvetnih društvih]] ([[Zagreb]], [[Reka]]), na seminarjih za inozemske slaviste ([[Bled]], Zagreb, 1950–60), Pisal je sestavke o [[Poljska književnost|poljski književnosti]], prevajal dela iz poljščine, pisal tudi gospodarskopolitične članke. V esejističnih razpravah se je loteval skoraj vseh obdobij slovenske literarne preteklosti in njihovih predstavnikov (pisal je o [[Primož Trubar|Primožu Trubarju]], [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]], [[Janko Kersnik|Janku Kersniku]], [[Anton Aškerc|Antonu Aškercu]] in drugih). Podajal je preglede slovenskega ustvarjanja po pokrajinah, bil pa je tudi eden prvih slovenskih literarnih zgodovinarjev, ki je v [[Dnevni tisk|dnevnem]] in [[Revialni tisk|revialnem tisku]] s poljudnim načinom pisanja skušal približati [[Slovenska književnost|slovensko književnost]] širšemu krogu bralcev. Pomemben je tudi kot [[prešernoslovec]], saj je sodeloval skoraj pri vseh povojnih književnih izdajah Prešerna ter napisal tudi pesnikov [[življenjepis]] na podlagi lastnih in tujih dognanj, ki velja za prvo Prešernovo zaključeno [[Monografija|monografijo]]. Poleg tega je pripravljal komentarje in uvode za Prešernove Poezije v tujih jezikih. Posebej velik del znanstvenega in pisateljskega dela je posvetil proučevanju [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] in [[Fran Levstik|Frana Levstika]] ter ob stoletnici Levstikovega rojstva začel z urejanjem nove izdaje njegovih [[Zbrana dela|zbranih del]] in jih tudi kritično komentiral. Urejal je dela [[Fran Erjavec|Frana Erjavca]], [[Fran Miličinski|Frana Miličinskega]], [[Stanko Vraz|Stanka Vraza]], [[Matija Murko|Matije Murka]] ter zbral študije [[Ivan Prijatelj|Ivana Prijatelja]]. Bil je tudi kritik ter pisec vec člankov za [[Slovenski biografski leksikon]]. Pisal je [[roman]]e, njegovi dramski poskusi so ostali v [[rokopis]]ih, spisal je nekaj [[črtica (književnost)|črtic]], še najbolj znani pa so njegovi [[biografski roman]]i (Slovenska trilogija) o [[France Prešeren|Francetu Prešernu]] (''[[Neiztrohnjeno srce]]''), [[Fran Levstik|Franu Levstiku]] (''[[Pogine naj - pes!]]''), za katerega je leta 1948 prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] ter od vlade [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]] II. nagrado za najboljši jugoslovanski [[roman]], in [[Ivan Cankar|Ivanu Cankarju]] (''[[Tujec]]''). == Izbrana bibliografija == === Monografije === * ''Pregled slovenskega slovstva''. 1934. {{COBISS|ID=30704641}} * ''Neiztrohnjeno srce''. 1938. {{COBISS|ID=1353781}} * ''Pogine naj – pes!'' 1946. {{COBISS|ID=32021505}} * ''Poezije in pisma''. 1964. {{COBISS|ID=25968129}} * ''Prešernovo življenje''. 1964. {{COBISS|ID=25968385}} * ''Študije in eseji''. 1966. {{COBISS|ID=4509952}} * ''Slovensko slovstvo: ob tisočletnici [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikov]]''. 1968. {{COBISS|ID=637441}} * ''Tujec''. Ljubljana: 1976. {{COBISS|ID=2910211}} === Članki === * ''O Levstikovem delu-Za narodno vzgojo'' je pisal že leta 1931. * ''O Levstikovem -Zbranem delu'' je pisal v časopisu [[Slovenec (časnik)|Slovenec]] leta 1932. * ''O [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]] kot slovenskem pesniku''. Slavistična revija, 1950. Str. 65–89. * ''Prispevki k poznavanju Prešerna in njegove dobe 3, Problem Gazel''. Slavistična revija, 1951. Št. 1–2. Str. 10–22. * ''Zgodovino slovenskega slovstva-(Geschichte der slowenischen Literatur)'' objavljeno v Berlinu (povzročila je silovite [[polemika|polemike]] v Sloveniji) leta 1958. * ''O dramatičnem razvoju naše romantike''. Jezik in slovstvo, 1967. Št. 2. Str. 33–42. * ''O Cankarjevem epilogu vinjetam 1899''. Jezik in slovstvo, 1967. Št. 5. Str. 133–146. * ''Proza [[Prežihov Voranc|Prežihovega Voranca]]''. Jezik in slovstvo, 1968. Št. 3. Str. 75–83. * ''[[Ivan Cankar]]: Hiša Marije pomočnice''. Slavistična revija, 1969. Št. 1. Str. [183]–191. === Uredništvo === * ''Zbrana dela [[Fran Levstik|Frana Levstika]] I.–IX. zv.'' Ljubljana: DZS, 1948–61. * ''Stanko Vraz, Slovenska djela I., II.'' Zagreb: 1952. * ''Izbrani eseji in razprave I.'', Ljubljana: 1952. (dela Ivana Prijatelja) * ''Izbrani eseji in razprave II.'', Ljubljana: 1953. (dela Ivana Prijatelja) === Dela o njem === * France Pibernik (ur.), Anton Slodnjak ''1899-1983 - dokumentarna monografija'', Slovenska matica, Ljubljana, 2007 (dokumentarna monografija) == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[prešernoslovje|seznam slovenskih prešernoslovcev]] == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki}} *{{dlib|ime={{PAGENAME}}}} * {{SloBio|id=583448 |avtor=Gspan-Prašelj Nada |ime=Slodnjak Anton |vir=SBL}} * Miran Hladnik: [http://www.ijs.si/lit/slodnjak.html-l2 Moj študij Slodnjaka] * [[:v:Anton Slodnjak: O Stanku Vrazu kot slovenskem pesniku|Anton Slodnjak na Wikiverzi: O Stanku Vrazu kot slovenskem pesniku]] * {{Slovenski grobovi|id=233/anton-slodnjak}} {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Slodnjak, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1983]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Člani Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Zagrebu]] [[Kategorija:Prešernoslovci]] [[Kategorija:Dekani Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] pjzhqai7x9hn76f3cf8r2r9tq911foy 0 122847 6709467 6696046 2026-07-10T21:03:56Z MaksiKavsek 244409 manjši popravki 6709467 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Loka}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10129613_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 20.44 |latNS = N | longd = 15 |longm = 12 |longs = 29.98 |longEW = E |najdisi=Loka+pri+Zidanem+Mostu |slika= |povrsina=1,64 |prebivalstvo=451 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=210,3 |postna=1434 |posta=Loka pri Zidanem mostu |obcina=Sevnica |pokrajina=Štajerska |regija=Posavska regija }} [[Image:Loka pri Zidanem Mostu.jpg|thumb|right|250px|Loka pri Zidanem Mostu, 2010.]] '''Loka pri Zidanem Mostu''' ({{Audio|Loka pri Zidanem Mostu.ogg|izgovorjava}}) ({{jezik-de|Laak}}) je gručasto [[naselje]] v dolini Save z okoli 450 prebivalci v [[Občina Sevnica|Občini Sevnica]]. Leži na levem ([[Štajerska|štajerskem]]) bregu reke, tik ob cesti [[Zidani Most]]–[[Sevnica]], pod strmimi gozdnatimi pobočji Kincla (631 m), Kozičja (813 m) in Veliko Kozje (993 m). Severozahodno od naselja teče [[Žirovniški potok]], ki se v bližini izliva v reko [[Sava|Savo]]. Tu je speljana železnica Ljubljana–Zagreb. K naselju spadata zaselka Sevce in Dobrava. Na holocenski ravnici ob Savi so njive, kjer pridelujejo hmelj, višje so travniki in gozd. Večina prebivalcev je zaposlena v [[Sevnica|Sevnici]], [[Radeče|Radečah]] in [[Hrastnik]]u. V vasi je stara graščina iz 13. stoletja, ki so jo prenovili ok. leta 1880. Trenutno služi kot dom starejših občanov. Ob njej se nahaja park, ki izhaja iz 19. stol. Župnijska [[Cerkev sv. Helene, Loka pri Zidanem Mostu|cerkev sv. Helene]] je v osnovi z začetka 13. stol., leta 1740 pa je bila barokizirana. V bližini vasi in v okolici so našli predmete iz rimske dobe. Loka je sedež [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|istoimenske župnije]]. Tu je bil župnik [[Primož Trubar]] med letoma 1527 in 1530, v 19. stol. pa sta bila tu kaplana [[Andrej Urek]], v letu 1823 in [[Jožef Rozman (1812-1874)|Jožef Rozman]] v letih 1836 in 1837. Tu je tudi med letoma 1864 in 1874 deloval župnik in slovenski narodni buditelj [[Dragotin Ferdinand Ripšl]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Das Bisthum und die Diözese Lavant|last=Orožen|first=Ignacij|publisher=J. Rakusch|year=1881|page=449-455|cobiss=30015233|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG/6f611a9e-5868-4704-b275-05583e6053fd/PDF|volume=II}}</ref> V kraju se je rodil pisatelj in pesnik [[Ludvik Mrzel]]. Dolga leta je tu živel tudi pesnik, pisatelj in prevajalec [[Alojz Rebula]] ter njegova žena, prav tako pisateljica in prevajalka, [[Zora Tavčar]]. Iz Loke izhajajo tudi [[Srečko Puncer]], [[Janko Prunk]], [[Ivan Mlinar (zgodovinar)|Ivan Mlinar]], [[Vladimir Ličen]], [[Ivan Fon]], [[Jože Zorn]], [[Alenka Rebula Tuta|Alenka Rebula Tota]] in [[Boštjan Močnik]]. Na stavbi ob glavni cesti je na južnem pročelju trgovine v centru naselja nasproti kapelice ob glavni cesti pritrjena spominska plošča NOB padlim borcem in žrtvam v Loki pri Zidanem Mostu. Na plošči je 28 imen.<ref>{{Navedi splet|url=https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=18&lat=46.05559506888791&lng=15.207797886337666&layers=&layer=partisanmemorial&id=2836|title=Spominska plošča padlim borcem in žrtvam v Loki pri Zidanem Mostu|date=25. februar 2018|accessdate=3. avgust 2025|website=Partizanstvo.si|last=Motore|first=Ljubo}}</ref> == Ime == V nem. so ime kraja zapisovali predvsem kot ''Laak''. Ime naselja je bilo leta 1952 spremenjeno iz ''Loka'' v ''Loka pri Zidanem Mostu'', zaradi prenakopičenosti krajev s tem imenom, ki je v RS pogosto.<ref>{{Navedi knjigo|title=Spremembe naselij 1948–95|publisher=DZS|location=Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU|year=1996}}</ref> Toponim ''Loka'' izhaja iz imena ''loka'' povodni travnik, ki se nanaša na lokalno geografsko lego.<ref>{{Navedi knjigo|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|last=Snoj|first=Marko|publisher=Modrijan|year=2009|location=Ljubljana|page=244}}</ref> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * {{cite book | title = Krajevni leksikon Slovenije | year = 1995 | publisher = DZS | location = Ljubljana | editor1 = Milan Orožen Adamič | editor2 = Drago Perko | editor3 = Drago Kladnik | language = Slovenian | isbn = 86-341-1141-5 }} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Sevnica}} {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Sevnica]] [[Kategorija:Loka pri Zidanem Mostu| ]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] jx2llgyzsiki7gltaw087l6bo55vqy4 0 122920 6709244 6705758 2026-07-10T12:37:25Z MaksiKavsek 244409 dp 6709244 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10129958_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 46.22 |latNS = N | longd = 15 |longm = 13 |longs = 43.13 |longEW = E |najdisi=Radež |slika=Radež.jpg |povrsina=3,16 |prebivalstvo=127 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=448,8 |postna=1434 |posta=Loka pri Zidanem Mostu |obcina=Sevnica |pokrajina=Štajerska |regija=Posavska regija |napis=Pogled na vzhodno stran Radeža}} [[Slika:Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež.jpg|sličica|Pogled na vzhodno stran cerkve sv. Fabijana in Boštjana]] '''Radež''' ({{jezik-de|Radesch}}<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/firstsurvey-inner-austria/?bbox=1692381.3646609983%2C5788799.041478669%2C1699258.9333057972%2C5791323.541885836&map-list=1&layers=138|title=Innerösterreich (1784–1785) - Prva vojaška raziskava|date=1784|website=Arcanum}}</ref>) je razloženo [[naselje]] z gručastim jedrom v [[Občina Sevnica|Občini Sevnica]]. Leži v jugozahodnem delu Vzhodnega [[Posavsko hribovje|Posavskega hribovja]], na prisojnem pobočju istoimenskega hriba (654 m), severovzhodno od [[Loka pri Zidanem Mostu|Loke pri Zidanem Mostu]] in [[Račica, Sevnica|Račice]]. Območje je del zgodovinske dežele [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]], danes pa je vključeno v [[Posavska statistična regija|posavsko statistično regijo]]. V prisojnih legah je še precej [[vinograd]]ov z zidanicami, ki se omenjajo že med letoma 1457–1461. Gospodarstvo je tradicionalno vezano na kmetijstvo, danes pa mnogi prebivalci delajo v bližnjih večjih krajih. K naselju spadajo zaselki: Korin, Mala Breza, Morinc, Nova Gora, Podradež, Polana, Pasja Dolina in Zvet.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/cadastral/?bbox=1694264.329331531%2C5790030.2737262165%2C1696660.9255209055%2C5790909.975313851&map-list=1&layers=3%2C4|title=Habsburško cesarstvo - Katastrski zemljevidi (XIX. stoletje)|accessdate=13. september 2025|website=maps.arcanum.com}}</ref> Leta 1524 je v Radežu (''Radesperg'') živelo 49 sogornikov (hišnih gospodarjev). Hkrati so zabeležili dajatve v višini 41 veder in 44 srebrnikov. V naslednjih desetletjih je število prebivalcev rahlo padlo: leta 1567 se je število sogornikov zmanjšalo na 43. Do leta 1621 pa je prišlo do opaznega porasta, ko je naselje štelo že 60 sogornikov. Nekateri sogorniki v Radežu so se oddolževali gorninskemu gospodu za hasnovanje njegovih gorninskih vinogradov z gornino, torej z nekaj vinskega mošta ali vina.<ref>{{cite journal|last=Koropec|first=Jože|year=1976|title=Laško gospostvo v srednjem veku|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/7001-8000/7002/1976_2_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|series=nova vrsta|language=sl|volume=47|issue=2|pages=260–262}}</ref> Na Polani stoji [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkev sv. Fabijana in Boštjana]] s srednjeveško osnovo, ki je bila temeljito prenovljena med letoma 1805 in 1809. Čeprav Radež leži tik nad Loko, je v 19. stoletju upravno pripadal gospostvu [[Jurklošter]] (Geyrach) in ne gospostvu Loka (Laak). 25. februarja 1944 je v območju Radež–[[Okroglice]] po dolgem pohodu v mrazu in snegu prenočila XIV. divizija. Divizijski fotograf [[Jože Petek]] je ob prihodu pod cerkvijo posnel znamenito fotografijo s tega pohoda.<ref>{{Navedi splet|url=https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=46.06224357301127&lng=15.21606497822964&layers=&layer=partisanmemorial&id=2855|title=Cerkev svetega Fabijana in Boštjana na Polani|date=27. februar 2018|accessdate=3. avgust 2025|website=Partizanstvo.si|last=Motore|first=Ljubo}}</ref> V naselju stoji tudi spomenik NOB, posvečen dvema kurirjema, in sicer: Francu Hiršelu - Ferdu in Francu Arhu - Zorku.<ref>{{Navedi splet|url=https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=46.06224357301127&lng=15.21606497822964&layers=&layer=partisanmemorial&id=2830|title=Spomenik padlim kurirjem kurirske postaje TV S-5 v Radežu|date=15. marec 2018|accessdate=3. avgust 2025|website=Partizanstvo.si|last=Motore|first=Ljubo}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{cite book|title=Krajevni leksikon Slovenije|year=1995|publisher=DZS|location=Ljubljana|editor1=Orožen Adamič, Milan|editor2=Perko, Drago|editor3=Kladnik, Drago|isbn=|cobiss=36607233|page=317}} * {{cite web | title = France Stele: France Stele (1767–1824) | url = https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1767 | website = France Stele Project, ZRC SAZU | publisher = ZRC SAZU | language = Slovenian |accessdate=2025-08-02}} * {{Cite book|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE|page=297}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] * [[Radeče]] * [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu]] {{Sevnica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Sevnica]] [[Kategorija:Radež| ]] 6zkqzcmri9csle0ps6gdjvkf0qukwvm 0 123915 6709496 6708995 2026-07-10T23:44:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709496 wikitext text/x-wiki {{Infobox French commune | name = Caen | native name = {{native name|nrf|Kaem}} | commune status = Prefektura in občina | image = {{multiple image |perrow = 1/2/2 |border = infobox |total_width = 280 |image1 = Mairie de Caen 7.JPG |caption1 = [[Mestna hiša, Caen|Mestna hiša]] in [[Opatija sv. Štefana, Caen]] |image2 = France Caen Trinite c.JPG |caption2 = [[Opatija Sainte-Trinité, Caen|Opatija Sainte-Trinité]] |image3 = Caen, Église Saint-Pierre 01.JPG |caption3 = [[Cerkev sv. Petra, Caen|Cerkev sv. Petra]] |image4 = Caen Château de Caen Südseite 08.jpg |caption4 = [[Grad Caen]] |image5 = Rue Froide de Caen 2017.jpg |caption5 = Rue Froide v starem Caenu }} | image coat of arms = Blason ville fr Caen (Calvados)2.svg | arrondissement = Caen | canton = [[Canton of Caen-1|Caen-1]], [[Canton of Caen-2|2]], [[Canton of Caen-3|3]], [[Canton of Caen-4|4]] and [[Canton of Caen-5|5]] | INSEE = 14118 | postal code = 14000 | demonym = Caennais | mayor = Aristide Olivier<ref name=mayor>{{cite web|title=Répertoire national des élus: les maires|url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|website=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises|date=5 May 2026|language=fr}}</ref> | term = 2026&ndash;32 | party = | intercommunality = Caen la Mer | coordinates = {{Coord|49|10|53|N|00|21|49|W|display=inline,title}} | elevation m = 8 | elevation min m = 2 | elevation max m = 73 | area km2 = 25,70 | population = 109.400 (2023) | population date = 2023 | population footnotes = <ref>[https://www.insee.fr/fr/statistiques/8643952?geo=COM-14118 "Populations de référence 2023"] (in French). National Institute of Statistics and Economic Studies. 18 December 2025.</ref> | urban pop = 205.708 | urban area km2 = 173,6 | urban pop date = 2018<ref name=compar/> | metro area pop = 469.526 | metro area km2 = 2597 | metro area pop date = 2018<ref name=compar/> | website = [https://caen.fr/ caen.fr] }} '''Caen''' ({{Jezik-nrf|Caën}}) {{IPA|fr|kɑ̃|lang|fr-Caen.ogg}}; {{langx|nrf|Kaem}}) je mesto in občina, ki leži 15 km od severozahodne obale Francije v notranjosti. Je prefektura [[Calvados (departma)|departmaja Calvados]]. Mesto ima 105.512 prebivalcev (podatki iz leta 2018), njegovo funkcionalno mestno območje pa 470.000,<ref name=compar>[https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=AAV2020-024+UU2020-14701+COM-14118 Comparateur de territoire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220620081507/https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=AAV2020-024+UU2020-14701+COM-14118 |date=20 June 2022 }}, INSEE, retrieved 20 June 2022.</ref> zaradi česar je Caen drugo največje mestno območje v [[Normandija|Normandiji]] in 19. največje v Franciji.<ref>{{cite web |url=https://statistiques-locales.insee.fr/#c=indicator&i=pop_legales.popmun&s=2019&view=map13 |title=France par aire d'attraction des villes - Population municipale 2019 >> Tableau |author=INSEE |author-link= |access-date=20 June 2022 |archive-date=29 January 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180129004346/https://statistiques-locales.insee.fr/#c=indicator&i=pop_legales.popmun&s=2019&view=map13 |url-status=live }}</ref> Je tudi tretja največja občina v celotni Normandiji za [[Le Havre|Le Havrom]] in [[Rouen]]om.<ref>{{Cite news |title=La Normandie compte 3 339 131 habitants |language=fr-FR |publisher=paris-normandie.fr |url=http://www.paris-normandie.fr/actualites/societe/la-normandie-compte-3-339-131-habitants-KI11808460 |access-date=22 March 2018 |archive-date=23 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180323092243/http://www.paris-normandie.fr/actualites/societe/la-normandie-compte-3-339-131-habitants-KI11808460 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite news |title=Grande Normandie : combien d'habitants dans votre commune ? |language=fr-FR |url=https://actu.fr/societe/grande-normandie-combien-dhabitants-dans-votre-commune_469212.html |access-date=22 March 2018 |archive-date=8 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180908054258/https://actu.fr/societe/grande-normandie-combien-dhabitants-dans-votre-commune_469212.html |url-status=live }}</ref> Caen je 200 km severozahodno od [[Pariz]]a in je z jugom Anglije povezan s trajektno linijo Caen (Ouistreham)–Portsmouth preko [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]]. Caen, ki leži nekaj kilometrov od obale, plaž za izkrcanje, živahnih letovišč Deauville in Cabourg, pa tudi normanske Švice in Pays d'Auge, pogosto velja za arhetip Normandije. Caen je znan po svojih zgodovinskih stavbah, zgrajenih v času vladavine [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]], ki je bil tam pokopan, in po bitki za Caen, težkih spopadih, ki so se odvijali v Caenu in okolici med bitko za Normandijo leta 1944 in uničili velik del mesta. Mesto je danes ohranilo spomin z gradnjo spomenika in muzeja, posvečenega miru, [[Muzej Mémorial, Caen|Mémorial de Caen]]. == Etimologija == Prvo omembo imena ''Caen'' najdemo v različnih aktih normandijskih vojvod: ''Cadon'' 1021/1025,<ref>Marie Fauroux, ''Recueil des actes des ducs de Normandie (911–1066)'', Mémoires de la Société des antiquaires de Normandie XXXVI, Caen, 1961, p. 122, n° 32.</ref> ''Cadumus'' 1025,<ref>''Ibid.'', p. 130, n° 34.</ref> ''Cathim'' 1026/1027.<ref>''Villam que dicitur Cathim super fluvium Olne'': the town called Cathim on the Orne river, ''ibid''., p. 182, n° 58.</ref> Leto 1070 Parkerjevega rokopisa<ref>{{Cite web |date=15 August 2007 |title=Manuscript A: The Parker Chronicle |url=http://asc.jebbo.co.uk/a/a-L.html |access-date=7 July 2009 |publisher=Asc.jebbo.co.uk |archive-date=26 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726221228/http://asc.jebbo.co.uk/a/a-L.html |url-status=dead}}</ref> ''Anglosaške kronike'' omenja Caen kot ''Kadum'',<ref>''Her Landfranc se þe wæs abbod an Kadum com to Ængla lande'': Here Lanfranc who was abbot at Caen came to England.</ref>, leto 1086 ''Laudovega rokopisa''<ref>[http://asc.jebbo.co.uk/e/e-L.html Manuscript E: The Laud Chronicle] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090212153114/http://asc.jebbo.co.uk/e/e-L.html |date=12 February 2009}} – Asc.jebbo.co.uk</ref> pa navaja ime ''Caþum''.<ref>''He swealt on Normandige on þone nextan dæg æfter natiuitas sancte Marie. 7-man bebyrgede hine on Caþum æt sancte Stephanes mynstre'': He [King William] died in Normandy on the day after the Nativity of St Mary and was buried in Caen, in St Stephen's Abbey</ref> Kljub pomanjkanju virov o izvoru naselbin se zdi, da je ime ''Caen'' galskega izvora, iz besed ''catu-'', ki se nanaša na vojaške dejavnosti in ''magos'', polje, kar pomeni 'manevrsko polje' ali 'bojišče'.<ref>René Lepelley, ''Dictionnaire étymologique des noms de communes de Normandie'', P.U.C., Corlet, Caen, Condé-sur-Noireau, 1996</ref> V Layamon's ''Brut'' pesnik trdi, da je [[kralj Artur]] mesto poimenoval v spomin na sira Kaya,<ref>Brut, l. 13,936</ref> čeprav je zgodovinskost kralja Arturja veliko dvomljiva. == Zgodovina == Caen je bil v rimskih časih znan kot ''Catumagos'' in je ostal manjše naselje. Leta 912 je Caen postal zahodna prestolnica Normandijske vojvodine{{sfn|Haydn|1910}} in zaradi pokroviteljstva normanskih vojvod se je v 10. stoletju začel velik razvoj. Okoli leta 1060 je Viljem Osvajalec začel graditi [[grad Caen]], ki je postal središče vojvodskega dvora. Vojvodinja Matilda Flandrijska je približno v istem času ustanovila tudi benediktinsko [[Opatija Sainte-Trinité, Caen|opatijo Sainte-Trinité]] v Caenu, kjer je bila sčasoma pokopana. Caen je nasledil [[Bayeux]] kot glavno mesto Spodnje Normandije in dopolnil drugo vojvodsko prestolnico Rouen. Caen je 21. maja 1204 padel pod nadzor [[Filip II. Francoski|Filipa II.]] in bil skupaj s preostankom Normandije vključen v [[Francosko kraljestvo]]. === Stoletna vojna === Leta 1346 je angleški kralj [[Edvard III. Angleški|Edvard III.]] vodil svojo vojsko proti mestu v upanju, da ga bo oropal. Pričakovalo se je, da bo potrebno morda večtedensko obleganje, vendar je vojska mesto zavzela v manj kot enem dnevu, 26. julija 1346, ga napadla in izropala, ubila 3000 njegovih meščanov in požgala velik del trgovske četrti na otoku Île St-Jean. Le grad Caen se je kljub poskusom obleganja obdržal. Nekaj ​​dni pozneje so Angleži odšli in odkorakali proti vzhodu, kjer so zmagali v bitki pri Crécyju. Kasneje je bil po obleganju [[Henrik V. Angleški|Henrika V.]] leta 1417 zavzet in ostro obravnavan, ker je bil prvo mesto, ki se je uprlo njegovi invaziji. Leta 1450, proti koncu vojne, so francoske sile ponovno zavzele Caen. === Druga svetovna vojna === [[File:Canadian bulldozer in Caen.jpg|thumb|left|Ruševine Caena]] V [[bitka za Francijo|bitki za Francijo]] v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], je bil Caen osvobojen v začetku julija, mesec dni po [[Operacija Overlord|zavezniškem izkrcanju v Normandiji]], še posebej britanskega I. korpusa 6. junija 1944. Britanci in kanadski vojaki naj bi zavzeli mesto na dan-D . Vendar pa so boji potekali na severu mesta do 9. julija, ko so z intenzivnim bombardiranjem med operacijo Charnwood uničili 70 % mesta in ubil 2000 francoskih civilistov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.crhq.cnrs.fr/1944/Basse-Normandie.php |title=Mémorial des victimes civiles 1944 en Basse-Normandie |publisher=Crhq.cnrs.fr |date= |accessdate=12 March 2013 |archive-date=2013-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130312035826/http://www.crhq.cnrs.fr/1944/Basse-Normandie.php |url-status=dead }}</ref> Zavezniki so zasedli zahodne četrti, mesec dni kasneje kot je načrtoval feldmaršal [[Bernard Montgomery|Montgomery]]. Med bitko se je veliko mestnih prebivalcev zateklo v ''Abbaye aux Hommes'' ('Moško opatijo'), ki jo je Viljem Osvajalec zgradil okoli leta 800 let. Obe, stolnica in univerza, sta bili v celoti uničeni v zavezniškem bombardiranju. === Povojni Caen === Povojna dela so vključevala rekonstrukcijo celotnih mestnih okrožij in univerzitetnega kampusa. Trajala so 14 let (1948–1962) in so privedla do sedanje urbanizacije Caena. Ker je Caen v vojni izgubil veliko svojih zgodovinskih četrti in univerzitetnega kampusa, nima vzdušja tradicionalnega normanskega mesta, kot so Honfleur, Rouen, Cabourg, Deauville ali Bayeux. Filmska in foto enota kanadske vojske je nekaj tednov pozneje posnela ofenzivo na ''dan D'' in ''preboj pri Ornu''. Nekaj ​​mesecev pozneje se je vrnila, da bi dokumentirala prizadevanja za obnovo mesta. Nastali film z naslovom ''Ne moreš ubiti mesta'' je shranjen v Nacionalnem arhivu Kanade. == Geografija == Caen leži na območju visoke vlažnosti. Skozi mesto teče [[Orne (reka)|reka Orne]], pa tudi manjše reke, znane kot ''les Odons'', ki so večinoma zakopane pod mestom, da bi izboljšali mestno higieno. Caen ima veliko poplavno območje, imenovano ''La prairie'', ki je okoli hipodroma, nedaleč od reke Orne, ki je redno poplavljena.<ref>{{Cite web |title=La Prairie de Caen |url=http://caen.fr/publications/prairie-caen |access-date=23 March 2018 |website=CAEN |language=fr |archive-date=2023-04-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230407010908/https://caen.fr/publications/prairie-caen |url-status=dead }}{{Dead link|date=October 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Cite news |title=EN IMAGES. Caen : inondations autour de la Prairie |language=fr-FR |work=Ouest-France.fr |url=https://www.ouest-france.fr/normandie/caen-14000/en-images-caen-les-photos-de-la-prairie-inondee-5444265 |access-date=23 March 2018 |archive-date=20 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210820061100/https://www.ouest-france.fr/normandie/caen-14000/en-images-caen-les-photos-de-la-prairie-inondee-5444265 |url-status=live }}</ref> Caen je 10 km oddaljen od Rokavskega preliva. V času vladavine [[Napoleon III.|Napoleona III.]] je bil zgrajen kanal (''Canal de Caen à la Mer''), ki je vzporeden z Orno, da bi mesto ves čas povezal z morjem. Kanal doseže Rokavski preliv pri Ouistrehamu. Zapornica preprečuje plimovanju in omogoča velikim ladjam plovbo po kanalu do sladkovodnih pristanišč v Caenu. Caen ima oceansko podnebje, ki je nekoliko blaženo zaradi rahlo vdolbine notranjosti. Kljub temu so poletja po francoskih standardih še vedno hladna, podnebje pa je značilno morsko z veliko padavinami, relativno skromnimi sončnimi urami in milimi zimami. == Uprava == [[Slika:Arrondissement de Caen.PNG|thumb|200px|Lega okrožja v regiji]] Caen je sedež petih kantonov: * Kanton Caen-1 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Bretteville-sur-Odon, del Caena, Mouen, Tourville-sur-Odon, Verson * Kanton Caen-2 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Authie, del Caena, Carpiquet, Saint-Contest, Saint-Germain-la-Blanche-Herbe, Villons-les-Buissons * Kanton Caen-3 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Épron, del Caena * Kanton Caen-4 - Njegov sedež je v Caenu; sestavlja ga del Caena * Kanton Caen-5 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Éterville, del Caena, Fleury-sur-Orne, Louvigny, Saint-André-sur-Orne Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so vključeni poleg njegovih še kantoni [[Bourguébus]], [[Bretteville-sur-Laize]], [[Cabourg]], [[Creully]], [[Douvres-la-Délivrande]], [[Évrecy]], [[Falaise, Calvados|Falaise-Jug/Sever]], [[Morteaux-Coulibœuf]], [[Ouistreham]], [[Thury-Harcourt]], [[Tilly-sur-Seulles]], [[Troarn]] in [[Villers-Bocage, Calvados|Villers-Bocage]] s 409.556 prebivalci. == Zanimivosti == [[Slika:Chevet abbHommes.JPG|thumb|right|280 px|Opatija sv. Štefana]] === Grad === '''[[Grad Caen|Grad]]''', ''Château de Caen'', je zgradil okoli leta 1060 [[Viljem Osvajalec]], ki je uspešno osvojil Anglijo leta 1066 in je ena največjih srednjeveških trdnjav v Zahodni Evropi. Predstavlja ostanek bistvene značilnosti normanske strategije in politike. Ob božiču 1182 je kraljevi dvor praznoval božič v avli caenskega gradu, ko so se zbrali [[Henrik II. Angleški]] in njegovi sinovi, Richard Lionheart in John Lackland, ter več kot tisoč vitezov. Caenski grad, skupaj z vsemi gradovi v Normandiji, je bil izročen francoski kroni leta 1204. Bil je udeležen v času [[Stoletna vojna|stoletne vojne]] (1346, 1417, 1450) in je bil v uporabi kot vojašnica še v drugi svetovni vojni. Luknje od izstrelkov, ki so jih zadali člani francoskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno so še vidne na zidovih gradu. Danes grad služi kot muzej, v njem domuje ''Musée des Beaux-Arts de Caen'' (Muzej lepih umetnosti v Caenu) in ''Musée de Normandie'' (Muzej Normandije), skupaj s številnimi občasnimi razstavami o umetnosti in zgodovini. === Opatije === Kot kesanje za poroko svoj sestrične Matilde Flandrijske, je Viljem, na papeževo podbudo, naročil zgraditi dve opatiji: '''[[Opatija sv. Štefana, Caen]],''' znano tudi kot ''Abbaye aux Hommes'' (moška opatija). Končana je bila leta 1063 in je posvečena sv. Štefanu. Sedanji ''Hôtel de Ville'' ([[mestna hiša]]) v Caenu je zgrajena ob južni prečni ladji. '''[[Opatija Sainte-Trinité, Caen|Opatijo Sainte-Trinité]]''' znano tudi kot ''Abbaye aux Dames'' (ženska opatija). Končana je bila leta 1060 in je posvečena Sveti Trojici. Sedanji sedež pokrajinskega sveta (''conseil conseil régional'') Spodnje Normandie je v bližini. === Drugo === * [[Mestna hiša, Caen|Mestna hiša]] * ''Jardin Botanique de Caen'', zgodovinski botanični vrt * cerkev Saint-Pierre * [[Muzej Mémorial, Caen|Mémorial pour la Paix]] (muzej za mir), zgrajen leta 1988, kaže dogodke, ki so vodili do in po dnevu-D. Gre za čustveno predstavitev povabila na meditacijo z mislijo Elie Wiesla: "Mir ni božji dar za človeka, ampak darilo od človeka do samega sebe". Spomenik vključuje tudi razstavo o Nobelovih nagrajencih za mir in drugo o reševanju konfliktov v različnih kulturah. * ''Parc Festyland'', zabaviščni park na zahodu Caena v bližnjem mestu Carpiquet. Park obišče 110.000 obiskovalcev na leto. * ''Mondeville 2'' je regionalni trgovski center v sosednjem Mondevillu. * ''Université de Caen''; univerzo je ustanovil leta [[1432]] angleški kralj [[Henrik VI. Angleški|Henrik VI.]] in je ena najstarejših v Franciji. ===Slike=== <gallery> File:Escoville Angle.jpg|Hôtel d'Escoville, 16. st., Caen File:PlanCaenFortification.jpg|Risba fortifikacije Caena, avtor neznan, Bibliothèque Nationale, Pariz File:Chateau_Caen.jpg|Južno grajsko obzidje, ogromna trdnjava v centru mesta File:Caen gare bv.jpg|Gare de Caen, železniška postaja File:Tramway de Caen Station.jpg|Mestni tramvaj File:Normandie Calvados Caen6 tango7174.jpg|Cerkev Saint-Étienne-le-Vieux File:Caen-1.JPG|Notranjost cerkve Saint-Pierre File:Caen-2.JPG|Trdnjava File:Caen-3.JPG|Opatija sv. Štefana </gallery> === Pomembni krajani === Caen je rojstni kraj: * Robert, 1. grofa Gloucestra (okoli 1090–1147), nelegitimni sin Henrika I. Angleškega; * Jean Bertaut (1552–1611), pesnik; * François Le Métel de Boisrobert (1592–1662), pesnik; * François de Malherbe (1555–1628), pesnik in prevajalec; * Tanneguy Le Fèvre (1615–1672), klasični učenjak; * [[Jean Regnault de Segrais]] (1624–1701), pesnik in romanopisec; * Pierre Daniel Huet (1630–1721), duhovnik in učenjak; * René Auguste Constantin de Renneville (1650–1723), pisatelj; * [[Pierre Varignon]] (1654–1722), matematik; * Charlotte Corday (d. 1793), Maratov morilec; ([[Jean-Paul Marat]] (24. maj 1743 - 13. julij 1793) je bil zdravnik, politični teoretik in znanstvenik in najbolj znan po svoji karieri v Franciji kot radikalni novinar in politik v času francoske revolucije); * François Henri Turpin (1709–1799), literat; * Jacques Clinchamps de Malfilâtre (1732-1767), pesnik; * Jean de Crèvecoeur (1735–1813), pisatelj; * Jean-Jacques Boisard (1744–1833), pisatelj, specialist za basni; * Gervais Delarue (1751–1835), zgodovinar; * Louis Gustave le Doulcet, Comte de Pontécoulant (1764–1853), politik; * [[Daniel François Esprit Auber]] (1782–1871), skladatelj; * Jacques Amand Eudes-Deslongchamps (1794–1867), naravoslovec in palaeontolog; * Étienne Mélingue (1808–1875), igralec in kipar; * Jules Danbé (1840–1905) dirigent; * [[André-Louis Danjon]] (1890–1967), astronom; * Marie-Pierre Koenig (1898–1970), general, Maréchal de France. == Pobratena mesta == Caen je pobraten z:<ref name="Caen twinnings">{{navedi splet| url = http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=4#tabs3| title = National Commission for Decentralised cooperation| accessdate = 26 December 2013| work = Délégation pour l’Action Extérieure des Collectivités Territoriales (Ministère des Affaires étrangères)| language = fr| archive-date = 2013-11-27| archive-url = https://archive.today/20131127063207/http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=4#tabs3| url-status = dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ville-caen.fr/infos_mairie/VillesJumelles/|title=Caen, terre d'échanges|author=Mairie de Caen|accessdate=28 September 2009|archive-date=2009-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090420040713/http://www.ville-caen.fr/infos_mairie/VillesJumelles/|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" |- valign="top" | * {{flagicon|BUL}} [[Pernik]], [[Bolgarija]] * {{flagicon|USA}} [[Nashville, Tennessee]], [[ZDA]] (11. april 1991)<ref name="Caen twinnings"/><ref name="Nashville sisters">{{navedi splet |url=http://www.scnashville.org/ |title=Sister Cities of Nashville |work=SCNashville.org|accessdate=3 August 2011}}</ref> * {{flagicon|USA}} [[Alexandria, Virginia]], ZDA (28. oktober 1991)<ref name="Caen twinnings"/> * {{flagicon|USA}} [[Stevens Point, Wisconsin]], ZDA || * {{flagicon|UK}} [[Coventry]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<ref name="Coventry twinnings">{{navedi splet|url=http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605|title=Coventry's twin towns|accessdate=6 August 2013|last=Griffin|first=Mary|date=2 August 2011|work=Coventry Telegraph}}</ref><ref name="Coventry twins">{{navedi splet|url=http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities|title=Coventry - Twin towns and cities|accessdate=6 August 2013|work=Coventry City Council.|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130412062545/http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities|archivedate=2013-04-12|url-status=live}}</ref><ref name="Archant twinning">{{navedi splet|url=http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|title=British towns twinned with French towns|accessdate = 11 July 2013|work=Archant Community Media Ltd}}</ref> * {{flagicon|UK}} [[Portsmouth]], Velika Britanija<ref name="Caen twinnings"/><ref name="Archant twinning"/><ref name="Hampshire">(6 June 1987){{navedi splet |url=http://www3.hants.gov.uk/localpages/twintown.htm |title=Twin Towns in Hampshire |publisher=www3.hants.gov.uk |accessdate=6 November 2009 |archive-date=2009-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091130120441/http://www3.hants.gov.uk/localpages/twintown.htm |url-status=dead }}</ref> * {{flagicon|GER}} [[Würzburg]], [[Nemčija]] (maj 1962)<ref name="Caen twinnings"/> * {{flagicon|SEN}} [[Thiès]], [[Senegal]] (2. junij 1992)<ref name="Caen twinnings"/> |} == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{Citation |publisher = John Murray |publication-place = London |url = http://openlibrary.org/books/OL24627024M/A_handbook_for_travellers_in_France |title = A handbook for travellers in France |publication-date = 1861 |chapter-url= http://www.archive.org/stream/guidetonorthfra01blacgoog#page/n536/mode/2up |chapter= Caen }} * {{Citation |publisher = Adam and Charles Black |publication-place = Edinburgh |title = Guide to the north of France |publication-date = 1876 |author = C. B. Black |chapter-url= http://www.archive.org/stream/guidetonorthfra01blacgoog#page/n312/mode/2up |chapter= Caen }} * {{Citation |publisher = Karl Baedeker |publication-place = Leipsic |title = Northern France |url = http://openlibrary.org/books/OL24872324M/Northern_France |publication-date = 1899 |oclc = 2229516 |chapter-url= http://www26.us.archive.org/stream/northernfrance00karl#page/166/mode/2up |chapter= Caen }} * {{Citation |publisher = Encyclopaedia Britannica |publication-place = New York |title = The Encyclopaedia Britannica |chapter-url = http://archive.org/stream/encyclopaediabri04chisrich#page/936/mode/2up |chapter= Caen |publication-date = 1910 |oclc = 14782424 |edition=11th }} * Joseph Decaëns and Adrien Dubois (ed.), ''Caen Castle. A ten Centuries Old Fortress within the Town'', Publications du CRAHM, 2010, ISBN 978-2-902685-75-2, [http://www.unicaen.fr/ufr/histoire/craham/publications/spip.php?article258 Publications du CRAHM] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606034828/http://www.unicaen.fr/ufr/histoire/craham/publications/spip.php?article258 |date=2011-06-06 }} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Caen}} * [http://www.ville-caen.fr/ Uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081106223137/http://agglo-caen.fr/ |date=2008-11-06 }} {{fr}} * {{Wayback |date=20071212181143 |url=http://www.agglo-caen.fr/ |title=Caen Borough Council }} {{Fr icon}} * [http://www.britannica.com/eb/article-9018515/Caen Encyclopaedia Britannica Caen] * [http://www.memorial-caen.fr/portail_gb/hp/hp.asp Mémorial pour la Paix museum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070801165221/http://www.memorial-caen.fr/portail_gb/hp/hp.asp |date=2007-08-01 }} * [http://www.informationfrance.com/caen.php Caen, vodič po mestu] {{Prefectures of regions of France}} {{Préfectures of departments of France}} {{Calvados communes}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Calvados]] [[Kategorija:Pristanišča v Franciji]] [[Kategorija:Caen]] 8ufv903xijos9xmna8s44wulvvgm97y 0 126717 6709555 6696724 2026-07-11T08:32:44Z NV60246 227152 Predelano in na novo ubesedeno besedilo. Odstranjena kakršna koli podobnost z zunanjimi viri; vsi podatki so zapisani samostojno, zato ni več kršitve avtorskih pravic. 6709555 wikitext text/x-wiki {{skopirano|url=http://krajlavrica.weebly.com/zgodovina.html}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji | geopedia = #L410_T13_F10111943_b4 | latd = 46 |latm = 0 |lats = 10.83 |latNS = N | longd = 14 |longm = 33 |longs = 21.02 |longEW = E | najdisi = Lavrica | nadmorska = 308,6 | povrsina = 9,90 | prebivalstvo=3608 | prebivalstvo_od=2026 | prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | postna = 1291 | posta = Škofljica | obcina = Škofljica | pokrajina = Dolenjska | regija = Osrednjeslovenska regija }} '''Lavrica''' je [[spalno naselje]] oz. satelitsko naselje [[Ljubljana|Ljubljane]] jugovzhodno od njenih meja in obenem največje naselje v [[občina Škofljica|Občini Škofljica]] z okoli 3.500 prebivalci. Je del urbanega območja Ljubljane na njenem južnem obrobju, saj leži tik za mestno mejo med ljubljanskim predmestjem [[Rudnik, Ljubljana|Rudnik]] in [[Škofljica|Škofljico]]. Z Ljubljano in Škofljico je povezana z [[Ljubljanski potniški promet|mestno avtobusno linijo]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B''']], z Grosupljem pa jo povezuje še [[Ljubljanski potniški promet|integrirana avtobusna linija]] [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']]. Obsega več zaselkov oz. predelov: Ob Potoku, Srednja vas, Zadnja vas, Daljna vas, [[Sela pri Rudniku]] in [[Babna Gorica]] ob manjši istoimenski vzpetini na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]. Na vzhodni del od naselja segajo trije barjanski zatoki - ožja dolina Dovca, tesna dolina in zatok Grivka, skozi katerega teče potok Grivka. Na zahodni strani od naselja se nahajajo njive in travniki na barjanski črnici.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.travel-slovenia.si/slo/location/lavrica/|title=Lavrica|date=23. 1. 2017|accessdate=17. 1. 2024|website=Travel Slovenia - Sledite lepotam naše male državice|archive-date=2024-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20240115183239/https://www.travel-slovenia.si/slo/location/lavrica/|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == Današnje enotno naselje Lavrica se je razvilo s postopnim združevanjem nekdaj samostojnih vasi oziroma zaselkov: Sela, Srednja vas, Daljna vas in Babna Gorica. V srednjeveškem obdobju so bili ti kraji povezani v skupno teritorialno enoto (župo), ki se je sprva imenovala Čemšenik (kasneje zapisana tudi kot Semšenik ali Subšenik). Prva uradna pisna omemba te župe sega v leto 1330, ko jo v svoji listini navaja češki kralj in koroški vojvoda [[Henrika IV. Koroškega|Henrik IV. Koroški]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.geocacher.si/po-poti-nekdanje-grajske-gospode/|title=Po poti nekdanje grajske gospode|date=13. 5. 2014|accessdate=17. 1. 2024|website=Slovenski GeoCaching klub|publisher=krossnik}}</ref> Iz kasnejših urbarjev iz 15. stoletja je razvidno, da je bilo območje takrat še redko poseljeno, saj je na njem obratovalo le okoli deset kmetij. Zgodnji razvoj poselitve je bil vezan na obrobja lokalnih gričev, kjer so prebivalci zaradi nedostopnosti ravninskih zemljišč, ki so bila v lasti fevdalnih gospostev, ustanavljali gručasta naselja. Glavni gospodarski panogi zgodnjih prebivalcev sta bili poljedelstvo (pridelava žita) in živinoreja (proizvodnja mleka). Ključna preloma za hitrejši razvoj in širitev naselja sta se zgodila v 18. in 19. stoletju. Prvega so prinesla obsežna izsuševalna dela oziroma melioracija Ljubljanskega barja v 18. stoletju, kar je omogočilo pridobivanje novih kmetijskih površin in spodbudilo intenzivnejše priseljevanje. Drugi pomemben val infrastrukturnega razvoja pa je sledil sredi 19. stoletja z odpravo fevdalnega sistema ter izgradnjo Južne železnice med Dunajem in Trstom. Ta prometna povezava je temeljito spremenila gospodarsko podobo kraja, vlak pa je skozi te kraje prvič zapeljal 24. julija 1893. Železniška povezava je lokalnemu prebivalstvu odprla pot do širših evropskih trgov, kar je poleg tradicionalnega kmetijstva spodbudilo razcvet obrti, trgovine in zgodnje industrije. Poselitev se je začela intenzivno širiti z gričevnatih predelov dol v ravnino in ob glavne prometne poti. V drugi polovici 20. stoletja so se posamezni zaselki urbanistično povsem zlili, s čimer je Lavrica dobila današnjo strnjeno podobo satelitskega naselja v zaledju Ljubljane. == Ivan Ogrin == Ivan Johannes Ogrin, veleposestnik, trgovec in dobrotnik z Lavrice, * 28. april 1875, Stara Vrhnika, †&nbsp;30.&nbsp;julij 1951, Ljubljana. Pomemben pečat v lokalni zgodovini je pustil veleposestnik, trgovec in mecen Ivan Johannes Ogrin. Odraščal je v večji družini s štirimi sorojenci, je obiskoval osnovno šolo skupaj s pisateljem Ivanom Cankarjem, kasneje pa je v Ljubljani dokončal podkovsko šolo. Pri dvajsetih letih se je odselil v Brazilijo, kjer se je ustalil v mestu Jaboticabal (država São Paulo). Tam je sprva odprl manjšo trgovino, ki jo je z uspešnim poslovanjem razširil in kasneje dokupil še usnjarno. Zaradi ugleda in priljubljenosti med priseljenci iz avstro-ogrske monarhije ga je tedanja avstrijska vlada imenovala za konzula v Braziliji. Leta 1911 se je vrnil v domovino in začel investirati v nepremičnine. Kupil je posestva v Šentilju pri [[Velenje|Velenju]], graščino Golnik (ki jo je leta 1914 prodal) ter nekdanjo Lenčetovo posest na Lavrici, ki jo je pred tem upravljal gostilničar in politik [[Josip Lenče]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/vrhnika/novice/poklon-------------starovrhniskim-mojstrom.html|title=Poklon starovrhniškim mojstrom|date=5. 10. 2022|accessdate=17. 1. 2024|website=MojaObčina.si}}</ref> Ogrin je na Lavrici nadaljeval družinsko tradicijo prejšnjih lastnikov ter deloval kot gostilničar, kmet in trgovec z vinom. V lokalnem okolju se je tudi ustalil. 31. januarja 1921 se je poročil z Antonijo Švigelj z [[Breg pri Borovnici|Brega pri Borovnici]], naslednje leto, 16. marca 1922, pa se jima je rodila hči Ana Nuška.<ref>{{Navedi revijo|date=1. 6. 2012|title=Domov, na Lavrico|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/30001-31000/30420/Kronika_2012_2.pdf#page=80|magazine=Kronika|page=87|access-date=17. 1. 2024}}</ref> Ivan Ogrin je umrl v bolnišnici v Ljubljani zaradi raka na črevesju, 30. julija 1951. Pripeljali so ga domov, kjer je do pogreba ležal v hišni veži. Pogreb je bil na novem pokopališču na Rudniku, 1. avgusta 1951. Tam počivata našli tudi njegova žena Antonija (1889 – 1971) in hči Ana Nuška (1922&nbsp;-&nbsp;2008). == Društveno življenje in gradnja kulturno-posvetnih objektov == === PGD Lavrica === Najstarejše lokalno društvo je bilo ustanovljeno 10. julija 1921 pod imenom ''Gasilno društvo Laverca''.<ref>{{Navedi splet|url=https://pgdlavrica.si/zgodovina/|title=Zgodovina|accessdate=15. 1. 2024|website=PGD Lavrica|publisher=PGD Lavrica}}</ref> Sredstva za delovanje in opremo so člani zbirali z organizacijo vrtnih veselic s srečelovi, ki so potekale v smrekovem gaju za Ogrinovo domačijo. Gasilski dom so slovesno predali namenu poleti 1926. Zaradi velike materialne in moralne podpore so gasilci Ivana Ogrina leta 1928 razglasili za častnega člana. === OŠ Lavrica === Podružnična šola je bila na pobudo lokalnega prebivalstva zgrajena leta 1926. Prvotno poslopje je obsegalo dve učilnici, šolski vrt in stanovanje za učitelja. Pouk sta leta 1927 začela izvajati šolski upravitelj Mirko Kosin in učiteljica Zora Kosin Bitežnik, šolo pa je v prvem letu obiskovalo 61 otrok. Delovanje šole je finančno podpirala »Ogrinova ustanova«, ki jo je ustanovil Ivan Ogrin z namenom pomoči revnejšim učencem pri nakupu šolskih potrebščin (sklad je deloval do leta 1962). Med drugo svetovno vojno, decembra 1943, je šolsko poslopje zasedla domobranska vojska in v njem uredila oporišče. Marca 1944 so objekt napadli partizani, pri čemer je šola pogorela, skupaj z arhivom in knjižnico. Delna sanacija se je začela že med vojno, obnova pa je bila dokončana leta 1947.<ref>{{Navedi splet|url=http://krajlavrica.weebly.com/zgodovina.html|title=Zgodovina|accessdate=15. 1. 2024|website=Zgodovina|last=Debevc|first=Tadej}}</ref> Zaradi povojnega upada vpisa so se otroci kasneje začeli šolati na Škofljici. Leta 1968 je bila šola formalno preoblikovana v podružnico Osnovne šole Škofljica in še danes deluje kot izobraževalno ter kulturno središče kraja. === Tamburaško društvo Krim-Lavrica === Kulturno delovanje se je okrepilo leta 1930 z ustanovitvijo tamburaškega društva. Člani so imeli redne vaje pri Vodniku, kjer je do leta 1960 obratovala tudi lokalna pošta. === Sokolska četa Lavrica === Kot podružnica društva Sokol Ljubljana IV. je bila 21. junija 1931 ustanovljena Sokolska četa na Lavrici, ki je ob ustanovitvi združevala 130 članov.<ref>{{Navedi revijo|date=1. 6. 2012|title=Ustanovitev sokolske čete|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/30001-31000/30420/Kronika_2012_2.pdf#page=80|magazine=Kronika|page=89|access-date=17. 1. 2024}}</ref> Društvo je kasneje, 14. avgusta 1938, ob današnji Kamnikarjevi ulici slovesno odprlo lastno letno telovadišče. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam naselij v Sloveniji]] {{Škofljica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Škofljica]] 7hc0kn9t6idw0erv90p9ewoy84eq6fi 3 126800 6709266 6704077 2026-07-10T13:50:59Z Thesecondworldwar3 223822 /* MRC Maribor in Stalag XVIII D */ nov razdelek 6709266 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 31. maj 2026 (CEST) ::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST) :::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} ne ti, lastnik avtorskih pravic mora poslati dovoljenje (to je običajno avtor), e-poštni naslov pa je naveden malo višje na strani z besedilom dovoljenja. Fotografija je še naložena na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg, samo v članku je ni več, kar na to se je treba sklicevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:50, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::@Yerpo razumem, razumem, da ne jaz, seveda. Le navodil na spletni strani nisem razumel najbolje. Hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:01, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Imam pa samo še eno vprašanje kar se pisma tiče - v razdelku, kjer piše: '''STANDARDNA IZBIRA; ZA VEČ PODATKOV O VRSTI LICENCE GLEJTE SPODAJ: ['''pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.''']''', naj tukaj navedem uradni naslov (se pravi naslov fotografije v Wikimediji - Peter Kartin_Fotografija 3), ali moram dodati še kaj? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:13, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} pisalo naj bi nekaj takega: :::::::::::Na tem mestu izjavljam, da sem jaz, (ime), avtor in izključni imetnik avtorskih pravic na fotografiji https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg. Strinjam se z objavo dela pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. ::::::::::Sicer si ne predstavljam, kdo naj bi to poslal, če je avtor neznan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:19, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Aha, hvala. Torej, pismo naj bi poslal sorodnik iz ožjega družinskega kroga Petra Kartina, ki je lastnik teh fotografij. Z objavo je seveda seznanjen. Sicer sem opredelil kot neznani avtor, a vemo, da je posnel fotografijo nekdo iz najožjega družinskega kroga Petra Kartina in ne fotograf oziroma druga oseba, kjer bi se potem zapletlo. Ker 100% navedbe, kdo od teh družinskih članov to je, sem raje napisal neznani avtor. Družinski član, ki naj bi napisal pismo, je pač lastnik osebnega arhiva Petra Kartina in z njim tudi te fotografije. Mislil sem, da bi on to pismo napisal, a če potrebujemo čisto natančen podatek, kdo od teh družinskih članov je posnel to fotografijo, in če soglasje tega lastnika ni dovolj, mislim, da se na žalost znajdemo v slepi ulici. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} če je družina recimo 90% prepričana, da je fotografijo posnel ta in ta član (domnevam, da že pokojni), je ok da pošiljatelj napiše to in doda, da piše v imenu njegovih/njenih zakonitih dedičev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:26, 1. junij 2026 (CEST) :::::::::::::Super, hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:37, 1. junij 2026 (CEST) ::::::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je zdaj lastnik poslal dovoljenje za fotografijo. Samo preverjam, če je prispelo. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:24, 13. junij 2026 (CEST) :::::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} je prispelo sporočilo in bomo naprej urejali s pošiljateljico. Še par zadev je treba preveriti, preden bo potrjeno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:05, 13. junij 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. == Hvala == Hvala za urejanje [[Smrdljivi bezeg|strani]], ki sem jo napisal. Šele začenjam urejati in se še lovim. lep pozdrav :) -- Maggotk [[Uporabnik:Maggotk|Maggotk]] ([[Uporabniški pogovor:Maggotk|pogovor]]) 15:43, 5. junij 2026 (CEST) == Boris Kramberger == Bojim se, da ste se nekoliko prenaglili z brisanjem gesla Boris Kramberger, ki je bil za zdaj le zaznamek (takih kratkih zaznamkov je na Wikipediji malo morje, včasih jih kdo dopolni, včasih nem da pa jih nekdo izbriše, je poseg druge vrste), besedilo pa bo dodano kmalu. Napisal ga je Borisov kolega in spremljevalec Pankrtov, torej po vaših merilih, nevtralna oseba, čakam, da mi ga pošlje. Nihče ne vrže stran testa za kruh, preden je kruh pečen, izpod rok kuharja, saj bi to razgalilo njegovo nestrpnost in oblastno tendenco. Prebrala sem vaše točke glede brisanja gesel in menim, da nimate nobene podlage pri izbrisu navedenega gesla. Brisanje je seveda neke vrste oblast Wikipedije, to je vsakomur jasno. Posluževati bi se je morali le rekdo ali nikoli, preden ne preverite zadev. Geslo, ki sem ga začela pisati, popolnoma ustreza vidni javni osebnosti in ima ničkoliko nevtralnih referenc. Ker v svojem pisanju dopuščate zmoto, upam, da jo boste tudi korektno priznali in ne izbrisali članka, ko bo dopolnjem. Prosim vas torej, da restituirate začetek članka, da ga lahko dopolnim, ko prejmem besedilo. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 16:28, 23. junij 2026 (CEST) :{{ping|Tak2026}} za označevanje gesel, ki so še v delu, imamo več načinov, od predloge (template) <code><nowiki>{{v delu}}</nowiki></code> do umestitve na začasno uporabniško podstran. Brez tega seveda nisem mogel vedeti, kaj je še v načrtu s tem tekstom, izbris pa je bil utemeljen že s konceptom enciklopedije - torej dela, v katerem so zbrana enciklopedična gesla, pri čemer kot geslo omenjenega zaznamka ni bilo mogoče opredeliti (obstoj podobnih neustreznih zaznamkov je slab izgovor za vnos še enega). :Zdaj sem obnovil redakcijo in dodal na vrh obvestilo, da je še v delu. Kar se dopolnjevanja tiče, naj samo omenim, da objava avtorskega dela nekoga tretjega pod lastnim (uporabniškim) imenom ni najboljša praksa. Najbolje bo, da se ta kolega registrira na Wikipediji in objavi dopolnitev sam, če pa tega ne želi ali ne zna, pa bo moral poslati soglasje z objavo pod prosto licenco po navodilih na [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:55, 23. junij 2026 (CEST) :PS: Na pogovornih straneh se po dogovoru tikamo, da je bolj kolegialno vzdušje. Tudi mene seveda ni treba vikati. ::Hvala, Yerpo, za vsa napotila in potrpežljivost. Ker sem nova, se šele učim. Hvala za opomin na obe možnosti glede predlog oz. nedokončanih besedil. Vsekakor bom stran kmalu uredila. Glede delanja strani za nekoga drugega ali tretjega pa naj vam povem, da so med nami starejši ljudje (tudi jaz nisem več posebno mlada), ki jim je tehnologija tuja in se v virtualnem svetu ne znajdejo dobro, pa to še ne pomeni, da njihovi izdelki niso vredni objave ali da jim ne bi smeli pri objavi pomagati. Si bom ogledala tisto glede licence. Uf! [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 17:38, 23. junij 2026 (CEST) :::Z veseljem pomagamo, ko presodimo, da je koristno. Vendar pri objavi del tretjih avtorjev vztrajamo pri tem, da je vprašanje avtorskih pravic razčiščeno direktno z imetnikom. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:01, 23. junij 2026 (CEST) ::::No, kratko geslo sem naposled sestavila sama na podlagi dostopnih informacij, svojega arhiva in relativno solidnega poznavanja zadeve. Dodatna administracija torej odpade. Besedilo, ki ga je napisal Borisov kolega, je bilo preobširno in nedodelano (tudi nedokončano). Morda se nekoč, ko bo več časa za premlevanje teksta, dosežkov in za diskusijo, vrnem k geslu. Prosim, preglejte, če je vse okej. Hvala za za repliko, Yerpo. I appreciate it. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 20:23, 23. junij 2026 (CEST) :::::{{ping|Tak2026}} resnici na ljubo je referenciranje daleč od ustreznega, saj ni niti enega vira, ki bi poglobljeno govoril o njemu. Pa tekst v poglavju "Glasbeno udejstvovanje" govori o Pankrtih kot celoti in bi ga bilo bolj smiselno umestiti v [[Pankrti|članek o skupini]]. Tisto o "temeljnem poseganju v družbeno mrtvilo" v taki obliki deluje kot neenciklopedična floskula, še bolj pa je neenciklopedično govoriti o "nepozabnosti" koncertov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:36, 23. junij 2026 (CEST) ::::::Ne zameri mi mojega mnenja, Yerpo, pravzaprav stališča, ko mislim, da si drobnjakarski in pokroviteljski, da ne rečem prenapet. Zahtevaš kolegialno tikanje, nekatere tvoje pripombe pa so izrazito nekolegialne. (Kaj pa je zate "neenciklopedična floskula", lepo prosim? Zdi se namreč, kakor da bi zate enciklopedični diskurz bil nekaj svetega in le po tebi odrejenega, vse drugo zunaj njega pa floskula.) Večina gesel v slovenski Wikipediji ni na ravni, ki jo umeščaš pri mojem kratkem geslu. Vrh tega - in to je huje, celo tvoja gesla niso vsa brezhibna in ne na ravni, ki jo sam zahtevaš. Res jih je veliko v skoraj 30 letih, a kvantiteta zame ne nadomešča kvalitete. Nekaj sem si jih ogledala. ::::::Tule je rezultat te kratke sondaže: ::::::Omenjam le tri mimogrede odkrite “lapsuse” ali nedoslednosti iz tvojih gesel, da ti spustim nekaj zraka iz napihnjenosti: ::::::−     geslo Ana Pugačova: ::::::“Znana je po svojem ZAHODNJAŠKEM SLOGU izvajanja, ki ohranja SLOVANSKI PRIDIH, in BUJNIH ODRSKIH NASTOPIH.” Kakšna neprimerna zgostitev pridevnikov v obče floskule, ki neposredno napotujejo na osebno mnenje pisca gesla: Kaj je torej “zahodnjaški slog”? Kaj “slovanski pridih”? In kaj šele “bujni odrski nastop”? ::::::−     geslo Franz Marc – zmešnjava besedila in slabo navedenega sklica, ki ne omogoča jasnega branja, potrebna je korekture: ::::::“Franz Marc pa jo je poročil z obljubo, ki jo je imenoval Maria Franck, napovedana novembra 1906.ref name="Baumgartner203f">Beate Ofczarek, Stefan Frey, in: Michael Baumgartner, Cathrin Klingsöhr-Leroy, Katja Schneider (Hrsg.), S. 203 f.<nowiki></ref></nowiki>” ::::::−     geslo Mark Knopfler: ::::::Več kakor pol kratkega gesla opisuješ Knopflerjevo sodelovanje s skupinami ali z drugimi glasbeniki. Seveda to nikogar normalnega ne moti, vendar pa tega potem ne smeš očitati komu drugemu. Torej sam pišeš natanko to, kar očitaš meni. V štirih vrsticah v nadaljevanju pa navajaš Knopflerjevo osebno slavo, njegov stil igranja in znamko njegove kitare. Vse te informacije lahko seveda tudi jaz zberem in dopišem za Borisa Krambergerja. In bi po tvojih merilih moralo biti BP. Tega ne pišem, ker bi primerjala oba kitarista, nikakor, to tukaj ni predmet debate, opozarjam le na tvoje slepote in na objestnost, ki se drži tvojih replik. ::::::Iz zapisanega je lahko obema jasno, da v današnji komunikaciji ne gre za dosti drugega kakor za nekakšno izvajanje oblasti nad menoj, ki še ne poznam vseh trikov, navad in tehničnih rešitev Wikipedije. Vendar nisi naletel na lahkega sogovornika, še manj na kako žrtev, ki jo boš po svoji volji valil sem in tja. V Franciji, kjer živim in delujem, velja takšen stil komunikacije za nevrednega, poniglavega. Dialogi so dialogi spoštljivosti do intervencij drugega ali pa niso dialogi, pogovori. Glede na to, da sam nikakor nisi nezmotljiv, bi raje videla, da pošteno in konstruktivno sodelujeva (namesto, da si samopripisuješ »resnico«, ko začneš s flavzulo »resnici na ljubo«, bi lahko preprosto zapisal le to, naj poskušam najti več sklicev, ki zadevajo dela zgolj dotične osebe, ne pa toliko skupino Pankrti). V najini komunikaciji se ne morem znebiti občutka, da imam opraviti s pipcem, ki živčno maha, ker meni, da je mesarski nož. Tvoj opus v Wikipediji je seveda občudovanja vreden, a tu se zadeve ustavijo. Vsi imamo svoje opuse. Nekateri mednarodno potrjene in nagrajevane. To pomeni, da znamo pisati. ::::::Tudi enciklopedični diskurz seveda ni en sam in ne edini validen takšen, ki je tebi všeč. Gesla na francoski Wikipediji so, denimo, veliko bolj prožna. Ni prav hudega lajanja na drugačne tipe zapisov in jasno je, brez moralistike ali poniževanja, da avtorji sami naredijo prvo verzijo, potem pa drugi priskočijo na pomoč, da se zadeva čim bolj uredi v uravnoteženo obliko. To se počne z razumevanjem in humorjem. Običajno brez »prepucavanja«. Tudi ekscese pustijo, saj se ti sami izrabijo in izpojejo. Skratka, ni besnega čistunstva in ni mahanja z merili. Res pa tu že nekaj let obstaja javna debata o Wikipediji v tiskanih medijih, ker mnogi, ki so bili nesramno zavrnjeni, menijo, da so nekateri uredniki del političnega lobija ali lobijev in da je Wikipedia s tega neosvetljenega ali slabo osvetljenega vidika sporen projekt. Kakorkoli že, kdor je kaj vrednega ustvaril, se bo ohranil, če je v Wikipediji ali ne, ko ne bo ne tebe in ne mene več. ::::::Ob ogledu gesla Pankrti vidim, da citat filozofa Tineta Hribarja, ki je v geslu naveden, govori o "razgrajanju Pankrtov". Ta osebna vrednostna sodba, čisto simpatična sicer, ovita v citat (je v citatih eksces dovoljen?), je torej dopuščena, "poseganje v družbeno mrtvilo" pa ne. Kdor pozna rez, ki so ga Pankrti umestili v slovensko glasbo po letu 1977, mi bo verjetno pritrdil. Ali pa tudi ne. To niti ni važno. Vsakdo ima pravico do svojega zornega kota. Jaz pa te tu pozivam, da mi navedeš jasen razlog za to dvojnost kriterijev (med tekstom gesla in citati)? ::::::Glede člankov le o basistu samem, pa bom še premislila in pobrskala za viri. Tu imaš deloma prav. Za zdaj sem dodala tri zunanje povezave. Seveda pa si ne predstavljam, kako bi skupina bila enaka ali kako bi sploh eksistirala brez (dobrega in dolgoletnega) basista. Tvoja pozicija je pravzaprav nelogična: skupina naj bi si geslo zaslužila, vsak posamični član, zaradi katere je skupina sploh mogoča, pa ne. Še zlasti ne, če član poleg skupine ni imel še solo kariere. Ali tak glasbenik potemtakem ni vreden samostojnega gesla?! To je absurden pristop. ::::::Strinjam se glede "nepozabnosti". Odveč je. Sem odpravila. Ne glede na moje pomisleke glede tvojih pogledov in tvojega komunikacijskega sloga, imam to izmenjavo vseeno za plodno in sem skušala upoštevati, kar sem presodila, da je potrebno. Iz vsega tega sledi, da je za potrebe slovenske Wikipedije (te še posebej) treba povdarjeno paziti na uporabo pridevnikov. Ne le jaz, tudi ti. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 00:53, 24. junij 2026 (CEST) :::::::{{ping|Tak2026}} dobro, tisto o floskulah bi lahko napisal bolj diplomatsko, ampak odziv je, če sem povsem odkrit, posledica prvega vtisa o tebi, ki si začela svoje udejstvovanje tukaj z ravno tako slabo referenciranim avtobiografskim prispevkom (moje mnenje o takem početju [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije|tukaj]] in [https://metinalista.si/izpoved-administratorja-slovenske-wikipedije/ tukaj]) ter kmalu prešla na pisanje o sorodnikih, nisem pa še posegal v gesla, da bi kaj "mesaril". :::::::Si si sicer privoščila več površnosti v svoji "sondaži" - posebej pri opombi o Franzu Marcu, kjer mi pripisuješ napake neke druge urejevalke, ki je geslo razširila po tistem, ko sem ga jaz začel. Tej osebi smo že večkrat poskušali dopovedati, naj izboljša svoje pogosto slabe prevode in redno popravljamo za njo, a o tem problemu tu ne bi razpravljal na dolgo in široko. Sem pa sporni stavek popravil. Tudi pri Knopflerju ne gre za dvojnost meril, saj tekst dosledno govori o njegovi vlogi pri sodelovanjih in ne razglablja o skupinah samih, zato nima kakih bistvenih vzporednic s člankom o Borisu Krambergerju. Če preidem v defenzivo, tisto o Ali Pugačevi ni moje mnenje, temveč povzetek citiranega [https://www.britannica.com/biography/Alla-Pugacheva gesla o njej] v Enciklopediji Britannici, čeprav sklic ni vključen tudi na tisto mesto. In na slednjem primeru je mogoče lažje razumeti, od kje izhajam - iz razumevanja in upoštevanja [[WP:P|pravila o preverljivosti]], ki je poleg [[WP:NS|nepristranskosti]] temelj celotnega projekta. Iz tega logično sledi, da je v uglednem viru objavljeno mnenje Tineta Hribarja o Pankrtih relevantno, nereferencirano mnenje Taje Kramberger pa … malo manj. Sledi tudi (čeprav morda kontraintuitivno), da zares ni nujno, da vsak član znane skupine samodejno zasluži samostojno biografijo v enciklopediji, če ga noben vir zares ne obravnava - na enak način kot recimo pri predsedniku uprave znanega podjetja. Verjamem, da se bo za Borisa Krambergerja vendarle našel kakšen vsaj v kakem specializiranem glasbenem mediju, zato sem dal napotek namesto kakega drastičnega ukrepa. V takih primerih tudi redno pomagam pri referenciranju, ampak o njem v meni dostopnih virih pač ne najdem ničesar otipljivega. :::::::Vse povedano žal samo utrjuje moj prvi vtis - da si prišla sem s poglavitnim namenom uporabiti to spletišče in njegov ugled (katerega mu med drugim daje tudi moje delo) za lastno korist. Kar bi težko bilo bolj tuje konceptu Wikipedije in prepričan sem, da bi bil na francoski strani odziv zelo podoben, čeprav mogoče lepše povedan. Tudi sam verjamem v ta koncept in mu posvečam pretežen del svojega prostega časa že skoraj 20 let (ob grajenju preostanka mednarodno priznanega in nagrajevanega opusa izven njega), zato ima moje konstruktivno sodelovanje svoje meje. Če me imaš zato za "drobnjakarskega", bom moral pač živeti s tem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:46, 24. junij 2026 (CEST) ::::::::Yerpo, najprej hvala za odgovor. Da si nekdo vzame čas in odgovori, je vseeno znak določene korektnosti, pa naj bo še tako minimalna. Kar si jaz mislim o tebi ne izhaja iz prvega vtisa ali kakega drugega predsodka, ampak neposredno iz tvojega diskurza, ki - vsaj v odnosu do mene - na bil liniji od Wikipedije zapovedane prijaznosti in konstruktivnosti do novih urednikov/urednic ali piscev/pisk gesel. Če pustiva ob strani to značilno slovensko omalovaževalnost do sogovornikov/sogovornic, je treba gledati dobronamerno in videti, kaj bo kdo ustvaril v nadaljevanju. To mora ostati odprto. Seveda pa jaz nimam tvoji aspiracij biti vodilna sila v slovenski Wikipediji. ::::::::Dejstvo pa ostaja, da smo v javnosti vidni individualci/individualke občutljivi na neresnice ali drobne namerne pripise/opuste v enciklopedičnih geslih, ki pišejo o nas. Gre za sprotne taktične in politične vdevke, ki niso brez družbenih učinkov. To seveda ne pomeni, da bi se hoteli kakorkoli dodatno izpostavljati ali samopromovirati, le to da so navedbe zares korektne in da se upoštevajo, če se je osebi v življenju zgodil kak hud dogodek ali družbeni linč, vsaj obe strani dogodka. V mojem geslu ni bilo tako. Tudi s strani administratorjev Wikipedije, če jih količkaj zanima uravnoteženo realno stanje, kar ti imenuješ objektvnosti in nepristranskost (ki si ju samopripisuješ), bi moralo biti v njihovem interesu, da človek, ki ga geslo predstavlja in to geslo vsebuje netočnosti, predstavi dokaze o netočnostih. In da se napake v nadaljevanju odpravijo. Nihče, s teboj vred - upam vsaj - ne želi imeti lažne ali potvorjene javne podobe. (Mislim pa, da te "javne izkušnje vidnosti", ki se v Sloveniji čez noč obrne iz visoke potrjenosti v namerno degradacijo, če tako odredi politika, sploh nimaš, torej tega, kar navajam, verjetno niti ne moreš razumeti.) Skratka, človek, ujet v netočne in namerno plasirane reprezentacije, se bo po svojih močeh trudil, da to podobo uravnovesi z dokazi s svoje strani, četudi dobro ve, da čreda in konjunkturisti raje pristajajo na laž, ker je udobna in iz nje izhajajo mnogotere koristi. ::::::::Vedeti bi hotela tudi, kjer natančno je moj "avtobiografski prispevek", ki mi ga očitaš, "slabo referiran"? Navedi torej konkretno mesto, da ne ostajamo pri "obrekovanju" in da lahko neodslednosti odpravim. To možnost mi boš vendarle dopustil, mar ne? ::::::::Ker si v tej javni debati, nepooblaščeno sicer, razkril moje pravo ime, me, Yerpo, iz preproste korektnosti in enakopravnosti zanima, katero je tvoje pravo ime? ::::::::Nikjer nisem rekla, da je zapisana neumnost o Pugačovi tvoje mnenje, prosila sem le, da mi pojasniš bizarno razliko med tem, da mora biti geslo Wikipedije "objektivno", citat znotraj gesla pa lahko to poruši in vnese v geslo subjektivno "vrednostno sodbo". To je zame sicer navadna hinavščina, kjer se lastno mnenje pisca skrije pod tujim "uglednim" (!) citatom. Zanima pa me tvoja argumentacija. Nisi mi je podal. ::::::::Kar navajaš o domnevnih francoskih posegih urednikov, je popolnoma nepertinentno in odveč. Je le preslikava tvojih želja, ki naj bi te širše potrjevale. Francoski svet v izhodiščni spoštljivosti do drugačnega pogleda pretežno nima nič skupnega z običajno slovensko aroganco ali prepotenco. Cenzura gesel, ko do nje prihaja, če prihaja, se ne izvaja na isti ravni kakor v slovenskem delu. Nihče nikomur vnaprej ne krati elementarnega obstoja v Wikipediji. V Sloveniji pa so cenzurne škraje že na vhodu vanjo (s tabo vodim to polemiko tretji dan svojega sodelovanja, kakšen absurd, sploh še nisem vpisala vrste gesel, ki jih nameravam), to pa je v popolnem nasprotju z duhom tega, da lahko v Wikipediji kdorkoli demokratično sodeluje. ::::::::Glede pripisane mi "površnosti" moram reči, da nisem izvajala kake poglobljene analize, ki v nekaj urah seveda ni mogoča, sem pa preletela gesla, ki jih imaš navedena v arhivu kot "svoja" oz. kot tista, v katerih si sodeloval. Torej si zanja vsaj deloma odgovoren. Veseli me, da si površnost, ki je tako tudi tvoja, v enem od teh odpravil na mojo pobudo. To je vse. Če bi zares naredila analizo, bi nedvomno našla vrsto takih mest. Nihče ni nezmotljiv. ::::::::Vendar sem, preden sem se lotila odprave napak v svojem geslu, mislila, da je dobronamernost, ki se pojavlja med kriteriji in zahtevami, ena od temeljnih zapovedi v pisanju v Wikipedijo. Ti - kot administrator, ki sme brisati in kakor praviš "mesariti" (tvoj izraz) - mi ne daješ dobrega ali zglednega vtisa v tej smeri. Upam, da boš ta moj pogled, ki je morda začasen, znal popraviti s prihodnjim poštenim in korektnim sodelovanjem. ::::::::Nikdar od Wikipedije nisem imela nobene koristi (!), le zmedo zaradi nepopolnih, pristranskih in neobjektivnih podatkov (ki jih mrgoli zlasti v angleški verziji) in nekajkrat celo vztrajanja urednikov ali administratorjev Wikipedije na reprezentaciji, ki je bila v medijih podana s strani opresorjev, to je izvajalcev čistke na univerzi v Kopru. Za geslo se petnajst let še zmenila nisem, pa so me prijatelji nagovarjali, naj vendar že popravim neresnice. Toliko o moji "koristoljubnosti". ::::::::Pač pa se tu odpira pomembnejše vprašanje ti. resnih medijev, ki se v Wikipediji zahtevajo za sklic. Morebiti pa v Sloveniji noben medij ni zares resen, saj so domala vsi politično kontaminirani in toksični, besno razdeljeni po politični linij, četudi bi si še tako želeli biti nevtralni? Tu je velika težava, ki daleč presega domeno Wikipedije, četudi je ta kot eden od referenčnih medijev tudi del nje, saj je potem preveč odgovornosti ali celo vsa na administratorju, eni sami osebi, ki tako končno subjektivno odloča, kateri politični liniji kot referenčni, ugledni ipd. bo sledila, in katero bo brisala, četudi po pravilih demokratične pluralnosti tega sploh ne bi smela početi ... Ne vem, ali ste o tem tukaj že debatirali ali ne. ::::::::Ko sem torej po 16 letih (!) po univerzitetni čistki (dogajala se je med 2010 in 2012) skušala pred nekaj dnevi popraviti neresnice najprej v svojem slovenskem geslu - in to odkrito pod lastnim imenom, saj ni kaj skrivati, si ti, Yerpa, kot administrator name "navalil". ::::::::Da je moj brat član Pankrtov in si kot basist te vidne skupine zasluži kratko geslo, ki ga ne zna vpisati, ni v objektivnem merilu na noben način sporno. Nekdo, ki se poglobljeno zanima za Pankrte, bo seveda želel izvedeti, kdo so posamezniki, ki sestavljajo skupino. In ti bi to raziskovanje - zelo zanimivo - rad vnaprej blokiral! Geslo Borisa Krambergerja ne pretendira na nič razen na svoj majhen obstoj v Wikipediji, ki ima očitno hude carinike. Geslo ne širi nobene slave, ki je moj brat že tako ne bi imel. Enako velja zame. Noben od naju ne išče slave, ker jo že poznava in je nočeva. Vendar to še ne pomeni, da bi lahko nekdo odločal o tem, ali v ljudski in demokratični Wikipediji smeva imeti geslo ali ne. Oba sva posegla v javno sfero - in to oba vidno. To bi moralo biti dovolj za vstop. Vse govoričenje po tem pragu je bolj na ravni osebnih mnenj ali tračev. Poleg tega Wikipedija tudi ne nudi kake posebne slave, je le eden od bežnih, trenutno resda bolj aktualnih zaznamkov v času. Tako jo vidim jaz. Ti, ki v njej odločilno sodeluješ, jo vidiš kot svoj biser, kar je razumljivo in do neke mere normalno. Toda, dragi moj Yerpo, to je tisto, čemur pravimo subjektivno gledanje. ::::::::Tvoje pripombe glede "nepotizma" so tako zame brez pomena, važna so le realna dela in reference. Imava jih tako Boris kakor jaz. Želela bi ti, da slavo in ugled čim prej dosežeš v tisti res veliki svetovni meri, ne le majhni notranjeslovenski, da boš videl, da to ni nič posebno pozitivnega in da je vse odvisno od politike in lobiranja primarne socializacijske skupine. Meni se tvoje intervencije glede demoničnosti sorodništva, ki jih jemlješ za nekakšne delikte (!), zdijo prejkone sodna oblast, tj. odločanje o tem, kdo sme biti v Wikipediji in kdo ne. In kdo ga sme vanjo vpisati geslo in kdo ne. Preneumno za inteligentne in študiozne ljudi. In verjamem, da si študiozen, saj omenjaš svojo naravoslovno kariero. V čem je torej tvoj resnični problem? ::::::::Verjemem tudi - glede na to, kako malomarno pišeš o meni in kako ti vse, kar argumentiram, le potrjuje tvoje negativno mnenje o meni - da je predsodek o meni obstajal že, preden sem pred dnevi skušala korigirati geslo o sebi, in ni kaj posebno novega. Ta tvoj izbruh (za moje slovensko geslo mi za zdaj na moje razmišljanje o sporni samoatribuciji "objektivnosti" s strani administratorjev še nihče ni odgovoril) imam za zanimivo dejstvo o tem, da sta "objektivnost" in "odprtost za korekture" napak, neresničnih zadev ali utaj v slovenskem kroženju informacij, ki si potem najdejo mesto tudi v Wikipediji, še vedno silno sporni. In to ne glede na to, da številni tisti, ki tam živite in delujete, iluzorno menite, da ju poznate ali celo izvajate v svojih geslih. Mika me, da bi najino dopisovanje uporabila za esej o (slovenski) Wikipediji in o njenih kontroverznih in v marsičem razlikujočih se metodah delovanja na papirju in ''in concreto.'' Shranila sem vse dopise za primer, če te zgrabi "mesarjenje" ali "brisanje". ::::::::Mimogrede, napisala sem tudi kratko geslo o infekcijski kliniki, ki je morda tudi pristransko, ker sem tam ležala leta dvakrat, v zgodnjem letu 1971 in še 1973 s pljučnico. Tega gesla seveda ne omenjaš. To sem naredila na isti dan - to je na prvi dan svojega sodelovanja z Wikipedijo, ki - zdi se mi - mu že na samem začetku groziš z oblastjo in ukinitvijo. Geslo ni kaj posebnega, le osnova za nadgradnjo in dopolnitev, a vpisano je in začudilo me je, da ga doslej ni bilo. Vpisovala bom gesla, ki me zanimajo in ki jih poznam, če mi bo vrhovni cenzor, za katerega sem mislila, da je davno stvar preteklosti, to dopustil. Ne gre mi za znanstvene članke, te lahko objavljam drugod. Me pa prav zanima, kako nadležna (ali ne) vam bo moja perspektiva, ki ni homogenizirano slovenska in ne gradi le na slovenskih spoznanjih. Ne bo pa pisanje v Wikipedijo nikoli moj osnoven hobi ali celo življenjska vokacija, kakor se zdi da je tvoj/tvoja. Ne zanima me nobena promocija skozi Wikipedijo in virtualni svet, zanimajo me realna dela in živi ljudje. ::::::::Najspornejša v tvojem odgovoru se mi zdi tvoja interpretacija "besede proti besedi" glede na ugled izjavljalca. Slutiti jo je že v izjavi Enciklopedije Britannice o Ani Pugačovi, za katero meniš, da ti "ugled korpusa" rešuje čast. Nekaj je lahko bedasto, četudi izhaja iz "brezprizivne" ali močno razširjene avtoritete. Kaj vse je znotraj Tretjega rajha ali Vichyjevske Francije in še kje, kjer so inteligentni in pošteni ljudje izgubili glas in družbeno veljavo, veljalo za ugledno in nesporno! ::::::::Morda si ravno tak, kakršen si, odličen spontan cenzor, tj. idealen slovenski urednik projekta Wikipedija, ki ne dopušča heretičnih vizij. Skozi tebe se kažejo vse omejitve slovenske mentalitete. Do drugačnih pogledov in klasifikacij pa si nestrpen, ker jih ne znaš dobro zgrabiti in preveriti, vsaj, kar zadeva moje geslo ne, verjamem pa, da ni edino. V Sloveniji imam namreč zelo veliko referenc, ki jih ti imaš za "ugledne", jaz pa komaj. Tvoja epistemična podlaga presojanj je konjunkturna, ker je zalepljena na trenutno slovensko reprezentacijsko realnost in nima nobenih preverljivih oprijemkov zunaj nje. Še huje je, sami kriteriji notranjeslovenske realnosti so skrajno sporni. ::::::::Kaj pa je "ugled", denimo, navajanjega filozofa Tineta Hribarja? Razen v Sloveniji in še to ne v vsej, morda pa še v nekaj omejenih germanofonih in ex-jugoslovanskih okoljih, ga skorajda ni. V velikem svetu ga ni ne v svetovnih enciklopedijah filozofije, ne navaja se njegovih spoznanj v globalno pomemebnih revijah ali korpusih, v svetovni filozofiji torej ne nastopa kot kakršnakoli referenca ob boku mednarodno uveljavljenih filozofov - in, ne pozabi, to glede "uglednosti" so, prosim, tvoji kriteriji, ne moji. Zatorej ne vem, o čem govoriš, ko moji besedi napram filozofovi znižuješ vrednost. ::::::::Za razliko od filozofa Hribarja, ki ga torej ne najdemo v svetovnih antologijah filozofov, sem jaz (oh, kako zoprno, da moram to sploh navajati, ker v deželi vlada totalna ignoranca o dosežkih "domačih ljudi" zunaj Slovenije) kot edina predstavnica Slovenije na primer objavljena v svetovni antologiji ''The world record : international voices from Southbank Centre's poetry Parnassus'' (2012)'','' ki ni izšla v Sloveniji, ampak v Angliji. Spet mi boš hotel pripisati samopromocijo, ki je nikdar nisem izvajala in me ne zanima, samo zato, ker navajam preprosto dejstvo: da obstajam v svetovno referenčnem korpusu. Pa vendar ta povsem "nepristranski" izbor moje poezije, ki je nastal slovenskemu izrivanju mene iz slovenske literature in poezije navkljub, kaže na ravno nasprotno zadevo: da so me izbrali nevtralni mednarodni bralci in člani žirije in da me slovenski zoprniki tedaj niso uspeli dovolj potlačiti, da se to ne bi zgodilo. Kar bi seveda hoteli. S teboj vred. Hudo je, kajne, če se nekdo, ki ve, da ustvarja izvirne zadeve in ni nikakršen komolčar in še manj samopromotor, ne pusti polomiti od domorodcev in se celo uspe izogniti neutemeljenim slovenskim mlinom za mletje kosti domačih ljudi! ::::::::To, kje je kdo "ugleden" in zakaj, je tu sicer komaj pomembno (v zgodovinski perspektivi pa je to zanimiva tema) in je tudi skrajno relativno, saj vsa občinstva niso enaka, zagovorniki določenih ustvarjalcev/ustvarjalk pa tudi nimajo enakih diplomatskih sposobnosti ali političnih omrežij ipd. Nekaj drugega še razkriva tvoja insistenca na tej absurdni in slabo preverjeni točki "uglednosti", ki je kajpak relativna in lahko različno lokalizirana: da gre za na vsej črti za tvoja relativno ozka notranjeslovenska prepričanja. ::::::::In ker se tu razkriva tvoja omejena spoznavna podlaga, je posledično morda sporno vse, kar pišeš o svojih izbranih zunajslovenskih predmetih ali osebah (zlasti v kulturi), saj ne poznaš dovolj dobro neslovenskih kontekstov, pričakovanj in zato izbranih "subjektov" ne zmoreš plasirati v sprejemljivo "objektivni" perspektivi. Ta nujno ostaja povsem subjektiva, tvoja: tako po izboru tvojih gesel in podatkov v njih kakor po diskurzivni geselski izvedbi. Jaz bi tu rekla: s tem ni nič narobe, vsi počnemo zadeve subjektivno, ker subjetivno živimo v svojih telesih, saj nismo le objekti drugih, ampak tudi subjekti, a z odločilnim dodatkom: tega se moramo zavedati in ne drugih arogantno prikrajševati za to, česar pri sebi ne vidimo. ::::::::Od stotisočev ali milijonov ljudi, ki se danes imajo za pomembne, se v dolgoročni memoriji ohrani komaj kak promil njihovih imen na stoletje. Tedaj bo morda zares delovala kakšna "objektivnost" preizkušnje časa in raznoterih filtracijskih kontekstov, ne deluje pa že kar danes za sprotne "lokalne" zvezde Wikipedije, naj bodo ruske, ameriške ali slovenske. Na dolgo dobo je zares pomemben morda promil ali največ odstotek Wikipedije. To pa spet pomeni, da si administratorji ne bi smeli dovoliti "brisanja" in "mesarjenja" gesel, ki jih sami ne razumejo dovolj dobro in še manj vedo napovedati, katera imena/gesla se bodo umestila v tisti "objektivni" promil ali odstotek. Torej je vse mahanje s cenzuro in razsojanji odvečni teater. Vse bi moralo biti na korektnem prikazu gesla, morda res brez vsakih pridevnikov in uglednih ojačevalcev - razen preprostegab sklica, in v poštenih, preverljivih referencah. Jaz sem jih podala, kjer je le bilo mogoče. Če jih nisem, mi konktretno napiši, kje je tako, vse drugo je odveč. Naj povzamem, ti se ne bi smel vtikati v nič drugega kakor to: suhoparen opis in korektni sklici. Predlagam, da za izhodišče vzameš moje slovensko geslo in bova konkretno od stavka do stavka videla, kje so reference sporne in kje ni dokazov za moje trditve. ::::::::Toliko. ::::::::Naj končam s tem, da spoštujem tvoj opus v Wikipediji, drugega tvojega dela pa ne poznam in tudi nisem pristojna za naravoslovje, čeprav sem do tvojih prijemov mestoma skeptična. Vendar v imenu pluralizma menim, da je vsak drugačen glas dragocen za diskusijo. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-36859-83|&#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-36859-83|pogovor]]) 16:17, 25. junij 2026 (CEST) :::::::::In še to, Yerpo, zgoraj piše, da so okoli najine teme 3 osebe v pogovoru in da je 9 komentarjev. Zakaj vidim le najine prispevke - in ni jih devet? Hvala za odgovor ali napotilo na stran, kjer si lahko preberem komentarje drugih. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-36859-83|&#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-36859-83|pogovor]]) 16:23, 25. junij 2026 (CEST) ::::::::::Opravičujem se za zatipkane napake in nekaj drugih lapsusov. Pišem na francoski tastaturi in se pogosto motim, ker so črke pri tej na drugih tipkah, potem pa popravljam in včasih pozabim kako besedo ali črko izbrisati ali dopisati. Tu je eden od stavkov, ki bi moral teči takole: "Naj povzamem, ti se ne bi smel vtikati v nič drugega kakor v to: da so opisi suhoparni (in ne prenapeti) in da so sklici korektni. Medtem sem pregledala geslo uglednega slovenskega filozofa, okoli katerega sva sukala pero, v Wikipediji. In ugotovila, da v vsem dolgem geslu o življenju, selitvah iz sobe v sobo, rojstvih otrok, pitni vodi in meščanstvu, pa pregonih udbe in drugih prigodah nima med besedilom niti enega samega referenčnega sklica (prav takšnega, ki jih meni očitaš, pa jih imam v primerjavi z njim lep zalogaj). Yerpo, ne reci mi, da tega ne potrebuje, ker je dovolj "ugleden"! Ta bi bil pokop vseh poštenih metod slovenske Wikipedije. Bojim se pravzaprav nečesa drugega: da se od njega, ker je tako "ugleden" ne upate zahtevati, kar od drugih izsiljujete in jim grozite z izbrisom. Čakam torej na tvojo pojasnilo tudi glede teh dvojnih meril. In na druge jasne odgovore na zastavljena vprašanja, predvsem pa na tvoje resnično ime. Lahko noč. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-36859-83|&#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-36859-83|pogovor]]) 00:15, 26. junij 2026 (CEST) :::::::::{{ping|Tak2026}} še ena eksponentno daljša replika, ki problematizira vse okrog, izogne pa se osrednji poanti mojega sporočila. Zato se bom omejil na bistvo in ne bom omenjal vsake bodice v njej, ker nepregledni eseji ne bodo koristili nikomur. Sem seveda pripravljen pojasniti/zagovarjati vsak moj komentar, a o vsem ostalem lahko razpravljamo ločeno na primernejših mestih (na primer pogovornih straneh člankov, ki jih omenjaš). Svoje ime si razkrila sama v javni opombi [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Taja_Kramberger&diff=prev&oldid=6699256 tule], na podoben način sem ga jaz na [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik%3AYerpo%2FOsebno&diff=6678008&oldid=6652465 svoji predstavitveni strani]. Če si razumela povzetek urejanja ob avtobiografski intervenciji za drugačne sorte razkritje, se opravičujem. :::::::::Na kratko, še enkrat: izhajam iz dogovorov o [[WP:P|preverljivosti]] in izogibanju [[WP:KOI|navzkrižja interesov]]. Pri tem vztrajam ob polnem zavedanju, da bom na površinski pogled izpadel črkobralsko in omejeno, sploh v debati z osebo, ki se s svojo avtoriteto postavlja nadnje ter brez poznavanja sistema razlaga, kako bi stvari morale delovati. Vendar je za mano konsenz tisočev kolegov z vsega sveta, ki so skozi desetletja grajenja projekta oblikovali te smernice in dokazali, da so najučinkovitejše za demokratično zbiranje ter širjenje prostega znanja na tako odprti platformi. Tudi tisto o francoskih kolegih ni nobena projekcija - imajo namreč [[:fr:Wikipédia:Autobiographie|praktično identično smernico o neprimernosti avtobiografskih prispevkov]] in na podlagi praktično identičnih pravil o preverljivosti ter odmevnosti [[:fr:Wikipédia:Débat d'admissibilité|razpravljajo o brisanju]] (medklic: o brisanju gesla o tebi nikjer ni bilo govora). Učinkovitost med drugim dokazuje [[Erazmova nagrada]], ki smo jo prejeli kot skupnost. In o virih smo tudi v slovenskem kotičku Wikimedijinega vesolja že veliko debatirali. :::::::::Seveda je logična senzibilnost do lastne javne podobe in seveda nam je obojim v interesu, da so predstavljeni verodostojni podatki. Ampak do meje, ki jo predpisujejo dogovori, zapisani v obliki pravil in smernic. Pluralnost mnenj se zagotovi s tem, da je polje sprejemljivih virov izjemno široko, omejeno le s kriteriji, da jih mora objaviti priznan izdajatelj, ki zagotavlja uredniško sito, in da so neodvisni ter sekundarni. Lahko je izdajatelj domač, lahko je tuj, samo da je. Jaz sem denimo pri Pugačovi navedel tisto, kar je bilo meni dostopno in ob pregledu virov nisem našel nič, kar bi izpodbijalo zapisano, je pa geslo odprto za dodaten (referenciran) kontekst. In to je dovolj. Po drugi strani imamo v primeru osebne vpletenosti bolj posredne mehanizme za popravljanje netočnosti/neresnic, saj urejanje v tako direktnem navzkrižju interesov ni dobrodošlo. In zaradi kršenja obojega hkrati sem reagiral (več na [[Pogovor:Taja Kramberger]], kjer sem zdaj naštel težave). Že res, da je tudi geslo o Tinetu Hribarju daleč od idealnega, a ga vsaj sam ni poliral. In znova, prava pot je izboljšanje tistega gesla, ne vnos novih slabih praks po ključu “če ima lahko on, imam lahko tudi jaz”. :::::::::Zato vabljena h konstruktivnemu sodelovanju v okviru veljavnih dogovorov. Mimogrede, v debati sva zaenkrat samo midva. Sistem omenja tri udeležence, ker si nekaj odgovorov dodala neprijavljena in ne prepozna, da gre za isti uporabniški račun. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:54, 28. junij 2026 (CEST) == Hitri izbris == Zdravo! Lahko prosim hitri izbris naslednjih nepotrebnih preusmeritev? To so: * [[Prekmürska rejč]] * [[Slovenski jezik med Mörov i Rábov]] * [[Slovenski jezik med Muro in Rabo]] * [[Slovenski jezik med Mürov i Rábov]] * [[Slovenščina med Muro in Rabo]] * [[Mörčarski jezik]] * [[Mörčarščina]] Lp,<br /> 10:14, 28. junij 2026 (CEST) [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 10:14, 28. junij 2026 (CEST) : {{Opravljeno|Ok}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:52, 28. junij 2026 (CEST) == MRC Maribor in Stalag XVIII D == Spoštovani Yerpo. Prosim za uredniško urgiranje glede urejanja in dopolnjevanja teksta v slovenski različici na zavihku Wikipedije o Stalagu XVIII D ([[Stalag XVIII-D]]). Popolnoma nerazumljivo mi je, s kakšno pravico, (ne)razumevanjem in (ne)kredibilnostjo uporabnik 97E (ki ima že nekaj sporov na podobne tematike, in ki je bil že nekajkrat opozorjen, naj se uredniško ne zapleta) postavlja osnovni namen in poslanstvo MRC Maribor v pogojno in domnevno obliko: /.../ "katerega namen '''naj bi bil''' vzpostavitev znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške in spominske aktivnosti v ujetniškem objektu sovjetskih vojnih ujetnikov. MRC Maribor '''kot svoj namen''' '''imenuje''' ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacifašistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacifašistične ideologije." Znanstvenoraziskovalno, publicistično, izobraževalno, vzgojno-pedagoško in spominsko delo ter mednarodna aktivnost MRC Maribor je javno izsledljivo in preverljivo s konkretnimi javnimi rezultati. MRC Maribor v svojih prostorih vsako leto pripravlja in otvori več novih izvirnih razstav (ki temeljijo na dolgotrajnem arhivskem raziskovalnem delu doma in v tujini), organizira pomembne in odmevne mednarodne znanstvene konference, simpozije in okrogle mize (kamor se vabi tudi potomce zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru), prireja kulturne dogodke, objavlja znanstvene in strokovne publikacije, izvaja izvirna raziskovanja in gostovanja v tujih arhivih, muzejih, raziskovalnih inštitutih in knjižnicah (Velika Britanija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Švica in Rusija), v svojih prostorih gosti učence osnovnih in srednjih šol kot del njihovega šolskega učnega procesa (izpolnjevanje delovnih listov); s svojimi zaposlenimi izvaja predavateljske udeležbe in akademske nastope doma in v tujini ter se udeležuje komemoracijskih in spominskih srečanj s potomci vojnih ujetnikov, za katere izvaja strokovna predavanja, jim odgovarja na doslej nepojasnjena (in/ali zamolčana) vprašanja, jim nudi moralno in čustveno podporo, jim pomaga pridobivati statuse vojnih žrtev ter jim predaja dokazno gradivo (originalne arhivske dokumente in druge redke fotografije). S kakšno pravico lahko torej nekdo izpodbija ta dejstva in vse skupaj postavlja v obliko domnevanja? Prosim, da se mi dovoli ureditev tozadevnega odstavka brez uporabe "naj bi bil" (brez neupravičenih pogojnikov in domnevnih oblik). MRC Maribor prav tako ni projekt ruskega veleposlaništva. Res je med drugim nastal na podlagi njegove iniciative (v taborišču je bilo navsezadnje interniranih več kot 5.000 sovjetskih vojnih ujetnikov) in seveda pobude drugih deležnikov ter skupnega dela drugih ljudi (prav tako najvišjih državnih predstavnikov Republike Slovenije), ki so prispevali k ustanovitvi imenovanega raziskovalnega centra. [[Uporabnik:Thesecondworldwar3|Thesecondworldwar3]] ([[Uporabniški pogovor:Thesecondworldwar3|pogovor]]) 15:50, 10. julij 2026 (CEST) m23kkzzs8g8a5ecv2c8ujysxdq8o2jt 6709323 6709266 2026-07-10T15:44:24Z 97E 228462 /* MRC Maribor in Stalag XVIII D */ odgovor 6709323 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 31. maj 2026 (CEST) ::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST) :::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} ne ti, lastnik avtorskih pravic mora poslati dovoljenje (to je običajno avtor), e-poštni naslov pa je naveden malo višje na strani z besedilom dovoljenja. Fotografija je še naložena na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg, samo v članku je ni več, kar na to se je treba sklicevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:50, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::@Yerpo razumem, razumem, da ne jaz, seveda. Le navodil na spletni strani nisem razumel najbolje. Hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:01, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Imam pa samo še eno vprašanje kar se pisma tiče - v razdelku, kjer piše: '''STANDARDNA IZBIRA; ZA VEČ PODATKOV O VRSTI LICENCE GLEJTE SPODAJ: ['''pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.''']''', naj tukaj navedem uradni naslov (se pravi naslov fotografije v Wikimediji - Peter Kartin_Fotografija 3), ali moram dodati še kaj? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:13, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} pisalo naj bi nekaj takega: :::::::::::Na tem mestu izjavljam, da sem jaz, (ime), avtor in izključni imetnik avtorskih pravic na fotografiji https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg. Strinjam se z objavo dela pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. ::::::::::Sicer si ne predstavljam, kdo naj bi to poslal, če je avtor neznan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:19, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Aha, hvala. Torej, pismo naj bi poslal sorodnik iz ožjega družinskega kroga Petra Kartina, ki je lastnik teh fotografij. Z objavo je seveda seznanjen. Sicer sem opredelil kot neznani avtor, a vemo, da je posnel fotografijo nekdo iz najožjega družinskega kroga Petra Kartina in ne fotograf oziroma druga oseba, kjer bi se potem zapletlo. Ker 100% navedbe, kdo od teh družinskih članov to je, sem raje napisal neznani avtor. Družinski član, ki naj bi napisal pismo, je pač lastnik osebnega arhiva Petra Kartina in z njim tudi te fotografije. Mislil sem, da bi on to pismo napisal, a če potrebujemo čisto natančen podatek, kdo od teh družinskih članov je posnel to fotografijo, in če soglasje tega lastnika ni dovolj, mislim, da se na žalost znajdemo v slepi ulici. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} če je družina recimo 90% prepričana, da je fotografijo posnel ta in ta član (domnevam, da že pokojni), je ok da pošiljatelj napiše to in doda, da piše v imenu njegovih/njenih zakonitih dedičev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:26, 1. junij 2026 (CEST) :::::::::::::Super, hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:37, 1. junij 2026 (CEST) ::::::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je zdaj lastnik poslal dovoljenje za fotografijo. Samo preverjam, če je prispelo. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:24, 13. junij 2026 (CEST) :::::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} je prispelo sporočilo in bomo naprej urejali s pošiljateljico. Še par zadev je treba preveriti, preden bo potrjeno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:05, 13. junij 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. == Hvala == Hvala za urejanje [[Smrdljivi bezeg|strani]], ki sem jo napisal. Šele začenjam urejati in se še lovim. lep pozdrav :) -- Maggotk [[Uporabnik:Maggotk|Maggotk]] ([[Uporabniški pogovor:Maggotk|pogovor]]) 15:43, 5. junij 2026 (CEST) == Boris Kramberger == Bojim se, da ste se nekoliko prenaglili z brisanjem gesla Boris Kramberger, ki je bil za zdaj le zaznamek (takih kratkih zaznamkov je na Wikipediji malo morje, včasih jih kdo dopolni, včasih nem da pa jih nekdo izbriše, je poseg druge vrste), besedilo pa bo dodano kmalu. Napisal ga je Borisov kolega in spremljevalec Pankrtov, torej po vaših merilih, nevtralna oseba, čakam, da mi ga pošlje. Nihče ne vrže stran testa za kruh, preden je kruh pečen, izpod rok kuharja, saj bi to razgalilo njegovo nestrpnost in oblastno tendenco. Prebrala sem vaše točke glede brisanja gesel in menim, da nimate nobene podlage pri izbrisu navedenega gesla. Brisanje je seveda neke vrste oblast Wikipedije, to je vsakomur jasno. Posluževati bi se je morali le rekdo ali nikoli, preden ne preverite zadev. Geslo, ki sem ga začela pisati, popolnoma ustreza vidni javni osebnosti in ima ničkoliko nevtralnih referenc. Ker v svojem pisanju dopuščate zmoto, upam, da jo boste tudi korektno priznali in ne izbrisali članka, ko bo dopolnjem. Prosim vas torej, da restituirate začetek članka, da ga lahko dopolnim, ko prejmem besedilo. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 16:28, 23. junij 2026 (CEST) :{{ping|Tak2026}} za označevanje gesel, ki so še v delu, imamo več načinov, od predloge (template) <code><nowiki>{{v delu}}</nowiki></code> do umestitve na začasno uporabniško podstran. Brez tega seveda nisem mogel vedeti, kaj je še v načrtu s tem tekstom, izbris pa je bil utemeljen že s konceptom enciklopedije - torej dela, v katerem so zbrana enciklopedična gesla, pri čemer kot geslo omenjenega zaznamka ni bilo mogoče opredeliti (obstoj podobnih neustreznih zaznamkov je slab izgovor za vnos še enega). :Zdaj sem obnovil redakcijo in dodal na vrh obvestilo, da je še v delu. Kar se dopolnjevanja tiče, naj samo omenim, da objava avtorskega dela nekoga tretjega pod lastnim (uporabniškim) imenom ni najboljša praksa. Najbolje bo, da se ta kolega registrira na Wikipediji in objavi dopolnitev sam, če pa tega ne želi ali ne zna, pa bo moral poslati soglasje z objavo pod prosto licenco po navodilih na [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:55, 23. junij 2026 (CEST) :PS: Na pogovornih straneh se po dogovoru tikamo, da je bolj kolegialno vzdušje. Tudi mene seveda ni treba vikati. ::Hvala, Yerpo, za vsa napotila in potrpežljivost. Ker sem nova, se šele učim. Hvala za opomin na obe možnosti glede predlog oz. nedokončanih besedil. Vsekakor bom stran kmalu uredila. Glede delanja strani za nekoga drugega ali tretjega pa naj vam povem, da so med nami starejši ljudje (tudi jaz nisem več posebno mlada), ki jim je tehnologija tuja in se v virtualnem svetu ne znajdejo dobro, pa to še ne pomeni, da njihovi izdelki niso vredni objave ali da jim ne bi smeli pri objavi pomagati. Si bom ogledala tisto glede licence. Uf! [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 17:38, 23. junij 2026 (CEST) :::Z veseljem pomagamo, ko presodimo, da je koristno. Vendar pri objavi del tretjih avtorjev vztrajamo pri tem, da je vprašanje avtorskih pravic razčiščeno direktno z imetnikom. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:01, 23. junij 2026 (CEST) ::::No, kratko geslo sem naposled sestavila sama na podlagi dostopnih informacij, svojega arhiva in relativno solidnega poznavanja zadeve. Dodatna administracija torej odpade. Besedilo, ki ga je napisal Borisov kolega, je bilo preobširno in nedodelano (tudi nedokončano). Morda se nekoč, ko bo več časa za premlevanje teksta, dosežkov in za diskusijo, vrnem k geslu. Prosim, preglejte, če je vse okej. Hvala za za repliko, Yerpo. I appreciate it. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 20:23, 23. junij 2026 (CEST) :::::{{ping|Tak2026}} resnici na ljubo je referenciranje daleč od ustreznega, saj ni niti enega vira, ki bi poglobljeno govoril o njemu. Pa tekst v poglavju "Glasbeno udejstvovanje" govori o Pankrtih kot celoti in bi ga bilo bolj smiselno umestiti v [[Pankrti|članek o skupini]]. Tisto o "temeljnem poseganju v družbeno mrtvilo" v taki obliki deluje kot neenciklopedična floskula, še bolj pa je neenciklopedično govoriti o "nepozabnosti" koncertov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:36, 23. junij 2026 (CEST) ::::::Ne zameri mi mojega mnenja, Yerpo, pravzaprav stališča, ko mislim, da si drobnjakarski in pokroviteljski, da ne rečem prenapet. Zahtevaš kolegialno tikanje, nekatere tvoje pripombe pa so izrazito nekolegialne. (Kaj pa je zate "neenciklopedična floskula", lepo prosim? Zdi se namreč, kakor da bi zate enciklopedični diskurz bil nekaj svetega in le po tebi odrejenega, vse drugo zunaj njega pa floskula.) Večina gesel v slovenski Wikipediji ni na ravni, ki jo umeščaš pri mojem kratkem geslu. Vrh tega - in to je huje, celo tvoja gesla niso vsa brezhibna in ne na ravni, ki jo sam zahtevaš. Res jih je veliko v skoraj 30 letih, a kvantiteta zame ne nadomešča kvalitete. Nekaj sem si jih ogledala. ::::::Tule je rezultat te kratke sondaže: ::::::Omenjam le tri mimogrede odkrite “lapsuse” ali nedoslednosti iz tvojih gesel, da ti spustim nekaj zraka iz napihnjenosti: ::::::−     geslo Ana Pugačova: ::::::“Znana je po svojem ZAHODNJAŠKEM SLOGU izvajanja, ki ohranja SLOVANSKI PRIDIH, in BUJNIH ODRSKIH NASTOPIH.” Kakšna neprimerna zgostitev pridevnikov v obče floskule, ki neposredno napotujejo na osebno mnenje pisca gesla: Kaj je torej “zahodnjaški slog”? Kaj “slovanski pridih”? In kaj šele “bujni odrski nastop”? ::::::−     geslo Franz Marc – zmešnjava besedila in slabo navedenega sklica, ki ne omogoča jasnega branja, potrebna je korekture: ::::::“Franz Marc pa jo je poročil z obljubo, ki jo je imenoval Maria Franck, napovedana novembra 1906.ref name="Baumgartner203f">Beate Ofczarek, Stefan Frey, in: Michael Baumgartner, Cathrin Klingsöhr-Leroy, Katja Schneider (Hrsg.), S. 203 f.<nowiki></ref></nowiki>” ::::::−     geslo Mark Knopfler: ::::::Več kakor pol kratkega gesla opisuješ Knopflerjevo sodelovanje s skupinami ali z drugimi glasbeniki. Seveda to nikogar normalnega ne moti, vendar pa tega potem ne smeš očitati komu drugemu. Torej sam pišeš natanko to, kar očitaš meni. V štirih vrsticah v nadaljevanju pa navajaš Knopflerjevo osebno slavo, njegov stil igranja in znamko njegove kitare. Vse te informacije lahko seveda tudi jaz zberem in dopišem za Borisa Krambergerja. In bi po tvojih merilih moralo biti BP. Tega ne pišem, ker bi primerjala oba kitarista, nikakor, to tukaj ni predmet debate, opozarjam le na tvoje slepote in na objestnost, ki se drži tvojih replik. ::::::Iz zapisanega je lahko obema jasno, da v današnji komunikaciji ne gre za dosti drugega kakor za nekakšno izvajanje oblasti nad menoj, ki še ne poznam vseh trikov, navad in tehničnih rešitev Wikipedije. Vendar nisi naletel na lahkega sogovornika, še manj na kako žrtev, ki jo boš po svoji volji valil sem in tja. V Franciji, kjer živim in delujem, velja takšen stil komunikacije za nevrednega, poniglavega. Dialogi so dialogi spoštljivosti do intervencij drugega ali pa niso dialogi, pogovori. Glede na to, da sam nikakor nisi nezmotljiv, bi raje videla, da pošteno in konstruktivno sodelujeva (namesto, da si samopripisuješ »resnico«, ko začneš s flavzulo »resnici na ljubo«, bi lahko preprosto zapisal le to, naj poskušam najti več sklicev, ki zadevajo dela zgolj dotične osebe, ne pa toliko skupino Pankrti). V najini komunikaciji se ne morem znebiti občutka, da imam opraviti s pipcem, ki živčno maha, ker meni, da je mesarski nož. Tvoj opus v Wikipediji je seveda občudovanja vreden, a tu se zadeve ustavijo. Vsi imamo svoje opuse. Nekateri mednarodno potrjene in nagrajevane. To pomeni, da znamo pisati. ::::::Tudi enciklopedični diskurz seveda ni en sam in ne edini validen takšen, ki je tebi všeč. Gesla na francoski Wikipediji so, denimo, veliko bolj prožna. Ni prav hudega lajanja na drugačne tipe zapisov in jasno je, brez moralistike ali poniževanja, da avtorji sami naredijo prvo verzijo, potem pa drugi priskočijo na pomoč, da se zadeva čim bolj uredi v uravnoteženo obliko. To se počne z razumevanjem in humorjem. Običajno brez »prepucavanja«. Tudi ekscese pustijo, saj se ti sami izrabijo in izpojejo. Skratka, ni besnega čistunstva in ni mahanja z merili. Res pa tu že nekaj let obstaja javna debata o Wikipediji v tiskanih medijih, ker mnogi, ki so bili nesramno zavrnjeni, menijo, da so nekateri uredniki del političnega lobija ali lobijev in da je Wikipedia s tega neosvetljenega ali slabo osvetljenega vidika sporen projekt. Kakorkoli že, kdor je kaj vrednega ustvaril, se bo ohranil, če je v Wikipediji ali ne, ko ne bo ne tebe in ne mene več. ::::::Ob ogledu gesla Pankrti vidim, da citat filozofa Tineta Hribarja, ki je v geslu naveden, govori o "razgrajanju Pankrtov". Ta osebna vrednostna sodba, čisto simpatična sicer, ovita v citat (je v citatih eksces dovoljen?), je torej dopuščena, "poseganje v družbeno mrtvilo" pa ne. Kdor pozna rez, ki so ga Pankrti umestili v slovensko glasbo po letu 1977, mi bo verjetno pritrdil. Ali pa tudi ne. To niti ni važno. Vsakdo ima pravico do svojega zornega kota. Jaz pa te tu pozivam, da mi navedeš jasen razlog za to dvojnost kriterijev (med tekstom gesla in citati)? ::::::Glede člankov le o basistu samem, pa bom še premislila in pobrskala za viri. Tu imaš deloma prav. Za zdaj sem dodala tri zunanje povezave. Seveda pa si ne predstavljam, kako bi skupina bila enaka ali kako bi sploh eksistirala brez (dobrega in dolgoletnega) basista. Tvoja pozicija je pravzaprav nelogična: skupina naj bi si geslo zaslužila, vsak posamični član, zaradi katere je skupina sploh mogoča, pa ne. Še zlasti ne, če član poleg skupine ni imel še solo kariere. Ali tak glasbenik potemtakem ni vreden samostojnega gesla?! To je absurden pristop. ::::::Strinjam se glede "nepozabnosti". Odveč je. Sem odpravila. Ne glede na moje pomisleke glede tvojih pogledov in tvojega komunikacijskega sloga, imam to izmenjavo vseeno za plodno in sem skušala upoštevati, kar sem presodila, da je potrebno. Iz vsega tega sledi, da je za potrebe slovenske Wikipedije (te še posebej) treba povdarjeno paziti na uporabo pridevnikov. Ne le jaz, tudi ti. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 00:53, 24. junij 2026 (CEST) :::::::{{ping|Tak2026}} dobro, tisto o floskulah bi lahko napisal bolj diplomatsko, ampak odziv je, če sem povsem odkrit, posledica prvega vtisa o tebi, ki si začela svoje udejstvovanje tukaj z ravno tako slabo referenciranim avtobiografskim prispevkom (moje mnenje o takem početju [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije|tukaj]] in [https://metinalista.si/izpoved-administratorja-slovenske-wikipedije/ tukaj]) ter kmalu prešla na pisanje o sorodnikih, nisem pa še posegal v gesla, da bi kaj "mesaril". :::::::Si si sicer privoščila več površnosti v svoji "sondaži" - posebej pri opombi o Franzu Marcu, kjer mi pripisuješ napake neke druge urejevalke, ki je geslo razširila po tistem, ko sem ga jaz začel. Tej osebi smo že večkrat poskušali dopovedati, naj izboljša svoje pogosto slabe prevode in redno popravljamo za njo, a o tem problemu tu ne bi razpravljal na dolgo in široko. Sem pa sporni stavek popravil. Tudi pri Knopflerju ne gre za dvojnost meril, saj tekst dosledno govori o njegovi vlogi pri sodelovanjih in ne razglablja o skupinah samih, zato nima kakih bistvenih vzporednic s člankom o Borisu Krambergerju. Če preidem v defenzivo, tisto o Ali Pugačevi ni moje mnenje, temveč povzetek citiranega [https://www.britannica.com/biography/Alla-Pugacheva gesla o njej] v Enciklopediji Britannici, čeprav sklic ni vključen tudi na tisto mesto. In na slednjem primeru je mogoče lažje razumeti, od kje izhajam - iz razumevanja in upoštevanja [[WP:P|pravila o preverljivosti]], ki je poleg [[WP:NS|nepristranskosti]] temelj celotnega projekta. Iz tega logično sledi, da je v uglednem viru objavljeno mnenje Tineta Hribarja o Pankrtih relevantno, nereferencirano mnenje Taje Kramberger pa … malo manj. Sledi tudi (čeprav morda kontraintuitivno), da zares ni nujno, da vsak član znane skupine samodejno zasluži samostojno biografijo v enciklopediji, če ga noben vir zares ne obravnava - na enak način kot recimo pri predsedniku uprave znanega podjetja. Verjamem, da se bo za Borisa Krambergerja vendarle našel kakšen vsaj v kakem specializiranem glasbenem mediju, zato sem dal napotek namesto kakega drastičnega ukrepa. V takih primerih tudi redno pomagam pri referenciranju, ampak o njem v meni dostopnih virih pač ne najdem ničesar otipljivega. :::::::Vse povedano žal samo utrjuje moj prvi vtis - da si prišla sem s poglavitnim namenom uporabiti to spletišče in njegov ugled (katerega mu med drugim daje tudi moje delo) za lastno korist. Kar bi težko bilo bolj tuje konceptu Wikipedije in prepričan sem, da bi bil na francoski strani odziv zelo podoben, čeprav mogoče lepše povedan. Tudi sam verjamem v ta koncept in mu posvečam pretežen del svojega prostega časa že skoraj 20 let (ob grajenju preostanka mednarodno priznanega in nagrajevanega opusa izven njega), zato ima moje konstruktivno sodelovanje svoje meje. Če me imaš zato za "drobnjakarskega", bom moral pač živeti s tem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:46, 24. junij 2026 (CEST) ::::::::Yerpo, najprej hvala za odgovor. Da si nekdo vzame čas in odgovori, je vseeno znak določene korektnosti, pa naj bo še tako minimalna. Kar si jaz mislim o tebi ne izhaja iz prvega vtisa ali kakega drugega predsodka, ampak neposredno iz tvojega diskurza, ki - vsaj v odnosu do mene - na bil liniji od Wikipedije zapovedane prijaznosti in konstruktivnosti do novih urednikov/urednic ali piscev/pisk gesel. Če pustiva ob strani to značilno slovensko omalovaževalnost do sogovornikov/sogovornic, je treba gledati dobronamerno in videti, kaj bo kdo ustvaril v nadaljevanju. To mora ostati odprto. Seveda pa jaz nimam tvoji aspiracij biti vodilna sila v slovenski Wikipediji. ::::::::Dejstvo pa ostaja, da smo v javnosti vidni individualci/individualke občutljivi na neresnice ali drobne namerne pripise/opuste v enciklopedičnih geslih, ki pišejo o nas. Gre za sprotne taktične in politične vdevke, ki niso brez družbenih učinkov. To seveda ne pomeni, da bi se hoteli kakorkoli dodatno izpostavljati ali samopromovirati, le to da so navedbe zares korektne in da se upoštevajo, če se je osebi v življenju zgodil kak hud dogodek ali družbeni linč, vsaj obe strani dogodka. V mojem geslu ni bilo tako. Tudi s strani administratorjev Wikipedije, če jih količkaj zanima uravnoteženo realno stanje, kar ti imenuješ objektvnosti in nepristranskost (ki si ju samopripisuješ), bi moralo biti v njihovem interesu, da človek, ki ga geslo predstavlja in to geslo vsebuje netočnosti, predstavi dokaze o netočnostih. In da se napake v nadaljevanju odpravijo. Nihče, s teboj vred - upam vsaj - ne želi imeti lažne ali potvorjene javne podobe. (Mislim pa, da te "javne izkušnje vidnosti", ki se v Sloveniji čez noč obrne iz visoke potrjenosti v namerno degradacijo, če tako odredi politika, sploh nimaš, torej tega, kar navajam, verjetno niti ne moreš razumeti.) Skratka, človek, ujet v netočne in namerno plasirane reprezentacije, se bo po svojih močeh trudil, da to podobo uravnovesi z dokazi s svoje strani, četudi dobro ve, da čreda in konjunkturisti raje pristajajo na laž, ker je udobna in iz nje izhajajo mnogotere koristi. ::::::::Vedeti bi hotela tudi, kjer natančno je moj "avtobiografski prispevek", ki mi ga očitaš, "slabo referiran"? Navedi torej konkretno mesto, da ne ostajamo pri "obrekovanju" in da lahko neodslednosti odpravim. To možnost mi boš vendarle dopustil, mar ne? ::::::::Ker si v tej javni debati, nepooblaščeno sicer, razkril moje pravo ime, me, Yerpo, iz preproste korektnosti in enakopravnosti zanima, katero je tvoje pravo ime? ::::::::Nikjer nisem rekla, da je zapisana neumnost o Pugačovi tvoje mnenje, prosila sem le, da mi pojasniš bizarno razliko med tem, da mora biti geslo Wikipedije "objektivno", citat znotraj gesla pa lahko to poruši in vnese v geslo subjektivno "vrednostno sodbo". To je zame sicer navadna hinavščina, kjer se lastno mnenje pisca skrije pod tujim "uglednim" (!) citatom. Zanima pa me tvoja argumentacija. Nisi mi je podal. ::::::::Kar navajaš o domnevnih francoskih posegih urednikov, je popolnoma nepertinentno in odveč. Je le preslikava tvojih želja, ki naj bi te širše potrjevale. Francoski svet v izhodiščni spoštljivosti do drugačnega pogleda pretežno nima nič skupnega z običajno slovensko aroganco ali prepotenco. Cenzura gesel, ko do nje prihaja, če prihaja, se ne izvaja na isti ravni kakor v slovenskem delu. Nihče nikomur vnaprej ne krati elementarnega obstoja v Wikipediji. V Sloveniji pa so cenzurne škraje že na vhodu vanjo (s tabo vodim to polemiko tretji dan svojega sodelovanja, kakšen absurd, sploh še nisem vpisala vrste gesel, ki jih nameravam), to pa je v popolnem nasprotju z duhom tega, da lahko v Wikipediji kdorkoli demokratično sodeluje. ::::::::Glede pripisane mi "površnosti" moram reči, da nisem izvajala kake poglobljene analize, ki v nekaj urah seveda ni mogoča, sem pa preletela gesla, ki jih imaš navedena v arhivu kot "svoja" oz. kot tista, v katerih si sodeloval. Torej si zanja vsaj deloma odgovoren. Veseli me, da si površnost, ki je tako tudi tvoja, v enem od teh odpravil na mojo pobudo. To je vse. Če bi zares naredila analizo, bi nedvomno našla vrsto takih mest. Nihče ni nezmotljiv. ::::::::Vendar sem, preden sem se lotila odprave napak v svojem geslu, mislila, da je dobronamernost, ki se pojavlja med kriteriji in zahtevami, ena od temeljnih zapovedi v pisanju v Wikipedijo. Ti - kot administrator, ki sme brisati in kakor praviš "mesariti" (tvoj izraz) - mi ne daješ dobrega ali zglednega vtisa v tej smeri. Upam, da boš ta moj pogled, ki je morda začasen, znal popraviti s prihodnjim poštenim in korektnim sodelovanjem. ::::::::Nikdar od Wikipedije nisem imela nobene koristi (!), le zmedo zaradi nepopolnih, pristranskih in neobjektivnih podatkov (ki jih mrgoli zlasti v angleški verziji) in nekajkrat celo vztrajanja urednikov ali administratorjev Wikipedije na reprezentaciji, ki je bila v medijih podana s strani opresorjev, to je izvajalcev čistke na univerzi v Kopru. Za geslo se petnajst let še zmenila nisem, pa so me prijatelji nagovarjali, naj vendar že popravim neresnice. Toliko o moji "koristoljubnosti". ::::::::Pač pa se tu odpira pomembnejše vprašanje ti. resnih medijev, ki se v Wikipediji zahtevajo za sklic. Morebiti pa v Sloveniji noben medij ni zares resen, saj so domala vsi politično kontaminirani in toksični, besno razdeljeni po politični linij, četudi bi si še tako želeli biti nevtralni? Tu je velika težava, ki daleč presega domeno Wikipedije, četudi je ta kot eden od referenčnih medijev tudi del nje, saj je potem preveč odgovornosti ali celo vsa na administratorju, eni sami osebi, ki tako končno subjektivno odloča, kateri politični liniji kot referenčni, ugledni ipd. bo sledila, in katero bo brisala, četudi po pravilih demokratične pluralnosti tega sploh ne bi smela početi ... Ne vem, ali ste o tem tukaj že debatirali ali ne. ::::::::Ko sem torej po 16 letih (!) po univerzitetni čistki (dogajala se je med 2010 in 2012) skušala pred nekaj dnevi popraviti neresnice najprej v svojem slovenskem geslu - in to odkrito pod lastnim imenom, saj ni kaj skrivati, si ti, Yerpa, kot administrator name "navalil". ::::::::Da je moj brat član Pankrtov in si kot basist te vidne skupine zasluži kratko geslo, ki ga ne zna vpisati, ni v objektivnem merilu na noben način sporno. Nekdo, ki se poglobljeno zanima za Pankrte, bo seveda želel izvedeti, kdo so posamezniki, ki sestavljajo skupino. In ti bi to raziskovanje - zelo zanimivo - rad vnaprej blokiral! Geslo Borisa Krambergerja ne pretendira na nič razen na svoj majhen obstoj v Wikipediji, ki ima očitno hude carinike. Geslo ne širi nobene slave, ki je moj brat že tako ne bi imel. Enako velja zame. Noben od naju ne išče slave, ker jo že poznava in je nočeva. Vendar to še ne pomeni, da bi lahko nekdo odločal o tem, ali v ljudski in demokratični Wikipediji smeva imeti geslo ali ne. Oba sva posegla v javno sfero - in to oba vidno. To bi moralo biti dovolj za vstop. Vse govoričenje po tem pragu je bolj na ravni osebnih mnenj ali tračev. Poleg tega Wikipedija tudi ne nudi kake posebne slave, je le eden od bežnih, trenutno resda bolj aktualnih zaznamkov v času. Tako jo vidim jaz. Ti, ki v njej odločilno sodeluješ, jo vidiš kot svoj biser, kar je razumljivo in do neke mere normalno. Toda, dragi moj Yerpo, to je tisto, čemur pravimo subjektivno gledanje. ::::::::Tvoje pripombe glede "nepotizma" so tako zame brez pomena, važna so le realna dela in reference. Imava jih tako Boris kakor jaz. Želela bi ti, da slavo in ugled čim prej dosežeš v tisti res veliki svetovni meri, ne le majhni notranjeslovenski, da boš videl, da to ni nič posebno pozitivnega in da je vse odvisno od politike in lobiranja primarne socializacijske skupine. Meni se tvoje intervencije glede demoničnosti sorodništva, ki jih jemlješ za nekakšne delikte (!), zdijo prejkone sodna oblast, tj. odločanje o tem, kdo sme biti v Wikipediji in kdo ne. In kdo ga sme vanjo vpisati geslo in kdo ne. Preneumno za inteligentne in študiozne ljudi. In verjamem, da si študiozen, saj omenjaš svojo naravoslovno kariero. V čem je torej tvoj resnični problem? ::::::::Verjemem tudi - glede na to, kako malomarno pišeš o meni in kako ti vse, kar argumentiram, le potrjuje tvoje negativno mnenje o meni - da je predsodek o meni obstajal že, preden sem pred dnevi skušala korigirati geslo o sebi, in ni kaj posebno novega. Ta tvoj izbruh (za moje slovensko geslo mi za zdaj na moje razmišljanje o sporni samoatribuciji "objektivnosti" s strani administratorjev še nihče ni odgovoril) imam za zanimivo dejstvo o tem, da sta "objektivnost" in "odprtost za korekture" napak, neresničnih zadev ali utaj v slovenskem kroženju informacij, ki si potem najdejo mesto tudi v Wikipediji, še vedno silno sporni. In to ne glede na to, da številni tisti, ki tam živite in delujete, iluzorno menite, da ju poznate ali celo izvajate v svojih geslih. Mika me, da bi najino dopisovanje uporabila za esej o (slovenski) Wikipediji in o njenih kontroverznih in v marsičem razlikujočih se metodah delovanja na papirju in ''in concreto.'' Shranila sem vse dopise za primer, če te zgrabi "mesarjenje" ali "brisanje". ::::::::Mimogrede, napisala sem tudi kratko geslo o infekcijski kliniki, ki je morda tudi pristransko, ker sem tam ležala leta dvakrat, v zgodnjem letu 1971 in še 1973 s pljučnico. Tega gesla seveda ne omenjaš. To sem naredila na isti dan - to je na prvi dan svojega sodelovanja z Wikipedijo, ki - zdi se mi - mu že na samem začetku groziš z oblastjo in ukinitvijo. Geslo ni kaj posebnega, le osnova za nadgradnjo in dopolnitev, a vpisano je in začudilo me je, da ga doslej ni bilo. Vpisovala bom gesla, ki me zanimajo in ki jih poznam, če mi bo vrhovni cenzor, za katerega sem mislila, da je davno stvar preteklosti, to dopustil. Ne gre mi za znanstvene članke, te lahko objavljam drugod. Me pa prav zanima, kako nadležna (ali ne) vam bo moja perspektiva, ki ni homogenizirano slovenska in ne gradi le na slovenskih spoznanjih. Ne bo pa pisanje v Wikipedijo nikoli moj osnoven hobi ali celo življenjska vokacija, kakor se zdi da je tvoj/tvoja. Ne zanima me nobena promocija skozi Wikipedijo in virtualni svet, zanimajo me realna dela in živi ljudje. ::::::::Najspornejša v tvojem odgovoru se mi zdi tvoja interpretacija "besede proti besedi" glede na ugled izjavljalca. Slutiti jo je že v izjavi Enciklopedije Britannice o Ani Pugačovi, za katero meniš, da ti "ugled korpusa" rešuje čast. Nekaj je lahko bedasto, četudi izhaja iz "brezprizivne" ali močno razširjene avtoritete. Kaj vse je znotraj Tretjega rajha ali Vichyjevske Francije in še kje, kjer so inteligentni in pošteni ljudje izgubili glas in družbeno veljavo, veljalo za ugledno in nesporno! ::::::::Morda si ravno tak, kakršen si, odličen spontan cenzor, tj. idealen slovenski urednik projekta Wikipedija, ki ne dopušča heretičnih vizij. Skozi tebe se kažejo vse omejitve slovenske mentalitete. Do drugačnih pogledov in klasifikacij pa si nestrpen, ker jih ne znaš dobro zgrabiti in preveriti, vsaj, kar zadeva moje geslo ne, verjamem pa, da ni edino. V Sloveniji imam namreč zelo veliko referenc, ki jih ti imaš za "ugledne", jaz pa komaj. Tvoja epistemična podlaga presojanj je konjunkturna, ker je zalepljena na trenutno slovensko reprezentacijsko realnost in nima nobenih preverljivih oprijemkov zunaj nje. Še huje je, sami kriteriji notranjeslovenske realnosti so skrajno sporni. ::::::::Kaj pa je "ugled", denimo, navajanjega filozofa Tineta Hribarja? Razen v Sloveniji in še to ne v vsej, morda pa še v nekaj omejenih germanofonih in ex-jugoslovanskih okoljih, ga skorajda ni. V velikem svetu ga ni ne v svetovnih enciklopedijah filozofije, ne navaja se njegovih spoznanj v globalno pomemebnih revijah ali korpusih, v svetovni filozofiji torej ne nastopa kot kakršnakoli referenca ob boku mednarodno uveljavljenih filozofov - in, ne pozabi, to glede "uglednosti" so, prosim, tvoji kriteriji, ne moji. Zatorej ne vem, o čem govoriš, ko moji besedi napram filozofovi znižuješ vrednost. ::::::::Za razliko od filozofa Hribarja, ki ga torej ne najdemo v svetovnih antologijah filozofov, sem jaz (oh, kako zoprno, da moram to sploh navajati, ker v deželi vlada totalna ignoranca o dosežkih "domačih ljudi" zunaj Slovenije) kot edina predstavnica Slovenije na primer objavljena v svetovni antologiji ''The world record : international voices from Southbank Centre's poetry Parnassus'' (2012)'','' ki ni izšla v Sloveniji, ampak v Angliji. Spet mi boš hotel pripisati samopromocijo, ki je nikdar nisem izvajala in me ne zanima, samo zato, ker navajam preprosto dejstvo: da obstajam v svetovno referenčnem korpusu. Pa vendar ta povsem "nepristranski" izbor moje poezije, ki je nastal slovenskemu izrivanju mene iz slovenske literature in poezije navkljub, kaže na ravno nasprotno zadevo: da so me izbrali nevtralni mednarodni bralci in člani žirije in da me slovenski zoprniki tedaj niso uspeli dovolj potlačiti, da se to ne bi zgodilo. Kar bi seveda hoteli. S teboj vred. Hudo je, kajne, če se nekdo, ki ve, da ustvarja izvirne zadeve in ni nikakršen komolčar in še manj samopromotor, ne pusti polomiti od domorodcev in se celo uspe izogniti neutemeljenim slovenskim mlinom za mletje kosti domačih ljudi! ::::::::To, kje je kdo "ugleden" in zakaj, je tu sicer komaj pomembno (v zgodovinski perspektivi pa je to zanimiva tema) in je tudi skrajno relativno, saj vsa občinstva niso enaka, zagovorniki določenih ustvarjalcev/ustvarjalk pa tudi nimajo enakih diplomatskih sposobnosti ali političnih omrežij ipd. Nekaj drugega še razkriva tvoja insistenca na tej absurdni in slabo preverjeni točki "uglednosti", ki je kajpak relativna in lahko različno lokalizirana: da gre za na vsej črti za tvoja relativno ozka notranjeslovenska prepričanja. ::::::::In ker se tu razkriva tvoja omejena spoznavna podlaga, je posledično morda sporno vse, kar pišeš o svojih izbranih zunajslovenskih predmetih ali osebah (zlasti v kulturi), saj ne poznaš dovolj dobro neslovenskih kontekstov, pričakovanj in zato izbranih "subjektov" ne zmoreš plasirati v sprejemljivo "objektivni" perspektivi. Ta nujno ostaja povsem subjektiva, tvoja: tako po izboru tvojih gesel in podatkov v njih kakor po diskurzivni geselski izvedbi. Jaz bi tu rekla: s tem ni nič narobe, vsi počnemo zadeve subjektivno, ker subjetivno živimo v svojih telesih, saj nismo le objekti drugih, ampak tudi subjekti, a z odločilnim dodatkom: tega se moramo zavedati in ne drugih arogantno prikrajševati za to, česar pri sebi ne vidimo. ::::::::Od stotisočev ali milijonov ljudi, ki se danes imajo za pomembne, se v dolgoročni memoriji ohrani komaj kak promil njihovih imen na stoletje. Tedaj bo morda zares delovala kakšna "objektivnost" preizkušnje časa in raznoterih filtracijskih kontekstov, ne deluje pa že kar danes za sprotne "lokalne" zvezde Wikipedije, naj bodo ruske, ameriške ali slovenske. Na dolgo dobo je zares pomemben morda promil ali največ odstotek Wikipedije. To pa spet pomeni, da si administratorji ne bi smeli dovoliti "brisanja" in "mesarjenja" gesel, ki jih sami ne razumejo dovolj dobro in še manj vedo napovedati, katera imena/gesla se bodo umestila v tisti "objektivni" promil ali odstotek. Torej je vse mahanje s cenzuro in razsojanji odvečni teater. Vse bi moralo biti na korektnem prikazu gesla, morda res brez vsakih pridevnikov in uglednih ojačevalcev - razen preprostegab sklica, in v poštenih, preverljivih referencah. Jaz sem jih podala, kjer je le bilo mogoče. Če jih nisem, mi konktretno napiši, kje je tako, vse drugo je odveč. Naj povzamem, ti se ne bi smel vtikati v nič drugega kakor to: suhoparen opis in korektni sklici. Predlagam, da za izhodišče vzameš moje slovensko geslo in bova konkretno od stavka do stavka videla, kje so reference sporne in kje ni dokazov za moje trditve. ::::::::Toliko. ::::::::Naj končam s tem, da spoštujem tvoj opus v Wikipediji, drugega tvojega dela pa ne poznam in tudi nisem pristojna za naravoslovje, čeprav sem do tvojih prijemov mestoma skeptična. Vendar v imenu pluralizma menim, da je vsak drugačen glas dragocen za diskusijo. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-36859-83|&#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-36859-83|pogovor]]) 16:17, 25. junij 2026 (CEST) :::::::::In še to, Yerpo, zgoraj piše, da so okoli najine teme 3 osebe v pogovoru in da je 9 komentarjev. Zakaj vidim le najine prispevke - in ni jih devet? Hvala za odgovor ali napotilo na stran, kjer si lahko preberem komentarje drugih. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-36859-83|&#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-36859-83|pogovor]]) 16:23, 25. junij 2026 (CEST) ::::::::::Opravičujem se za zatipkane napake in nekaj drugih lapsusov. Pišem na francoski tastaturi in se pogosto motim, ker so črke pri tej na drugih tipkah, potem pa popravljam in včasih pozabim kako besedo ali črko izbrisati ali dopisati. Tu je eden od stavkov, ki bi moral teči takole: "Naj povzamem, ti se ne bi smel vtikati v nič drugega kakor v to: da so opisi suhoparni (in ne prenapeti) in da so sklici korektni. Medtem sem pregledala geslo uglednega slovenskega filozofa, okoli katerega sva sukala pero, v Wikipediji. In ugotovila, da v vsem dolgem geslu o življenju, selitvah iz sobe v sobo, rojstvih otrok, pitni vodi in meščanstvu, pa pregonih udbe in drugih prigodah nima med besedilom niti enega samega referenčnega sklica (prav takšnega, ki jih meni očitaš, pa jih imam v primerjavi z njim lep zalogaj). Yerpo, ne reci mi, da tega ne potrebuje, ker je dovolj "ugleden"! Ta bi bil pokop vseh poštenih metod slovenske Wikipedije. Bojim se pravzaprav nečesa drugega: da se od njega, ker je tako "ugleden" ne upate zahtevati, kar od drugih izsiljujete in jim grozite z izbrisom. Čakam torej na tvojo pojasnilo tudi glede teh dvojnih meril. In na druge jasne odgovore na zastavljena vprašanja, predvsem pa na tvoje resnično ime. Lahko noč. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-36859-83|&#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-36859-83|pogovor]]) 00:15, 26. junij 2026 (CEST) :::::::::{{ping|Tak2026}} še ena eksponentno daljša replika, ki problematizira vse okrog, izogne pa se osrednji poanti mojega sporočila. Zato se bom omejil na bistvo in ne bom omenjal vsake bodice v njej, ker nepregledni eseji ne bodo koristili nikomur. Sem seveda pripravljen pojasniti/zagovarjati vsak moj komentar, a o vsem ostalem lahko razpravljamo ločeno na primernejših mestih (na primer pogovornih straneh člankov, ki jih omenjaš). Svoje ime si razkrila sama v javni opombi [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Taja_Kramberger&diff=prev&oldid=6699256 tule], na podoben način sem ga jaz na [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik%3AYerpo%2FOsebno&diff=6678008&oldid=6652465 svoji predstavitveni strani]. Če si razumela povzetek urejanja ob avtobiografski intervenciji za drugačne sorte razkritje, se opravičujem. :::::::::Na kratko, še enkrat: izhajam iz dogovorov o [[WP:P|preverljivosti]] in izogibanju [[WP:KOI|navzkrižja interesov]]. Pri tem vztrajam ob polnem zavedanju, da bom na površinski pogled izpadel črkobralsko in omejeno, sploh v debati z osebo, ki se s svojo avtoriteto postavlja nadnje ter brez poznavanja sistema razlaga, kako bi stvari morale delovati. Vendar je za mano konsenz tisočev kolegov z vsega sveta, ki so skozi desetletja grajenja projekta oblikovali te smernice in dokazali, da so najučinkovitejše za demokratično zbiranje ter širjenje prostega znanja na tako odprti platformi. Tudi tisto o francoskih kolegih ni nobena projekcija - imajo namreč [[:fr:Wikipédia:Autobiographie|praktično identično smernico o neprimernosti avtobiografskih prispevkov]] in na podlagi praktično identičnih pravil o preverljivosti ter odmevnosti [[:fr:Wikipédia:Débat d'admissibilité|razpravljajo o brisanju]] (medklic: o brisanju gesla o tebi nikjer ni bilo govora). Učinkovitost med drugim dokazuje [[Erazmova nagrada]], ki smo jo prejeli kot skupnost. In o virih smo tudi v slovenskem kotičku Wikimedijinega vesolja že veliko debatirali. :::::::::Seveda je logična senzibilnost do lastne javne podobe in seveda nam je obojim v interesu, da so predstavljeni verodostojni podatki. Ampak do meje, ki jo predpisujejo dogovori, zapisani v obliki pravil in smernic. Pluralnost mnenj se zagotovi s tem, da je polje sprejemljivih virov izjemno široko, omejeno le s kriteriji, da jih mora objaviti priznan izdajatelj, ki zagotavlja uredniško sito, in da so neodvisni ter sekundarni. Lahko je izdajatelj domač, lahko je tuj, samo da je. Jaz sem denimo pri Pugačovi navedel tisto, kar je bilo meni dostopno in ob pregledu virov nisem našel nič, kar bi izpodbijalo zapisano, je pa geslo odprto za dodaten (referenciran) kontekst. In to je dovolj. Po drugi strani imamo v primeru osebne vpletenosti bolj posredne mehanizme za popravljanje netočnosti/neresnic, saj urejanje v tako direktnem navzkrižju interesov ni dobrodošlo. In zaradi kršenja obojega hkrati sem reagiral (več na [[Pogovor:Taja Kramberger]], kjer sem zdaj naštel težave). Že res, da je tudi geslo o Tinetu Hribarju daleč od idealnega, a ga vsaj sam ni poliral. In znova, prava pot je izboljšanje tistega gesla, ne vnos novih slabih praks po ključu “če ima lahko on, imam lahko tudi jaz”. :::::::::Zato vabljena h konstruktivnemu sodelovanju v okviru veljavnih dogovorov. Mimogrede, v debati sva zaenkrat samo midva. Sistem omenja tri udeležence, ker si nekaj odgovorov dodala neprijavljena in ne prepozna, da gre za isti uporabniški račun. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:54, 28. junij 2026 (CEST) == Hitri izbris == Zdravo! Lahko prosim hitri izbris naslednjih nepotrebnih preusmeritev? To so: * [[Prekmürska rejč]] * [[Slovenski jezik med Mörov i Rábov]] * [[Slovenski jezik med Muro in Rabo]] * [[Slovenski jezik med Mürov i Rábov]] * [[Slovenščina med Muro in Rabo]] * [[Mörčarski jezik]] * [[Mörčarščina]] Lp,<br /> 10:14, 28. junij 2026 (CEST) [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 10:14, 28. junij 2026 (CEST) : {{Opravljeno|Ok}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:52, 28. junij 2026 (CEST) == MRC Maribor in Stalag XVIII D == Spoštovani Yerpo. Prosim za uredniško urgiranje glede urejanja in dopolnjevanja teksta v slovenski različici na zavihku Wikipedije o Stalagu XVIII D ([[Stalag XVIII-D]]). Popolnoma nerazumljivo mi je, s kakšno pravico, (ne)razumevanjem in (ne)kredibilnostjo uporabnik 97E (ki ima že nekaj sporov na podobne tematike, in ki je bil že nekajkrat opozorjen, naj se uredniško ne zapleta) postavlja osnovni namen in poslanstvo MRC Maribor v pogojno in domnevno obliko: /.../ "katerega namen '''naj bi bil''' vzpostavitev znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške in spominske aktivnosti v ujetniškem objektu sovjetskih vojnih ujetnikov. MRC Maribor '''kot svoj namen''' '''imenuje''' ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacifašistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacifašistične ideologije." Znanstvenoraziskovalno, publicistično, izobraževalno, vzgojno-pedagoško in spominsko delo ter mednarodna aktivnost MRC Maribor je javno izsledljivo in preverljivo s konkretnimi javnimi rezultati. MRC Maribor v svojih prostorih vsako leto pripravlja in otvori več novih izvirnih razstav (ki temeljijo na dolgotrajnem arhivskem raziskovalnem delu doma in v tujini), organizira pomembne in odmevne mednarodne znanstvene konference, simpozije in okrogle mize (kamor se vabi tudi potomce zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru), prireja kulturne dogodke, objavlja znanstvene in strokovne publikacije, izvaja izvirna raziskovanja in gostovanja v tujih arhivih, muzejih, raziskovalnih inštitutih in knjižnicah (Velika Britanija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Švica in Rusija), v svojih prostorih gosti učence osnovnih in srednjih šol kot del njihovega šolskega učnega procesa (izpolnjevanje delovnih listov); s svojimi zaposlenimi izvaja predavateljske udeležbe in akademske nastope doma in v tujini ter se udeležuje komemoracijskih in spominskih srečanj s potomci vojnih ujetnikov, za katere izvaja strokovna predavanja, jim odgovarja na doslej nepojasnjena (in/ali zamolčana) vprašanja, jim nudi moralno in čustveno podporo, jim pomaga pridobivati statuse vojnih žrtev ter jim predaja dokazno gradivo (originalne arhivske dokumente in druge redke fotografije). S kakšno pravico lahko torej nekdo izpodbija ta dejstva in vse skupaj postavlja v obliko domnevanja? Prosim, da se mi dovoli ureditev tozadevnega odstavka brez uporabe "naj bi bil" (brez neupravičenih pogojnikov in domnevnih oblik). MRC Maribor prav tako ni projekt ruskega veleposlaništva. Res je med drugim nastal na podlagi njegove iniciative (v taborišču je bilo navsezadnje interniranih več kot 5.000 sovjetskih vojnih ujetnikov) in seveda pobude drugih deležnikov ter skupnega dela drugih ljudi (prav tako najvišjih državnih predstavnikov Republike Slovenije), ki so prispevali k ustanovitvi imenovanega raziskovalnega centra. [[Uporabnik:Thesecondworldwar3|Thesecondworldwar3]] ([[Uporabniški pogovor:Thesecondworldwar3|pogovor]]) 15:50, 10. julij 2026 (CEST) :Društvo direktno financira rusija, kar si lahko tudi prebereš v virih v članku. Direktor društva sam bivšega ruskega veleposlanika imenuje za “ideološko vodjo” projekta, namiguje da zlobni EU in ZDA “razdvojujeta slovane”, govori o “sodobnem boju proti nacistom” in namiguje da morajo mlade učiti “resnico”, ki naj bi jo baje nekdo danes skušal spremeniti itd. itd. Mislim da je precej očitno kam pes taco moli. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 17:44, 10. julij 2026 (CEST) 5w5l9gcdtxlt1oeb88z6idlrcearz92 6709365 6709323 2026-07-10T16:35:27Z Yerpo 8417 /* MRC Maribor in Stalag XVIII D */ odg 6709365 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). == Zoran Mušič Muzej Leopold == Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane. Lp G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST) :To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:01, 16. april 2026 (CEST) :PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis. == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Izbris fotografije Petra Kartina == Pozdravljeni, danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris? Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:08, 31. maj 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST) :::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST) :::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno "neznan avtor" - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 31. maj 2026 (CEST) ::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST) :::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} ne ti, lastnik avtorskih pravic mora poslati dovoljenje (to je običajno avtor), e-poštni naslov pa je naveden malo višje na strani z besedilom dovoljenja. Fotografija je še naložena na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg, samo v članku je ni več, kar na to se je treba sklicevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:50, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::@Yerpo razumem, razumem, da ne jaz, seveda. Le navodil na spletni strani nisem razumel najbolje. Hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:01, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Imam pa samo še eno vprašanje kar se pisma tiče - v razdelku, kjer piše: '''STANDARDNA IZBIRA; ZA VEČ PODATKOV O VRSTI LICENCE GLEJTE SPODAJ: ['''pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.''']''', naj tukaj navedem uradni naslov (se pravi naslov fotografije v Wikimediji - Peter Kartin_Fotografija 3), ali moram dodati še kaj? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:13, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} pisalo naj bi nekaj takega: :::::::::::Na tem mestu izjavljam, da sem jaz, (ime), avtor in izključni imetnik avtorskih pravic na fotografiji https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg. Strinjam se z objavo dela pod prosto licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. ::::::::::Sicer si ne predstavljam, kdo naj bi to poslal, če je avtor neznan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:19, 31. maj 2026 (CEST) :::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Aha, hvala. Torej, pismo naj bi poslal sorodnik iz ožjega družinskega kroga Petra Kartina, ki je lastnik teh fotografij. Z objavo je seveda seznanjen. Sicer sem opredelil kot neznani avtor, a vemo, da je posnel fotografijo nekdo iz najožjega družinskega kroga Petra Kartina in ne fotograf oziroma druga oseba, kjer bi se potem zapletlo. Ker 100% navedbe, kdo od teh družinskih članov to je, sem raje napisal neznani avtor. Družinski član, ki naj bi napisal pismo, je pač lastnik osebnega arhiva Petra Kartina in z njim tudi te fotografije. Mislil sem, da bi on to pismo napisal, a če potrebujemo čisto natančen podatek, kdo od teh družinskih članov je posnel to fotografijo, in če soglasje tega lastnika ni dovolj, mislim, da se na žalost znajdemo v slepi ulici. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:35, 31. maj 2026 (CEST) ::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} če je družina recimo 90% prepričana, da je fotografijo posnel ta in ta član (domnevam, da že pokojni), je ok da pošiljatelj napiše to in doda, da piše v imenu njegovih/njenih zakonitih dedičev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:26, 1. junij 2026 (CEST) :::::::::::::Super, hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:37, 1. junij 2026 (CEST) ::::::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je zdaj lastnik poslal dovoljenje za fotografijo. Samo preverjam, če je prispelo. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:24, 13. junij 2026 (CEST) :::::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} je prispelo sporočilo in bomo naprej urejali s pošiljateljico. Še par zadev je treba preveriti, preden bo potrjeno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:05, 13. junij 2026 (CEST) :PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati. == Hvala == Hvala za urejanje [[Smrdljivi bezeg|strani]], ki sem jo napisal. Šele začenjam urejati in se še lovim. lep pozdrav :) -- Maggotk [[Uporabnik:Maggotk|Maggotk]] ([[Uporabniški pogovor:Maggotk|pogovor]]) 15:43, 5. junij 2026 (CEST) == Boris Kramberger == Bojim se, da ste se nekoliko prenaglili z brisanjem gesla Boris Kramberger, ki je bil za zdaj le zaznamek (takih kratkih zaznamkov je na Wikipediji malo morje, včasih jih kdo dopolni, včasih nem da pa jih nekdo izbriše, je poseg druge vrste), besedilo pa bo dodano kmalu. Napisal ga je Borisov kolega in spremljevalec Pankrtov, torej po vaših merilih, nevtralna oseba, čakam, da mi ga pošlje. Nihče ne vrže stran testa za kruh, preden je kruh pečen, izpod rok kuharja, saj bi to razgalilo njegovo nestrpnost in oblastno tendenco. Prebrala sem vaše točke glede brisanja gesel in menim, da nimate nobene podlage pri izbrisu navedenega gesla. Brisanje je seveda neke vrste oblast Wikipedije, to je vsakomur jasno. Posluževati bi se je morali le rekdo ali nikoli, preden ne preverite zadev. Geslo, ki sem ga začela pisati, popolnoma ustreza vidni javni osebnosti in ima ničkoliko nevtralnih referenc. Ker v svojem pisanju dopuščate zmoto, upam, da jo boste tudi korektno priznali in ne izbrisali članka, ko bo dopolnjem. Prosim vas torej, da restituirate začetek članka, da ga lahko dopolnim, ko prejmem besedilo. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 16:28, 23. junij 2026 (CEST) :{{ping|Tak2026}} za označevanje gesel, ki so še v delu, imamo več načinov, od predloge (template) <code><nowiki>{{v delu}}</nowiki></code> do umestitve na začasno uporabniško podstran. Brez tega seveda nisem mogel vedeti, kaj je še v načrtu s tem tekstom, izbris pa je bil utemeljen že s konceptom enciklopedije - torej dela, v katerem so zbrana enciklopedična gesla, pri čemer kot geslo omenjenega zaznamka ni bilo mogoče opredeliti (obstoj podobnih neustreznih zaznamkov je slab izgovor za vnos še enega). :Zdaj sem obnovil redakcijo in dodal na vrh obvestilo, da je še v delu. Kar se dopolnjevanja tiče, naj samo omenim, da objava avtorskega dela nekoga tretjega pod lastnim (uporabniškim) imenom ni najboljša praksa. Najbolje bo, da se ta kolega registrira na Wikipediji in objavi dopolnitev sam, če pa tega ne želi ali ne zna, pa bo moral poslati soglasje z objavo pod prosto licenco po navodilih na [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:55, 23. junij 2026 (CEST) :PS: Na pogovornih straneh se po dogovoru tikamo, da je bolj kolegialno vzdušje. Tudi mene seveda ni treba vikati. ::Hvala, Yerpo, za vsa napotila in potrpežljivost. Ker sem nova, se šele učim. Hvala za opomin na obe možnosti glede predlog oz. nedokončanih besedil. Vsekakor bom stran kmalu uredila. Glede delanja strani za nekoga drugega ali tretjega pa naj vam povem, da so med nami starejši ljudje (tudi jaz nisem več posebno mlada), ki jim je tehnologija tuja in se v virtualnem svetu ne znajdejo dobro, pa to še ne pomeni, da njihovi izdelki niso vredni objave ali da jim ne bi smeli pri objavi pomagati. Si bom ogledala tisto glede licence. Uf! [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 17:38, 23. junij 2026 (CEST) :::Z veseljem pomagamo, ko presodimo, da je koristno. Vendar pri objavi del tretjih avtorjev vztrajamo pri tem, da je vprašanje avtorskih pravic razčiščeno direktno z imetnikom. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:01, 23. junij 2026 (CEST) ::::No, kratko geslo sem naposled sestavila sama na podlagi dostopnih informacij, svojega arhiva in relativno solidnega poznavanja zadeve. Dodatna administracija torej odpade. Besedilo, ki ga je napisal Borisov kolega, je bilo preobširno in nedodelano (tudi nedokončano). Morda se nekoč, ko bo več časa za premlevanje teksta, dosežkov in za diskusijo, vrnem k geslu. Prosim, preglejte, če je vse okej. Hvala za za repliko, Yerpo. I appreciate it. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 20:23, 23. junij 2026 (CEST) :::::{{ping|Tak2026}} resnici na ljubo je referenciranje daleč od ustreznega, saj ni niti enega vira, ki bi poglobljeno govoril o njemu. Pa tekst v poglavju "Glasbeno udejstvovanje" govori o Pankrtih kot celoti in bi ga bilo bolj smiselno umestiti v [[Pankrti|članek o skupini]]. Tisto o "temeljnem poseganju v družbeno mrtvilo" v taki obliki deluje kot neenciklopedična floskula, še bolj pa je neenciklopedično govoriti o "nepozabnosti" koncertov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:36, 23. junij 2026 (CEST) ::::::Ne zameri mi mojega mnenja, Yerpo, pravzaprav stališča, ko mislim, da si drobnjakarski in pokroviteljski, da ne rečem prenapet. Zahtevaš kolegialno tikanje, nekatere tvoje pripombe pa so izrazito nekolegialne. (Kaj pa je zate "neenciklopedična floskula", lepo prosim? Zdi se namreč, kakor da bi zate enciklopedični diskurz bil nekaj svetega in le po tebi odrejenega, vse drugo zunaj njega pa floskula.) Večina gesel v slovenski Wikipediji ni na ravni, ki jo umeščaš pri mojem kratkem geslu. Vrh tega - in to je huje, celo tvoja gesla niso vsa brezhibna in ne na ravni, ki jo sam zahtevaš. Res jih je veliko v skoraj 30 letih, a kvantiteta zame ne nadomešča kvalitete. Nekaj sem si jih ogledala. ::::::Tule je rezultat te kratke sondaže: ::::::Omenjam le tri mimogrede odkrite “lapsuse” ali nedoslednosti iz tvojih gesel, da ti spustim nekaj zraka iz napihnjenosti: ::::::−     geslo Ana Pugačova: ::::::“Znana je po svojem ZAHODNJAŠKEM SLOGU izvajanja, ki ohranja SLOVANSKI PRIDIH, in BUJNIH ODRSKIH NASTOPIH.” Kakšna neprimerna zgostitev pridevnikov v obče floskule, ki neposredno napotujejo na osebno mnenje pisca gesla: Kaj je torej “zahodnjaški slog”? Kaj “slovanski pridih”? In kaj šele “bujni odrski nastop”? ::::::−     geslo Franz Marc – zmešnjava besedila in slabo navedenega sklica, ki ne omogoča jasnega branja, potrebna je korekture: ::::::“Franz Marc pa jo je poročil z obljubo, ki jo je imenoval Maria Franck, napovedana novembra 1906.ref name="Baumgartner203f">Beate Ofczarek, Stefan Frey, in: Michael Baumgartner, Cathrin Klingsöhr-Leroy, Katja Schneider (Hrsg.), S. 203 f.<nowiki></ref></nowiki>” ::::::−     geslo Mark Knopfler: ::::::Več kakor pol kratkega gesla opisuješ Knopflerjevo sodelovanje s skupinami ali z drugimi glasbeniki. Seveda to nikogar normalnega ne moti, vendar pa tega potem ne smeš očitati komu drugemu. Torej sam pišeš natanko to, kar očitaš meni. V štirih vrsticah v nadaljevanju pa navajaš Knopflerjevo osebno slavo, njegov stil igranja in znamko njegove kitare. Vse te informacije lahko seveda tudi jaz zberem in dopišem za Borisa Krambergerja. In bi po tvojih merilih moralo biti BP. Tega ne pišem, ker bi primerjala oba kitarista, nikakor, to tukaj ni predmet debate, opozarjam le na tvoje slepote in na objestnost, ki se drži tvojih replik. ::::::Iz zapisanega je lahko obema jasno, da v današnji komunikaciji ne gre za dosti drugega kakor za nekakšno izvajanje oblasti nad menoj, ki še ne poznam vseh trikov, navad in tehničnih rešitev Wikipedije. Vendar nisi naletel na lahkega sogovornika, še manj na kako žrtev, ki jo boš po svoji volji valil sem in tja. V Franciji, kjer živim in delujem, velja takšen stil komunikacije za nevrednega, poniglavega. Dialogi so dialogi spoštljivosti do intervencij drugega ali pa niso dialogi, pogovori. Glede na to, da sam nikakor nisi nezmotljiv, bi raje videla, da pošteno in konstruktivno sodelujeva (namesto, da si samopripisuješ »resnico«, ko začneš s flavzulo »resnici na ljubo«, bi lahko preprosto zapisal le to, naj poskušam najti več sklicev, ki zadevajo dela zgolj dotične osebe, ne pa toliko skupino Pankrti). V najini komunikaciji se ne morem znebiti občutka, da imam opraviti s pipcem, ki živčno maha, ker meni, da je mesarski nož. Tvoj opus v Wikipediji je seveda občudovanja vreden, a tu se zadeve ustavijo. Vsi imamo svoje opuse. Nekateri mednarodno potrjene in nagrajevane. To pomeni, da znamo pisati. ::::::Tudi enciklopedični diskurz seveda ni en sam in ne edini validen takšen, ki je tebi všeč. Gesla na francoski Wikipediji so, denimo, veliko bolj prožna. Ni prav hudega lajanja na drugačne tipe zapisov in jasno je, brez moralistike ali poniževanja, da avtorji sami naredijo prvo verzijo, potem pa drugi priskočijo na pomoč, da se zadeva čim bolj uredi v uravnoteženo obliko. To se počne z razumevanjem in humorjem. Običajno brez »prepucavanja«. Tudi ekscese pustijo, saj se ti sami izrabijo in izpojejo. Skratka, ni besnega čistunstva in ni mahanja z merili. Res pa tu že nekaj let obstaja javna debata o Wikipediji v tiskanih medijih, ker mnogi, ki so bili nesramno zavrnjeni, menijo, da so nekateri uredniki del političnega lobija ali lobijev in da je Wikipedia s tega neosvetljenega ali slabo osvetljenega vidika sporen projekt. Kakorkoli že, kdor je kaj vrednega ustvaril, se bo ohranil, če je v Wikipediji ali ne, ko ne bo ne tebe in ne mene več. ::::::Ob ogledu gesla Pankrti vidim, da citat filozofa Tineta Hribarja, ki je v geslu naveden, govori o "razgrajanju Pankrtov". Ta osebna vrednostna sodba, čisto simpatična sicer, ovita v citat (je v citatih eksces dovoljen?), je torej dopuščena, "poseganje v družbeno mrtvilo" pa ne. Kdor pozna rez, ki so ga Pankrti umestili v slovensko glasbo po letu 1977, mi bo verjetno pritrdil. Ali pa tudi ne. To niti ni važno. Vsakdo ima pravico do svojega zornega kota. Jaz pa te tu pozivam, da mi navedeš jasen razlog za to dvojnost kriterijev (med tekstom gesla in citati)? ::::::Glede člankov le o basistu samem, pa bom še premislila in pobrskala za viri. Tu imaš deloma prav. Za zdaj sem dodala tri zunanje povezave. Seveda pa si ne predstavljam, kako bi skupina bila enaka ali kako bi sploh eksistirala brez (dobrega in dolgoletnega) basista. Tvoja pozicija je pravzaprav nelogična: skupina naj bi si geslo zaslužila, vsak posamični član, zaradi katere je skupina sploh mogoča, pa ne. Še zlasti ne, če član poleg skupine ni imel še solo kariere. Ali tak glasbenik potemtakem ni vreden samostojnega gesla?! To je absurden pristop. ::::::Strinjam se glede "nepozabnosti". Odveč je. Sem odpravila. Ne glede na moje pomisleke glede tvojih pogledov in tvojega komunikacijskega sloga, imam to izmenjavo vseeno za plodno in sem skušala upoštevati, kar sem presodila, da je potrebno. Iz vsega tega sledi, da je za potrebe slovenske Wikipedije (te še posebej) treba povdarjeno paziti na uporabo pridevnikov. Ne le jaz, tudi ti. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 00:53, 24. junij 2026 (CEST) :::::::{{ping|Tak2026}} dobro, tisto o floskulah bi lahko napisal bolj diplomatsko, ampak odziv je, če sem povsem odkrit, posledica prvega vtisa o tebi, ki si začela svoje udejstvovanje tukaj z ravno tako slabo referenciranim avtobiografskim prispevkom (moje mnenje o takem početju [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije|tukaj]] in [https://metinalista.si/izpoved-administratorja-slovenske-wikipedije/ tukaj]) ter kmalu prešla na pisanje o sorodnikih, nisem pa še posegal v gesla, da bi kaj "mesaril". :::::::Si si sicer privoščila več površnosti v svoji "sondaži" - posebej pri opombi o Franzu Marcu, kjer mi pripisuješ napake neke druge urejevalke, ki je geslo razširila po tistem, ko sem ga jaz začel. Tej osebi smo že večkrat poskušali dopovedati, naj izboljša svoje pogosto slabe prevode in redno popravljamo za njo, a o tem problemu tu ne bi razpravljal na dolgo in široko. Sem pa sporni stavek popravil. Tudi pri Knopflerju ne gre za dvojnost meril, saj tekst dosledno govori o njegovi vlogi pri sodelovanjih in ne razglablja o skupinah samih, zato nima kakih bistvenih vzporednic s člankom o Borisu Krambergerju. Če preidem v defenzivo, tisto o Ali Pugačevi ni moje mnenje, temveč povzetek citiranega [https://www.britannica.com/biography/Alla-Pugacheva gesla o njej] v Enciklopediji Britannici, čeprav sklic ni vključen tudi na tisto mesto. In na slednjem primeru je mogoče lažje razumeti, od kje izhajam - iz razumevanja in upoštevanja [[WP:P|pravila o preverljivosti]], ki je poleg [[WP:NS|nepristranskosti]] temelj celotnega projekta. Iz tega logično sledi, da je v uglednem viru objavljeno mnenje Tineta Hribarja o Pankrtih relevantno, nereferencirano mnenje Taje Kramberger pa … malo manj. Sledi tudi (čeprav morda kontraintuitivno), da zares ni nujno, da vsak član znane skupine samodejno zasluži samostojno biografijo v enciklopediji, če ga noben vir zares ne obravnava - na enak način kot recimo pri predsedniku uprave znanega podjetja. Verjamem, da se bo za Borisa Krambergerja vendarle našel kakšen vsaj v kakem specializiranem glasbenem mediju, zato sem dal napotek namesto kakega drastičnega ukrepa. V takih primerih tudi redno pomagam pri referenciranju, ampak o njem v meni dostopnih virih pač ne najdem ničesar otipljivega. :::::::Vse povedano žal samo utrjuje moj prvi vtis - da si prišla sem s poglavitnim namenom uporabiti to spletišče in njegov ugled (katerega mu med drugim daje tudi moje delo) za lastno korist. Kar bi težko bilo bolj tuje konceptu Wikipedije in prepričan sem, da bi bil na francoski strani odziv zelo podoben, čeprav mogoče lepše povedan. Tudi sam verjamem v ta koncept in mu posvečam pretežen del svojega prostega časa že skoraj 20 let (ob grajenju preostanka mednarodno priznanega in nagrajevanega opusa izven njega), zato ima moje konstruktivno sodelovanje svoje meje. Če me imaš zato za "drobnjakarskega", bom moral pač živeti s tem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:46, 24. junij 2026 (CEST) ::::::::Yerpo, najprej hvala za odgovor. Da si nekdo vzame čas in odgovori, je vseeno znak določene korektnosti, pa naj bo še tako minimalna. Kar si jaz mislim o tebi ne izhaja iz prvega vtisa ali kakega drugega predsodka, ampak neposredno iz tvojega diskurza, ki - vsaj v odnosu do mene - na bil liniji od Wikipedije zapovedane prijaznosti in konstruktivnosti do novih urednikov/urednic ali piscev/pisk gesel. Če pustiva ob strani to značilno slovensko omalovaževalnost do sogovornikov/sogovornic, je treba gledati dobronamerno in videti, kaj bo kdo ustvaril v nadaljevanju. To mora ostati odprto. Seveda pa jaz nimam tvoji aspiracij biti vodilna sila v slovenski Wikipediji. ::::::::Dejstvo pa ostaja, da smo v javnosti vidni individualci/individualke občutljivi na neresnice ali drobne namerne pripise/opuste v enciklopedičnih geslih, ki pišejo o nas. Gre za sprotne taktične in politične vdevke, ki niso brez družbenih učinkov. To seveda ne pomeni, da bi se hoteli kakorkoli dodatno izpostavljati ali samopromovirati, le to da so navedbe zares korektne in da se upoštevajo, če se je osebi v življenju zgodil kak hud dogodek ali družbeni linč, vsaj obe strani dogodka. V mojem geslu ni bilo tako. Tudi s strani administratorjev Wikipedije, če jih količkaj zanima uravnoteženo realno stanje, kar ti imenuješ objektvnosti in nepristranskost (ki si ju samopripisuješ), bi moralo biti v njihovem interesu, da človek, ki ga geslo predstavlja in to geslo vsebuje netočnosti, predstavi dokaze o netočnostih. In da se napake v nadaljevanju odpravijo. Nihče, s teboj vred - upam vsaj - ne želi imeti lažne ali potvorjene javne podobe. (Mislim pa, da te "javne izkušnje vidnosti", ki se v Sloveniji čez noč obrne iz visoke potrjenosti v namerno degradacijo, če tako odredi politika, sploh nimaš, torej tega, kar navajam, verjetno niti ne moreš razumeti.) Skratka, človek, ujet v netočne in namerno plasirane reprezentacije, se bo po svojih močeh trudil, da to podobo uravnovesi z dokazi s svoje strani, četudi dobro ve, da čreda in konjunkturisti raje pristajajo na laž, ker je udobna in iz nje izhajajo mnogotere koristi. ::::::::Vedeti bi hotela tudi, kjer natančno je moj "avtobiografski prispevek", ki mi ga očitaš, "slabo referiran"? Navedi torej konkretno mesto, da ne ostajamo pri "obrekovanju" in da lahko neodslednosti odpravim. To možnost mi boš vendarle dopustil, mar ne? ::::::::Ker si v tej javni debati, nepooblaščeno sicer, razkril moje pravo ime, me, Yerpo, iz preproste korektnosti in enakopravnosti zanima, katero je tvoje pravo ime? ::::::::Nikjer nisem rekla, da je zapisana neumnost o Pugačovi tvoje mnenje, prosila sem le, da mi pojasniš bizarno razliko med tem, da mora biti geslo Wikipedije "objektivno", citat znotraj gesla pa lahko to poruši in vnese v geslo subjektivno "vrednostno sodbo". To je zame sicer navadna hinavščina, kjer se lastno mnenje pisca skrije pod tujim "uglednim" (!) citatom. Zanima pa me tvoja argumentacija. Nisi mi je podal. ::::::::Kar navajaš o domnevnih francoskih posegih urednikov, je popolnoma nepertinentno in odveč. Je le preslikava tvojih želja, ki naj bi te širše potrjevale. Francoski svet v izhodiščni spoštljivosti do drugačnega pogleda pretežno nima nič skupnega z običajno slovensko aroganco ali prepotenco. Cenzura gesel, ko do nje prihaja, če prihaja, se ne izvaja na isti ravni kakor v slovenskem delu. Nihče nikomur vnaprej ne krati elementarnega obstoja v Wikipediji. V Sloveniji pa so cenzurne škraje že na vhodu vanjo (s tabo vodim to polemiko tretji dan svojega sodelovanja, kakšen absurd, sploh še nisem vpisala vrste gesel, ki jih nameravam), to pa je v popolnem nasprotju z duhom tega, da lahko v Wikipediji kdorkoli demokratično sodeluje. ::::::::Glede pripisane mi "površnosti" moram reči, da nisem izvajala kake poglobljene analize, ki v nekaj urah seveda ni mogoča, sem pa preletela gesla, ki jih imaš navedena v arhivu kot "svoja" oz. kot tista, v katerih si sodeloval. Torej si zanja vsaj deloma odgovoren. Veseli me, da si površnost, ki je tako tudi tvoja, v enem od teh odpravil na mojo pobudo. To je vse. Če bi zares naredila analizo, bi nedvomno našla vrsto takih mest. Nihče ni nezmotljiv. ::::::::Vendar sem, preden sem se lotila odprave napak v svojem geslu, mislila, da je dobronamernost, ki se pojavlja med kriteriji in zahtevami, ena od temeljnih zapovedi v pisanju v Wikipedijo. Ti - kot administrator, ki sme brisati in kakor praviš "mesariti" (tvoj izraz) - mi ne daješ dobrega ali zglednega vtisa v tej smeri. Upam, da boš ta moj pogled, ki je morda začasen, znal popraviti s prihodnjim poštenim in korektnim sodelovanjem. ::::::::Nikdar od Wikipedije nisem imela nobene koristi (!), le zmedo zaradi nepopolnih, pristranskih in neobjektivnih podatkov (ki jih mrgoli zlasti v angleški verziji) in nekajkrat celo vztrajanja urednikov ali administratorjev Wikipedije na reprezentaciji, ki je bila v medijih podana s strani opresorjev, to je izvajalcev čistke na univerzi v Kopru. Za geslo se petnajst let še zmenila nisem, pa so me prijatelji nagovarjali, naj vendar že popravim neresnice. Toliko o moji "koristoljubnosti". ::::::::Pač pa se tu odpira pomembnejše vprašanje ti. resnih medijev, ki se v Wikipediji zahtevajo za sklic. Morebiti pa v Sloveniji noben medij ni zares resen, saj so domala vsi politično kontaminirani in toksični, besno razdeljeni po politični linij, četudi bi si še tako želeli biti nevtralni? Tu je velika težava, ki daleč presega domeno Wikipedije, četudi je ta kot eden od referenčnih medijev tudi del nje, saj je potem preveč odgovornosti ali celo vsa na administratorju, eni sami osebi, ki tako končno subjektivno odloča, kateri politični liniji kot referenčni, ugledni ipd. bo sledila, in katero bo brisala, četudi po pravilih demokratične pluralnosti tega sploh ne bi smela početi ... Ne vem, ali ste o tem tukaj že debatirali ali ne. ::::::::Ko sem torej po 16 letih (!) po univerzitetni čistki (dogajala se je med 2010 in 2012) skušala pred nekaj dnevi popraviti neresnice najprej v svojem slovenskem geslu - in to odkrito pod lastnim imenom, saj ni kaj skrivati, si ti, Yerpa, kot administrator name "navalil". ::::::::Da je moj brat član Pankrtov in si kot basist te vidne skupine zasluži kratko geslo, ki ga ne zna vpisati, ni v objektivnem merilu na noben način sporno. Nekdo, ki se poglobljeno zanima za Pankrte, bo seveda želel izvedeti, kdo so posamezniki, ki sestavljajo skupino. In ti bi to raziskovanje - zelo zanimivo - rad vnaprej blokiral! Geslo Borisa Krambergerja ne pretendira na nič razen na svoj majhen obstoj v Wikipediji, ki ima očitno hude carinike. Geslo ne širi nobene slave, ki je moj brat že tako ne bi imel. Enako velja zame. Noben od naju ne išče slave, ker jo že poznava in je nočeva. Vendar to še ne pomeni, da bi lahko nekdo odločal o tem, ali v ljudski in demokratični Wikipediji smeva imeti geslo ali ne. Oba sva posegla v javno sfero - in to oba vidno. To bi moralo biti dovolj za vstop. Vse govoričenje po tem pragu je bolj na ravni osebnih mnenj ali tračev. Poleg tega Wikipedija tudi ne nudi kake posebne slave, je le eden od bežnih, trenutno resda bolj aktualnih zaznamkov v času. Tako jo vidim jaz. Ti, ki v njej odločilno sodeluješ, jo vidiš kot svoj biser, kar je razumljivo in do neke mere normalno. Toda, dragi moj Yerpo, to je tisto, čemur pravimo subjektivno gledanje. ::::::::Tvoje pripombe glede "nepotizma" so tako zame brez pomena, važna so le realna dela in reference. Imava jih tako Boris kakor jaz. Želela bi ti, da slavo in ugled čim prej dosežeš v tisti res veliki svetovni meri, ne le majhni notranjeslovenski, da boš videl, da to ni nič posebno pozitivnega in da je vse odvisno od politike in lobiranja primarne socializacijske skupine. Meni se tvoje intervencije glede demoničnosti sorodništva, ki jih jemlješ za nekakšne delikte (!), zdijo prejkone sodna oblast, tj. odločanje o tem, kdo sme biti v Wikipediji in kdo ne. In kdo ga sme vanjo vpisati geslo in kdo ne. Preneumno za inteligentne in študiozne ljudi. In verjamem, da si študiozen, saj omenjaš svojo naravoslovno kariero. V čem je torej tvoj resnični problem? ::::::::Verjemem tudi - glede na to, kako malomarno pišeš o meni in kako ti vse, kar argumentiram, le potrjuje tvoje negativno mnenje o meni - da je predsodek o meni obstajal že, preden sem pred dnevi skušala korigirati geslo o sebi, in ni kaj posebno novega. Ta tvoj izbruh (za moje slovensko geslo mi za zdaj na moje razmišljanje o sporni samoatribuciji "objektivnosti" s strani administratorjev še nihče ni odgovoril) imam za zanimivo dejstvo o tem, da sta "objektivnost" in "odprtost za korekture" napak, neresničnih zadev ali utaj v slovenskem kroženju informacij, ki si potem najdejo mesto tudi v Wikipediji, še vedno silno sporni. In to ne glede na to, da številni tisti, ki tam živite in delujete, iluzorno menite, da ju poznate ali celo izvajate v svojih geslih. Mika me, da bi najino dopisovanje uporabila za esej o (slovenski) Wikipediji in o njenih kontroverznih in v marsičem razlikujočih se metodah delovanja na papirju in ''in concreto.'' Shranila sem vse dopise za primer, če te zgrabi "mesarjenje" ali "brisanje". ::::::::Mimogrede, napisala sem tudi kratko geslo o infekcijski kliniki, ki je morda tudi pristransko, ker sem tam ležala leta dvakrat, v zgodnjem letu 1971 in še 1973 s pljučnico. Tega gesla seveda ne omenjaš. To sem naredila na isti dan - to je na prvi dan svojega sodelovanja z Wikipedijo, ki - zdi se mi - mu že na samem začetku groziš z oblastjo in ukinitvijo. Geslo ni kaj posebnega, le osnova za nadgradnjo in dopolnitev, a vpisano je in začudilo me je, da ga doslej ni bilo. Vpisovala bom gesla, ki me zanimajo in ki jih poznam, če mi bo vrhovni cenzor, za katerega sem mislila, da je davno stvar preteklosti, to dopustil. Ne gre mi za znanstvene članke, te lahko objavljam drugod. Me pa prav zanima, kako nadležna (ali ne) vam bo moja perspektiva, ki ni homogenizirano slovenska in ne gradi le na slovenskih spoznanjih. Ne bo pa pisanje v Wikipedijo nikoli moj osnoven hobi ali celo življenjska vokacija, kakor se zdi da je tvoj/tvoja. Ne zanima me nobena promocija skozi Wikipedijo in virtualni svet, zanimajo me realna dela in živi ljudje. ::::::::Najspornejša v tvojem odgovoru se mi zdi tvoja interpretacija "besede proti besedi" glede na ugled izjavljalca. Slutiti jo je že v izjavi Enciklopedije Britannice o Ani Pugačovi, za katero meniš, da ti "ugled korpusa" rešuje čast. Nekaj je lahko bedasto, četudi izhaja iz "brezprizivne" ali močno razširjene avtoritete. Kaj vse je znotraj Tretjega rajha ali Vichyjevske Francije in še kje, kjer so inteligentni in pošteni ljudje izgubili glas in družbeno veljavo, veljalo za ugledno in nesporno! ::::::::Morda si ravno tak, kakršen si, odličen spontan cenzor, tj. idealen slovenski urednik projekta Wikipedija, ki ne dopušča heretičnih vizij. Skozi tebe se kažejo vse omejitve slovenske mentalitete. Do drugačnih pogledov in klasifikacij pa si nestrpen, ker jih ne znaš dobro zgrabiti in preveriti, vsaj, kar zadeva moje geslo ne, verjamem pa, da ni edino. V Sloveniji imam namreč zelo veliko referenc, ki jih ti imaš za "ugledne", jaz pa komaj. Tvoja epistemična podlaga presojanj je konjunkturna, ker je zalepljena na trenutno slovensko reprezentacijsko realnost in nima nobenih preverljivih oprijemkov zunaj nje. Še huje je, sami kriteriji notranjeslovenske realnosti so skrajno sporni. ::::::::Kaj pa je "ugled", denimo, navajanjega filozofa Tineta Hribarja? Razen v Sloveniji in še to ne v vsej, morda pa še v nekaj omejenih germanofonih in ex-jugoslovanskih okoljih, ga skorajda ni. V velikem svetu ga ni ne v svetovnih enciklopedijah filozofije, ne navaja se njegovih spoznanj v globalno pomemebnih revijah ali korpusih, v svetovni filozofiji torej ne nastopa kot kakršnakoli referenca ob boku mednarodno uveljavljenih filozofov - in, ne pozabi, to glede "uglednosti" so, prosim, tvoji kriteriji, ne moji. Zatorej ne vem, o čem govoriš, ko moji besedi napram filozofovi znižuješ vrednost. ::::::::Za razliko od filozofa Hribarja, ki ga torej ne najdemo v svetovnih antologijah filozofov, sem jaz (oh, kako zoprno, da moram to sploh navajati, ker v deželi vlada totalna ignoranca o dosežkih "domačih ljudi" zunaj Slovenije) kot edina predstavnica Slovenije na primer objavljena v svetovni antologiji ''The world record : international voices from Southbank Centre's poetry Parnassus'' (2012)'','' ki ni izšla v Sloveniji, ampak v Angliji. Spet mi boš hotel pripisati samopromocijo, ki je nikdar nisem izvajala in me ne zanima, samo zato, ker navajam preprosto dejstvo: da obstajam v svetovno referenčnem korpusu. Pa vendar ta povsem "nepristranski" izbor moje poezije, ki je nastal slovenskemu izrivanju mene iz slovenske literature in poezije navkljub, kaže na ravno nasprotno zadevo: da so me izbrali nevtralni mednarodni bralci in člani žirije in da me slovenski zoprniki tedaj niso uspeli dovolj potlačiti, da se to ne bi zgodilo. Kar bi seveda hoteli. S teboj vred. Hudo je, kajne, če se nekdo, ki ve, da ustvarja izvirne zadeve in ni nikakršen komolčar in še manj samopromotor, ne pusti polomiti od domorodcev in se celo uspe izogniti neutemeljenim slovenskim mlinom za mletje kosti domačih ljudi! ::::::::To, kje je kdo "ugleden" in zakaj, je tu sicer komaj pomembno (v zgodovinski perspektivi pa je to zanimiva tema) in je tudi skrajno relativno, saj vsa občinstva niso enaka, zagovorniki določenih ustvarjalcev/ustvarjalk pa tudi nimajo enakih diplomatskih sposobnosti ali političnih omrežij ipd. Nekaj drugega še razkriva tvoja insistenca na tej absurdni in slabo preverjeni točki "uglednosti", ki je kajpak relativna in lahko različno lokalizirana: da gre za na vsej črti za tvoja relativno ozka notranjeslovenska prepričanja. ::::::::In ker se tu razkriva tvoja omejena spoznavna podlaga, je posledično morda sporno vse, kar pišeš o svojih izbranih zunajslovenskih predmetih ali osebah (zlasti v kulturi), saj ne poznaš dovolj dobro neslovenskih kontekstov, pričakovanj in zato izbranih "subjektov" ne zmoreš plasirati v sprejemljivo "objektivni" perspektivi. Ta nujno ostaja povsem subjektiva, tvoja: tako po izboru tvojih gesel in podatkov v njih kakor po diskurzivni geselski izvedbi. Jaz bi tu rekla: s tem ni nič narobe, vsi počnemo zadeve subjektivno, ker subjetivno živimo v svojih telesih, saj nismo le objekti drugih, ampak tudi subjekti, a z odločilnim dodatkom: tega se moramo zavedati in ne drugih arogantno prikrajševati za to, česar pri sebi ne vidimo. ::::::::Od stotisočev ali milijonov ljudi, ki se danes imajo za pomembne, se v dolgoročni memoriji ohrani komaj kak promil njihovih imen na stoletje. Tedaj bo morda zares delovala kakšna "objektivnost" preizkušnje časa in raznoterih filtracijskih kontekstov, ne deluje pa že kar danes za sprotne "lokalne" zvezde Wikipedije, naj bodo ruske, ameriške ali slovenske. Na dolgo dobo je zares pomemben morda promil ali največ odstotek Wikipedije. To pa spet pomeni, da si administratorji ne bi smeli dovoliti "brisanja" in "mesarjenja" gesel, ki jih sami ne razumejo dovolj dobro in še manj vedo napovedati, katera imena/gesla se bodo umestila v tisti "objektivni" promil ali odstotek. Torej je vse mahanje s cenzuro in razsojanji odvečni teater. Vse bi moralo biti na korektnem prikazu gesla, morda res brez vsakih pridevnikov in uglednih ojačevalcev - razen preprostegab sklica, in v poštenih, preverljivih referencah. Jaz sem jih podala, kjer je le bilo mogoče. Če jih nisem, mi konktretno napiši, kje je tako, vse drugo je odveč. Naj povzamem, ti se ne bi smel vtikati v nič drugega kakor to: suhoparen opis in korektni sklici. Predlagam, da za izhodišče vzameš moje slovensko geslo in bova konkretno od stavka do stavka videla, kje so reference sporne in kje ni dokazov za moje trditve. ::::::::Toliko. ::::::::Naj končam s tem, da spoštujem tvoj opus v Wikipediji, drugega tvojega dela pa ne poznam in tudi nisem pristojna za naravoslovje, čeprav sem do tvojih prijemov mestoma skeptična. Vendar v imenu pluralizma menim, da je vsak drugačen glas dragocen za diskusijo. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-36859-83|&#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-36859-83|pogovor]]) 16:17, 25. junij 2026 (CEST) :::::::::In še to, Yerpo, zgoraj piše, da so okoli najine teme 3 osebe v pogovoru in da je 9 komentarjev. Zakaj vidim le najine prispevke - in ni jih devet? Hvala za odgovor ali napotilo na stran, kjer si lahko preberem komentarje drugih. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-36859-83|&#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-36859-83|pogovor]]) 16:23, 25. junij 2026 (CEST) ::::::::::Opravičujem se za zatipkane napake in nekaj drugih lapsusov. Pišem na francoski tastaturi in se pogosto motim, ker so črke pri tej na drugih tipkah, potem pa popravljam in včasih pozabim kako besedo ali črko izbrisati ali dopisati. Tu je eden od stavkov, ki bi moral teči takole: "Naj povzamem, ti se ne bi smel vtikati v nič drugega kakor v to: da so opisi suhoparni (in ne prenapeti) in da so sklici korektni. Medtem sem pregledala geslo uglednega slovenskega filozofa, okoli katerega sva sukala pero, v Wikipediji. In ugotovila, da v vsem dolgem geslu o življenju, selitvah iz sobe v sobo, rojstvih otrok, pitni vodi in meščanstvu, pa pregonih udbe in drugih prigodah nima med besedilom niti enega samega referenčnega sklica (prav takšnega, ki jih meni očitaš, pa jih imam v primerjavi z njim lep zalogaj). Yerpo, ne reci mi, da tega ne potrebuje, ker je dovolj "ugleden"! Ta bi bil pokop vseh poštenih metod slovenske Wikipedije. Bojim se pravzaprav nečesa drugega: da se od njega, ker je tako "ugleden" ne upate zahtevati, kar od drugih izsiljujete in jim grozite z izbrisom. Čakam torej na tvojo pojasnilo tudi glede teh dvojnih meril. In na druge jasne odgovore na zastavljena vprašanja, predvsem pa na tvoje resnično ime. Lahko noč. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-36859-83|&#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-36859-83|pogovor]]) 00:15, 26. junij 2026 (CEST) :::::::::{{ping|Tak2026}} še ena eksponentno daljša replika, ki problematizira vse okrog, izogne pa se osrednji poanti mojega sporočila. Zato se bom omejil na bistvo in ne bom omenjal vsake bodice v njej, ker nepregledni eseji ne bodo koristili nikomur. Sem seveda pripravljen pojasniti/zagovarjati vsak moj komentar, a o vsem ostalem lahko razpravljamo ločeno na primernejših mestih (na primer pogovornih straneh člankov, ki jih omenjaš). Svoje ime si razkrila sama v javni opombi [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Taja_Kramberger&diff=prev&oldid=6699256 tule], na podoben način sem ga jaz na [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik%3AYerpo%2FOsebno&diff=6678008&oldid=6652465 svoji predstavitveni strani]. Če si razumela povzetek urejanja ob avtobiografski intervenciji za drugačne sorte razkritje, se opravičujem. :::::::::Na kratko, še enkrat: izhajam iz dogovorov o [[WP:P|preverljivosti]] in izogibanju [[WP:KOI|navzkrižja interesov]]. Pri tem vztrajam ob polnem zavedanju, da bom na površinski pogled izpadel črkobralsko in omejeno, sploh v debati z osebo, ki se s svojo avtoriteto postavlja nadnje ter brez poznavanja sistema razlaga, kako bi stvari morale delovati. Vendar je za mano konsenz tisočev kolegov z vsega sveta, ki so skozi desetletja grajenja projekta oblikovali te smernice in dokazali, da so najučinkovitejše za demokratično zbiranje ter širjenje prostega znanja na tako odprti platformi. Tudi tisto o francoskih kolegih ni nobena projekcija - imajo namreč [[:fr:Wikipédia:Autobiographie|praktično identično smernico o neprimernosti avtobiografskih prispevkov]] in na podlagi praktično identičnih pravil o preverljivosti ter odmevnosti [[:fr:Wikipédia:Débat d'admissibilité|razpravljajo o brisanju]] (medklic: o brisanju gesla o tebi nikjer ni bilo govora). Učinkovitost med drugim dokazuje [[Erazmova nagrada]], ki smo jo prejeli kot skupnost. In o virih smo tudi v slovenskem kotičku Wikimedijinega vesolja že veliko debatirali. :::::::::Seveda je logična senzibilnost do lastne javne podobe in seveda nam je obojim v interesu, da so predstavljeni verodostojni podatki. Ampak do meje, ki jo predpisujejo dogovori, zapisani v obliki pravil in smernic. Pluralnost mnenj se zagotovi s tem, da je polje sprejemljivih virov izjemno široko, omejeno le s kriteriji, da jih mora objaviti priznan izdajatelj, ki zagotavlja uredniško sito, in da so neodvisni ter sekundarni. Lahko je izdajatelj domač, lahko je tuj, samo da je. Jaz sem denimo pri Pugačovi navedel tisto, kar je bilo meni dostopno in ob pregledu virov nisem našel nič, kar bi izpodbijalo zapisano, je pa geslo odprto za dodaten (referenciran) kontekst. In to je dovolj. Po drugi strani imamo v primeru osebne vpletenosti bolj posredne mehanizme za popravljanje netočnosti/neresnic, saj urejanje v tako direktnem navzkrižju interesov ni dobrodošlo. In zaradi kršenja obojega hkrati sem reagiral (več na [[Pogovor:Taja Kramberger]], kjer sem zdaj naštel težave). Že res, da je tudi geslo o Tinetu Hribarju daleč od idealnega, a ga vsaj sam ni poliral. In znova, prava pot je izboljšanje tistega gesla, ne vnos novih slabih praks po ključu “če ima lahko on, imam lahko tudi jaz”. :::::::::Zato vabljena h konstruktivnemu sodelovanju v okviru veljavnih dogovorov. Mimogrede, v debati sva zaenkrat samo midva. Sistem omenja tri udeležence, ker si nekaj odgovorov dodala neprijavljena in ne prepozna, da gre za isti uporabniški račun. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:54, 28. junij 2026 (CEST) == Hitri izbris == Zdravo! Lahko prosim hitri izbris naslednjih nepotrebnih preusmeritev? To so: * [[Prekmürska rejč]] * [[Slovenski jezik med Mörov i Rábov]] * [[Slovenski jezik med Muro in Rabo]] * [[Slovenski jezik med Mürov i Rábov]] * [[Slovenščina med Muro in Rabo]] * [[Mörčarski jezik]] * [[Mörčarščina]] Lp,<br /> 10:14, 28. junij 2026 (CEST) [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 10:14, 28. junij 2026 (CEST) : {{Opravljeno|Ok}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:52, 28. junij 2026 (CEST) == MRC Maribor in Stalag XVIII D == Spoštovani Yerpo. Prosim za uredniško urgiranje glede urejanja in dopolnjevanja teksta v slovenski različici na zavihku Wikipedije o Stalagu XVIII D ([[Stalag XVIII-D]]). Popolnoma nerazumljivo mi je, s kakšno pravico, (ne)razumevanjem in (ne)kredibilnostjo uporabnik 97E (ki ima že nekaj sporov na podobne tematike, in ki je bil že nekajkrat opozorjen, naj se uredniško ne zapleta) postavlja osnovni namen in poslanstvo MRC Maribor v pogojno in domnevno obliko: /.../ "katerega namen '''naj bi bil''' vzpostavitev znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške in spominske aktivnosti v ujetniškem objektu sovjetskih vojnih ujetnikov. MRC Maribor '''kot svoj namen''' '''imenuje''' ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacifašistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacifašistične ideologije." Znanstvenoraziskovalno, publicistično, izobraževalno, vzgojno-pedagoško in spominsko delo ter mednarodna aktivnost MRC Maribor je javno izsledljivo in preverljivo s konkretnimi javnimi rezultati. MRC Maribor v svojih prostorih vsako leto pripravlja in otvori več novih izvirnih razstav (ki temeljijo na dolgotrajnem arhivskem raziskovalnem delu doma in v tujini), organizira pomembne in odmevne mednarodne znanstvene konference, simpozije in okrogle mize (kamor se vabi tudi potomce zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru), prireja kulturne dogodke, objavlja znanstvene in strokovne publikacije, izvaja izvirna raziskovanja in gostovanja v tujih arhivih, muzejih, raziskovalnih inštitutih in knjižnicah (Velika Britanija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Švica in Rusija), v svojih prostorih gosti učence osnovnih in srednjih šol kot del njihovega šolskega učnega procesa (izpolnjevanje delovnih listov); s svojimi zaposlenimi izvaja predavateljske udeležbe in akademske nastope doma in v tujini ter se udeležuje komemoracijskih in spominskih srečanj s potomci vojnih ujetnikov, za katere izvaja strokovna predavanja, jim odgovarja na doslej nepojasnjena (in/ali zamolčana) vprašanja, jim nudi moralno in čustveno podporo, jim pomaga pridobivati statuse vojnih žrtev ter jim predaja dokazno gradivo (originalne arhivske dokumente in druge redke fotografije). S kakšno pravico lahko torej nekdo izpodbija ta dejstva in vse skupaj postavlja v obliko domnevanja? Prosim, da se mi dovoli ureditev tozadevnega odstavka brez uporabe "naj bi bil" (brez neupravičenih pogojnikov in domnevnih oblik). MRC Maribor prav tako ni projekt ruskega veleposlaništva. Res je med drugim nastal na podlagi njegove iniciative (v taborišču je bilo navsezadnje interniranih več kot 5.000 sovjetskih vojnih ujetnikov) in seveda pobude drugih deležnikov ter skupnega dela drugih ljudi (prav tako najvišjih državnih predstavnikov Republike Slovenije), ki so prispevali k ustanovitvi imenovanega raziskovalnega centra. [[Uporabnik:Thesecondworldwar3|Thesecondworldwar3]] ([[Uporabniški pogovor:Thesecondworldwar3|pogovor]]) 15:50, 10. julij 2026 (CEST) :Društvo direktno financira rusija, kar si lahko tudi prebereš v virih v članku. Direktor društva sam bivšega ruskega veleposlanika imenuje za “ideološko vodjo” projekta, namiguje da zlobni EU in ZDA “razdvojujeta slovane”, govori o “sodobnem boju proti nacistom” in namiguje da morajo mlade učiti “resnico”, ki naj bi jo baje nekdo danes skušal spremeniti itd. itd. Mislim da je precej očitno kam pes taco moli. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 17:44, 10. julij 2026 (CEST) Predlagam, da tole razpravo preselimo na pogovorno stran članka. Se pa strinjam, da pogojnik ni potreben. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 10. julij 2026 (CEST) kin7bogpkcz5hp567iwynudjbeve5m7 10 132400 6709317 4031923 2026-07-10T15:38:36Z Pinky sl 2932 6709317 wikitext text/x-wiki &#124;<noinclude> {{documentation}} <!-- Add categories to the /doc subpage --> </noinclude> 5edw5gzp5q8wdkv58s32kzu46ex9w8t 0 135994 6709443 6689392 2026-07-10T19:51:58Z Stebunik 55592 6709443 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]]] '''Povojni poboji na Slovenskem''' so izraz za skoraj izključno izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne [[Čistka|čistke]] imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Po raziskavah zgodovinarja [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], predsednika [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|Korpusa narodne obrambe Jugoslavije]], med najodgovornejšimi zanje pa so bili [[Josip Broz]], [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Ivan Maček]].<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/ |title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu! |date=30. oktober 2019}}</ref> Odgovornost nosi tudi takratni visoki komunistični funkcionar [[Mitja Ribičič]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mitja-ribicic-ovaden-za-genocid/37066|title=Mitja Ribičič ovaden za genocid|publisher=MMC RTV SLO|author=Uredništvo|place=|language=sl|date=24. maj 2005|accessdate=10. julij 2026}}</ref> Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.<ref>Ferenc, Mitja (2004). [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2262/2594/ Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji?] ''Prispevki za novejšo zgodovino XLIV'' 1.</ref> ==Lokacije== Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti [http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4 tukaj].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|title=Geopedia|date=december 2009|accessdate=1.10.2017|website=Lokacije prikritih vojnih grobišč|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|last=|first=|archive-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001213958/http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|url-status=dead}}</ref> *[[Crngrob]]<ref>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje 20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje</ref><ref>http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič</ref> *[[Barbara rov]] == Glej tudi == * [[Slovensko povojno begunstvo]] *[[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji]] *[[Pliberška tragedija]] * [[Barbara rov]] * [[Rudnik Pečovnik]] * [[Pokol v Kočevskem Rogu]] *[[Partizanski pokol v Mariji Reki|Poboj v Mariji Reki]] *[[Tezenski pokol|Poboj na Teznu]] *[[Partizanski zločin v Mostcu|Poboj v Mostcu]] * [[OZNA]] == Galerija == <gallery perrow="6"> File:Crngrob 1 napis na križu.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob, Napis na križu File:Crngrob 1.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 1, lokacija 46 ° 11 ' 45,67 " , 14 ° 18 ' 21,61 " File:Crngrob 2.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 2, lokacija 46 ° 11 ' 45,53 " , 14 ° 18 ' 16,87 " File:Crngrob 5 tabla.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5, tabla File:Crngrob 5.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5 lokacija 46 ° 11' 52,9 " , 14 ° 18 ' 5,61 " File:Crngrob 5a.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5a File:Crngrob 5b.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5b </gallery> == Glej tudi == * [[Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Aplenc|first=Andrej|last2=Jančar|first2=Drago|title=Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990|publisher=Nova revija|place=Ljubljana|year=1998|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHBR01SD|cobiss=79178240|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005-2008|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2008|cobiss=240748800|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : 3. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2011|cobiss=259366656|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja|publisher=Mohorjeva|place=Celovec|year=2015|cobiss=278726656|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|last2=Benčina|first2=Anica|title=Nemoč laži : poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2011-2018|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2019|cobiss=298709504|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2021|cobiss=61742851|language=sl}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=3.450 umorjenih : bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico : 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2024|cobiss=192336899|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025|publisher=Državni svet|place=Ljubljana|year=2025|cobiss=260984067|language=sl|url=https://www.ds-rs.si/sites/default/files/2026-01/Komisija%20vlade%20RS-net%20zbornik.pdf}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo|publisher=Arhiv Republike Slovenije|place=Ljubljana|year=1999|url=https://www.sistory.si/publication/44864|cobiss=103354368|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{cite book|editor-last=Gabrič|editor-first=Aleš|title=Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|place=Ljubljana|year=1996|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38560/Slovenija_v_letu_1945.pdf|cobiss=57087744|language=slovenščina}} * {{Cite web|last=Kekec|first=Bojan|last2=Valič Zver|first2=Andreja|last3=Ferenc|first3=Mitja|last4=Grdina|first4=Igor|last5=Griesser Pečar|first5=Tamara|title=70 let potem, posvet v Državnem svetu|website=youtube.com|date=2015|url=https://www.youtube.com/watch?v=81wIZGuWZ4Q|accessdate=14. november 2025|last6=Prunk|first6=Janko|last7=Gradna|first7=Stane|last8=Juhant|first8=Janez|last9=Maver|first9=Aleš}} * {{cite book|editor=Jančar|title=Poročilo o pobojih: Vmesno poročilo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti|publisher=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=251994368|language=sl|editor-first=Mateja}} * {{cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Teharje so tlakovane z našo krvjo|publisher=samozaložba|location=Buenos Aires|year=1973|cobiss=27366401|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC2KXNVC}} * {{cite book|last=Korošec|first=Ivan|title=Teharje : krvave arene|publisher=Ilex-Impex|location=Ljubljana|year=1994|cobiss=41121536}} * {{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}} * Mikola, Milko (1999). ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952''. Celje: ZAC {{COBISS|ID=104001280}} * Mikola, Milko (2007). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci''. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. {{COBISS|ID=235013632}} * Mikola, Milko (2008). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček''. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. {{COBISS|ID=242952704}} * {{cite book|last=Mikola|first=Milko|title=Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2012|cobiss=263646208|language=sl}} * {{cite video|last=Možina|first=Jože|title=Zločin, ki ne zastara : Slovenska Bistrica 1946|publisher=RTV Slovenija|year=2001|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174267587|cobiss=176353539|language=sl}} * {{cite book|last1=Potočnik|first1=Terezija|last2=Friš|first2=Darko|title=Taborišče Teharje in amnestija leta 1945|publisher=[T. Potočnik]|location=Maribor|year=2009|cobiss=17063944|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10952}} * {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{cite book|editor-last=Pučnik|editor-first=Jože|title=Iz arhivov slovenske politične policije|publisher=Veda|place=Ljubljana|year=1996|cobiss=146036|language=slovenščina}} * {{cite book|last1=Tolstoy|first1=Nikolaj|last2=Jeločnik|first2=Nikolaj|last3=Rozman|first3=Branko|title=Trilogija o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 : Vetrinje–Teharje–Rog|edition=Ponatis|publisher=ZAT|location=Maribor|year=1991|cobiss=23354112}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2012|title=Leto 1945 – korenine in posledice obračuna v Sloveniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEABCJ71|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=83|issue=4|pages=63–83}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2014|title=Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč v Sloveniji (1945–1952)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC1PRB6A|journal=Nasilje vojnih in povojnih dni|language=sl|pages=289–324|cobiss=3194996}} * {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} == Zunanje povezave == *»[https://www.gov.si/novice/2025-07-01-redke-pisne-sledi-o-povojnih-izvensodnih-pobojih/ Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih]«. ''Arhivalija meseca'' (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.{{hist-stub}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]] iwe6s6ah0iqntp4sucsi4k10l584jes 6709444 6709443 2026-07-10T19:56:04Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 slog 6709444 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]]] '''Povojni poboji na Slovenskem''' so izraz za skoraj izključno izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne [[Čistka|čistke]] imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Po raziskavah zgodovinarja [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], predsednika [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|Korpusa narodne obrambe Jugoslavije]], med najodgovornejšimi zanje pa so bili [[Josip Broz]], [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Ivan Maček]].<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/ |title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu! |date=30. oktober 2019}}</ref> Za sunajsodne poboje po drugi svetovni vojni je bil kazensko ovaden tudi [[Mitja Ribičič]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mitja-ribicic-ovaden-za-genocid/37066|title=Mitja Ribičič ovaden za genocid|publisher=MMC RTV SLO|author=Uredništvo|place=|language=sl|date=24. maj 2005|accessdate=10. julij 2026}}</ref> Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.<ref>Ferenc, Mitja (2004). [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2262/2594/ Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji?] ''Prispevki za novejšo zgodovino XLIV'' 1.</ref> ==Lokacije== Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti [http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4 tukaj].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|title=Geopedia|date=december 2009|accessdate=1.10.2017|website=Lokacije prikritih vojnih grobišč|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|last=|first=|archive-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001213958/http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|url-status=dead}}</ref> *[[Crngrob]]<ref>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje 20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje</ref><ref>http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič</ref> *[[Barbara rov]] == Glej tudi == * [[Slovensko povojno begunstvo]] *[[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji]] *[[Pliberška tragedija]] * [[Barbara rov]] * [[Rudnik Pečovnik]] * [[Pokol v Kočevskem Rogu]] *[[Partizanski pokol v Mariji Reki|Poboj v Mariji Reki]] *[[Tezenski pokol|Poboj na Teznu]] *[[Partizanski zločin v Mostcu|Poboj v Mostcu]] * [[OZNA]] == Galerija == <gallery perrow="6"> File:Crngrob 1 napis na križu.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob, Napis na križu File:Crngrob 1.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 1, lokacija 46 ° 11 ' 45,67 " , 14 ° 18 ' 21,61 " File:Crngrob 2.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 2, lokacija 46 ° 11 ' 45,53 " , 14 ° 18 ' 16,87 " File:Crngrob 5 tabla.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5, tabla File:Crngrob 5.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5 lokacija 46 ° 11' 52,9 " , 14 ° 18 ' 5,61 " File:Crngrob 5a.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5a File:Crngrob 5b.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5b </gallery> == Glej tudi == * [[Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Aplenc|first=Andrej|last2=Jančar|first2=Drago|title=Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990|publisher=Nova revija|place=Ljubljana|year=1998|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHBR01SD|cobiss=79178240|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005-2008|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2008|cobiss=240748800|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : 3. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2011|cobiss=259366656|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja|publisher=Mohorjeva|place=Celovec|year=2015|cobiss=278726656|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|last2=Benčina|first2=Anica|title=Nemoč laži : poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2011-2018|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2019|cobiss=298709504|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2021|cobiss=61742851|language=sl}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=3.450 umorjenih : bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico : 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2024|cobiss=192336899|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025|publisher=Državni svet|place=Ljubljana|year=2025|cobiss=260984067|language=sl|url=https://www.ds-rs.si/sites/default/files/2026-01/Komisija%20vlade%20RS-net%20zbornik.pdf}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo|publisher=Arhiv Republike Slovenije|place=Ljubljana|year=1999|url=https://www.sistory.si/publication/44864|cobiss=103354368|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{cite book|editor-last=Gabrič|editor-first=Aleš|title=Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|place=Ljubljana|year=1996|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38560/Slovenija_v_letu_1945.pdf|cobiss=57087744|language=slovenščina}} * {{Cite web|last=Kekec|first=Bojan|last2=Valič Zver|first2=Andreja|last3=Ferenc|first3=Mitja|last4=Grdina|first4=Igor|last5=Griesser Pečar|first5=Tamara|title=70 let potem, posvet v Državnem svetu|website=youtube.com|date=2015|url=https://www.youtube.com/watch?v=81wIZGuWZ4Q|accessdate=14. november 2025|last6=Prunk|first6=Janko|last7=Gradna|first7=Stane|last8=Juhant|first8=Janez|last9=Maver|first9=Aleš}} * {{cite book|editor=Jančar|title=Poročilo o pobojih: Vmesno poročilo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti|publisher=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=251994368|language=sl|editor-first=Mateja}} * {{cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Teharje so tlakovane z našo krvjo|publisher=samozaložba|location=Buenos Aires|year=1973|cobiss=27366401|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC2KXNVC}} * {{cite book|last=Korošec|first=Ivan|title=Teharje : krvave arene|publisher=Ilex-Impex|location=Ljubljana|year=1994|cobiss=41121536}} * {{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}} * Mikola, Milko (1999). ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952''. Celje: ZAC {{COBISS|ID=104001280}} * Mikola, Milko (2007). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci''. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. {{COBISS|ID=235013632}} * Mikola, Milko (2008). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček''. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. {{COBISS|ID=242952704}} * {{cite book|last=Mikola|first=Milko|title=Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2012|cobiss=263646208|language=sl}} * {{cite video|last=Možina|first=Jože|title=Zločin, ki ne zastara : Slovenska Bistrica 1946|publisher=RTV Slovenija|year=2001|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174267587|cobiss=176353539|language=sl}} * {{cite book|last1=Potočnik|first1=Terezija|last2=Friš|first2=Darko|title=Taborišče Teharje in amnestija leta 1945|publisher=[T. Potočnik]|location=Maribor|year=2009|cobiss=17063944|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10952}} * {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{cite book|editor-last=Pučnik|editor-first=Jože|title=Iz arhivov slovenske politične policije|publisher=Veda|place=Ljubljana|year=1996|cobiss=146036|language=slovenščina}} * {{cite book|last1=Tolstoy|first1=Nikolaj|last2=Jeločnik|first2=Nikolaj|last3=Rozman|first3=Branko|title=Trilogija o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 : Vetrinje–Teharje–Rog|edition=Ponatis|publisher=ZAT|location=Maribor|year=1991|cobiss=23354112}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2012|title=Leto 1945 – korenine in posledice obračuna v Sloveniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEABCJ71|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=83|issue=4|pages=63–83}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2014|title=Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč v Sloveniji (1945–1952)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC1PRB6A|journal=Nasilje vojnih in povojnih dni|language=sl|pages=289–324|cobiss=3194996}} * {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} == Zunanje povezave == *»[https://www.gov.si/novice/2025-07-01-redke-pisne-sledi-o-povojnih-izvensodnih-pobojih/ Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih]«. ''Arhivalija meseca'' (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.{{hist-stub}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]] kfucwinqr07fjloclcxt6837w1x0bhc 6709455 6709444 2026-07-10T20:05:12Z Stebunik 55592 6709455 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]]] '''Povojni poboji na Slovenskem''' so izraz za skoraj izključno izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne [[Čistka|čistke]] imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Zato je nujno opravljati tozadevne raziskave v povezavi z drugimi bivšimi jugoslovanskimi republikami, ki so doživljale podobne ali pa še hujše pogrome.<ref>{{cite web|url=https://www.koreni.rs/stravicni-podaci-zlocini-komunista-nad-srpskim-narodom-u-20-veku/|title=Stravični podaci: Zločini komunista nad srpskim narodom u 20. veku|publisher=koreni.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=15. maj 2020|accessdate=10. julij 2026}}</ref> Po raziskavah zgodovinarja [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], predsednika [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|Korpusa narodne obrambe Jugoslavije]], med najodgovornejšimi zanje pa so bili [[Josip Broz]], [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Ivan Maček]].<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/ |title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu! |date=30. oktober 2019}}</ref> Za sunajsodne poboje po drugi svetovni vojni je bil kazensko ovaden tudi [[Mitja Ribičič]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mitja-ribicic-ovaden-za-genocid/37066|title=Mitja Ribičič ovaden za genocid|publisher=MMC RTV SLO|author=Uredništvo|place=|language=sl|date=24. maj 2005|accessdate=10. julij 2026}}</ref> Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.<ref>Ferenc, Mitja (2004). [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2262/2594/ Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji?] ''Prispevki za novejšo zgodovino XLIV'' 1.</ref> ==Lokacije== Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti [http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4 tukaj].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|title=Geopedia|date=december 2009|accessdate=1.10.2017|website=Lokacije prikritih vojnih grobišč|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|last=|first=|archive-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001213958/http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|url-status=dead}}</ref> *[[Crngrob]]<ref>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje 20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje</ref><ref>http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič</ref> *[[Barbara rov]] == Glej tudi == * [[Slovensko povojno begunstvo]] *[[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji]] *[[Pliberška tragedija]] * [[Barbara rov]] * [[Rudnik Pečovnik]] * [[Pokol v Kočevskem Rogu]] *[[Partizanski pokol v Mariji Reki|Poboj v Mariji Reki]] *[[Tezenski pokol|Poboj na Teznu]] *[[Partizanski zločin v Mostcu|Poboj v Mostcu]] * [[OZNA]] == Galerija == <gallery perrow="6"> File:Crngrob 1 napis na križu.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob, Napis na križu File:Crngrob 1.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 1, lokacija 46 ° 11 ' 45,67 " , 14 ° 18 ' 21,61 " File:Crngrob 2.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 2, lokacija 46 ° 11 ' 45,53 " , 14 ° 18 ' 16,87 " File:Crngrob 5 tabla.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5, tabla File:Crngrob 5.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5 lokacija 46 ° 11' 52,9 " , 14 ° 18 ' 5,61 " File:Crngrob 5a.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5a File:Crngrob 5b.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5b </gallery> == Glej tudi == * [[Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Aplenc|first=Andrej|last2=Jančar|first2=Drago|title=Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990|publisher=Nova revija|place=Ljubljana|year=1998|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHBR01SD|cobiss=79178240|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005-2008|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2008|cobiss=240748800|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : 3. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2011|cobiss=259366656|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja|publisher=Mohorjeva|place=Celovec|year=2015|cobiss=278726656|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|last2=Benčina|first2=Anica|title=Nemoč laži : poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2011-2018|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2019|cobiss=298709504|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2021|cobiss=61742851|language=sl}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=3.450 umorjenih : bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico : 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2024|cobiss=192336899|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025|publisher=Državni svet|place=Ljubljana|year=2025|cobiss=260984067|language=sl|url=https://www.ds-rs.si/sites/default/files/2026-01/Komisija%20vlade%20RS-net%20zbornik.pdf}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo|publisher=Arhiv Republike Slovenije|place=Ljubljana|year=1999|url=https://www.sistory.si/publication/44864|cobiss=103354368|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{cite book|editor-last=Gabrič|editor-first=Aleš|title=Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|place=Ljubljana|year=1996|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38560/Slovenija_v_letu_1945.pdf|cobiss=57087744|language=slovenščina}} * {{Cite web|last=Kekec|first=Bojan|last2=Valič Zver|first2=Andreja|last3=Ferenc|first3=Mitja|last4=Grdina|first4=Igor|last5=Griesser Pečar|first5=Tamara|title=70 let potem, posvet v Državnem svetu|website=youtube.com|date=2015|url=https://www.youtube.com/watch?v=81wIZGuWZ4Q|accessdate=14. november 2025|last6=Prunk|first6=Janko|last7=Gradna|first7=Stane|last8=Juhant|first8=Janez|last9=Maver|first9=Aleš}} * {{cite book|editor=Jančar|title=Poročilo o pobojih: Vmesno poročilo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti|publisher=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=251994368|language=sl|editor-first=Mateja}} * {{cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Teharje so tlakovane z našo krvjo|publisher=samozaložba|location=Buenos Aires|year=1973|cobiss=27366401|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC2KXNVC}} * {{cite book|last=Korošec|first=Ivan|title=Teharje : krvave arene|publisher=Ilex-Impex|location=Ljubljana|year=1994|cobiss=41121536}} * {{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}} * Mikola, Milko (1999). ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952''. Celje: ZAC {{COBISS|ID=104001280}} * Mikola, Milko (2007). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci''. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. {{COBISS|ID=235013632}} * Mikola, Milko (2008). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček''. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. {{COBISS|ID=242952704}} * {{cite book|last=Mikola|first=Milko|title=Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2012|cobiss=263646208|language=sl}} * {{cite video|last=Možina|first=Jože|title=Zločin, ki ne zastara : Slovenska Bistrica 1946|publisher=RTV Slovenija|year=2001|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174267587|cobiss=176353539|language=sl}} * {{cite book|last1=Potočnik|first1=Terezija|last2=Friš|first2=Darko|title=Taborišče Teharje in amnestija leta 1945|publisher=[T. Potočnik]|location=Maribor|year=2009|cobiss=17063944|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10952}} * {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{cite book|editor-last=Pučnik|editor-first=Jože|title=Iz arhivov slovenske politične policije|publisher=Veda|place=Ljubljana|year=1996|cobiss=146036|language=slovenščina}} * {{cite book|last1=Tolstoy|first1=Nikolaj|last2=Jeločnik|first2=Nikolaj|last3=Rozman|first3=Branko|title=Trilogija o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 : Vetrinje–Teharje–Rog|edition=Ponatis|publisher=ZAT|location=Maribor|year=1991|cobiss=23354112}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2012|title=Leto 1945 – korenine in posledice obračuna v Sloveniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEABCJ71|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=83|issue=4|pages=63–83}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2014|title=Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč v Sloveniji (1945–1952)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC1PRB6A|journal=Nasilje vojnih in povojnih dni|language=sl|pages=289–324|cobiss=3194996}} * {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} == Zunanje povezave == *»[https://www.gov.si/novice/2025-07-01-redke-pisne-sledi-o-povojnih-izvensodnih-pobojih/ Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih]«. ''Arhivalija meseca'' (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.{{hist-stub}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]] ipp66il0hbe6aysa46lnes4vqltl91f 6709461 6709455 2026-07-10T20:11:57Z Barbka bere 262195 pr. 6709461 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]]] '''Povojni poboji na Slovenskem''' so izraz za skoraj izključno izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne [[Čistka|čistke]] imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Zato je nujno opravljati tozadevne raziskave v povezavi z drugimi bivšimi jugoslovanskimi republikami, ki so doživljale podobne ali pa še hujše pogrome.<ref>{{cite web|url=https://www.koreni.rs/stravicni-podaci-zlocini-komunista-nad-srpskim-narodom-u-20-veku/|title=Stravični podaci: Zločini komunista nad srpskim narodom u 20. veku|publisher=koreni.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=15. maj 2020|accessdate=10. julij 2026}}</ref> Po raziskavah zgodovinarja [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], predsednika [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|Korpusa narodne obrambe Jugoslavije]], med najodgovornejšimi zanje pa so bili [[Josip Broz]], [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Ivan Maček]].<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/ |title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu! |date=30. oktober 2019}}</ref> Za zunajsodne poboje po drugi svetovni vojni je bil kazensko ovaden tudi [[Mitja Ribičič]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mitja-ribicic-ovaden-za-genocid/37066|title=Mitja Ribičič ovaden za genocid|publisher=MMC RTV SLO|author=Uredništvo|place=|language=sl|date=24. maj 2005|accessdate=10. julij 2026}}</ref> Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.<ref>Ferenc, Mitja (2004). [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2262/2594/ Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji?] ''Prispevki za novejšo zgodovino XLIV'' 1.</ref> ==Lokacije== Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti [http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4 tukaj].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|title=Geopedia|date=december 2009|accessdate=1.10.2017|website=Lokacije prikritih vojnih grobišč|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|last=|first=|archive-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001213958/http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|url-status=dead}}</ref> *[[Crngrob]]<ref>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje 20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje</ref><ref>http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič</ref> *[[Barbara rov]] == Glej tudi == * [[Slovensko povojno begunstvo]] *[[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji]] *[[Pliberška tragedija]] * [[Barbara rov]] * [[Rudnik Pečovnik]] * [[Pokol v Kočevskem Rogu]] *[[Partizanski pokol v Mariji Reki|Poboj v Mariji Reki]] *[[Tezenski pokol|Poboj na Teznu]] *[[Partizanski zločin v Mostcu|Poboj v Mostcu]] * [[OZNA]] == Galerija == <gallery perrow="6"> File:Crngrob 1 napis na križu.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob, Napis na križu File:Crngrob 1.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 1, lokacija 46 ° 11 ' 45,67 " , 14 ° 18 ' 21,61 " File:Crngrob 2.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 2, lokacija 46 ° 11 ' 45,53 " , 14 ° 18 ' 16,87 " File:Crngrob 5 tabla.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5, tabla File:Crngrob 5.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5 lokacija 46 ° 11' 52,9 " , 14 ° 18 ' 5,61 " File:Crngrob 5a.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5a File:Crngrob 5b.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5b </gallery> == Glej tudi == * [[Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Aplenc|first=Andrej|last2=Jančar|first2=Drago|title=Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990|publisher=Nova revija|place=Ljubljana|year=1998|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHBR01SD|cobiss=79178240|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005-2008|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2008|cobiss=240748800|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : 3. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2011|cobiss=259366656|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja|publisher=Mohorjeva|place=Celovec|year=2015|cobiss=278726656|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|last2=Benčina|first2=Anica|title=Nemoč laži : poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2011-2018|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2019|cobiss=298709504|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2021|cobiss=61742851|language=sl}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=3.450 umorjenih : bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico : 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2024|cobiss=192336899|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025|publisher=Državni svet|place=Ljubljana|year=2025|cobiss=260984067|language=sl|url=https://www.ds-rs.si/sites/default/files/2026-01/Komisija%20vlade%20RS-net%20zbornik.pdf}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo|publisher=Arhiv Republike Slovenije|place=Ljubljana|year=1999|url=https://www.sistory.si/publication/44864|cobiss=103354368|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{cite book|editor-last=Gabrič|editor-first=Aleš|title=Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|place=Ljubljana|year=1996|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38560/Slovenija_v_letu_1945.pdf|cobiss=57087744|language=slovenščina}} * {{Cite web|last=Kekec|first=Bojan|last2=Valič Zver|first2=Andreja|last3=Ferenc|first3=Mitja|last4=Grdina|first4=Igor|last5=Griesser Pečar|first5=Tamara|title=70 let potem, posvet v Državnem svetu|website=youtube.com|date=2015|url=https://www.youtube.com/watch?v=81wIZGuWZ4Q|accessdate=14. november 2025|last6=Prunk|first6=Janko|last7=Gradna|first7=Stane|last8=Juhant|first8=Janez|last9=Maver|first9=Aleš}} * {{cite book|editor=Jančar|title=Poročilo o pobojih: Vmesno poročilo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti|publisher=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=251994368|language=sl|editor-first=Mateja}} * {{cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Teharje so tlakovane z našo krvjo|publisher=samozaložba|location=Buenos Aires|year=1973|cobiss=27366401|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC2KXNVC}} * {{cite book|last=Korošec|first=Ivan|title=Teharje : krvave arene|publisher=Ilex-Impex|location=Ljubljana|year=1994|cobiss=41121536}} * {{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}} * Mikola, Milko (1999). ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952''. Celje: ZAC {{COBISS|ID=104001280}} * Mikola, Milko (2007). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci''. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. {{COBISS|ID=235013632}} * Mikola, Milko (2008). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček''. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. {{COBISS|ID=242952704}} * {{cite book|last=Mikola|first=Milko|title=Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2012|cobiss=263646208|language=sl}} * {{cite video|last=Možina|first=Jože|title=Zločin, ki ne zastara : Slovenska Bistrica 1946|publisher=RTV Slovenija|year=2001|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174267587|cobiss=176353539|language=sl}} * {{cite book|last1=Potočnik|first1=Terezija|last2=Friš|first2=Darko|title=Taborišče Teharje in amnestija leta 1945|publisher=[T. Potočnik]|location=Maribor|year=2009|cobiss=17063944|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10952}} * {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{cite book|editor-last=Pučnik|editor-first=Jože|title=Iz arhivov slovenske politične policije|publisher=Veda|place=Ljubljana|year=1996|cobiss=146036|language=slovenščina}} * {{cite book|last1=Tolstoy|first1=Nikolaj|last2=Jeločnik|first2=Nikolaj|last3=Rozman|first3=Branko|title=Trilogija o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 : Vetrinje–Teharje–Rog|edition=Ponatis|publisher=ZAT|location=Maribor|year=1991|cobiss=23354112}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2012|title=Leto 1945 – korenine in posledice obračuna v Sloveniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEABCJ71|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=83|issue=4|pages=63–83}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2014|title=Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč v Sloveniji (1945–1952)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC1PRB6A|journal=Nasilje vojnih in povojnih dni|language=sl|pages=289–324|cobiss=3194996}} * {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} == Zunanje povezave == *»[https://www.gov.si/novice/2025-07-01-redke-pisne-sledi-o-povojnih-izvensodnih-pobojih/ Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih]«. ''Arhivalija meseca'' (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.{{hist-stub}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]] 98ekgvvbbvrdkm9i5flgubflomhlyp4 6709476 6709461 2026-07-10T21:56:45Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ 6709476 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]]] '''Povojni poboji na Slovenskem''' so izraz za skoraj izključno izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne [[Čistka|čistke]] imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Zato je nujno opravljati tozadevne raziskave v povezavi z drugimi bivšimi jugoslovanskimi republikami, ki so doživljale podobne ali pa še hujše pogrome.<ref>{{cite web|url=https://www.koreni.rs/stravicni-podaci-zlocini-komunista-nad-srpskim-narodom-u-20-veku/|title=Stravični podaci: Zločini komunista nad srpskim narodom u 20. veku|publisher=koreni.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=15. maj 2020|accessdate=10. julij 2026}}</ref> Po raziskavah zgodovinarja [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], predsednika [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|Korpusa narodne obrambe Jugoslavije]], med najodgovornejšimi zanje pa so bili [[Josip Broz]], [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Ivan Maček]].<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/ |title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu! |date=30. oktober 2019}}</ref> Za zunajsodne poboje po drugi svetovni vojni je bil kazensko ovaden tudi [[Mitja Ribičič]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mitja-ribicic-ovaden-za-genocid/37066|title=Mitja Ribičič ovaden za genocid|publisher=MMC RTV SLO|author=Uredništvo|place=|language=sl|date=24. maj 2005|accessdate=10. julij 2026}}</ref> Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.<ref>Ferenc, Mitja (2004). [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2262/2594/ Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji?] ''Prispevki za novejšo zgodovino XLIV'' 1.</ref> ==Lokacije== Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti [http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4 tukaj].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|title=Geopedia|date=december 2009|accessdate=1.10.2017|website=Lokacije prikritih vojnih grobišč|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|last=|first=|archive-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001213958/http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|url-status=dead}}</ref> *[[Crngrob]]<ref>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje 20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje</ref><ref>http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič</ref> *[[Barbara rov]] == Glej tudi == * [[Slovensko povojno begunstvo]] *[[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji]] *[[Pliberška tragedija]] * [[Barbara rov]] * [[Rudnik Pečovnik]] * [[Pokol v Kočevskem Rogu]] *[[Partizanski pokol v Mariji Reki|Poboj v Mariji Reki]] *[[Tezenski pokol|Poboj na Teznu]] *[[Partizanski zločin v Mostcu|Poboj v Mostcu]] * [[OZNA]] == Galerija == <gallery perrow="6"> File:Crngrob 1 napis na križu.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob, Napis na križu File:Crngrob 1.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 1, lokacija 46 ° 11 ' 45,67 " , 14 ° 18 ' 21,61 " File:Crngrob 2.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 2, lokacija 46 ° 11 ' 45,53 " , 14 ° 18 ' 16,87 " File:Crngrob 5 tabla.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5, tabla File:Crngrob 5.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5 lokacija 46 ° 11' 52,9 " , 14 ° 18 ' 5,61 " File:Crngrob 5a.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5a File:Crngrob 5b.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5b </gallery> == Glej tudi == * [[Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Aplenc|first=Andrej|last2=Jančar|first2=Drago|title=Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990|publisher=Nova revija|place=Ljubljana|year=1998|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHBR01SD|cobiss=79178240|language=sl}} * {{cite book|last=Corsellis|first=John|title=Slovenija 1945 : smrt in preživetje po drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|place=Ljubljana|year=2006|cobiss=224978176|language=sl|last2=Ferrar|first2=Marcus}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005-2008|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2008|cobiss=240748800|language=sl}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : 3. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2011|cobiss=259366656|language=sl}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja|publisher=Mohorjeva|place=Celovec|year=2015|cobiss=278726656|language=sl}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|last2=Benčina|first2=Anica|title=Nemoč laži : poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2011-2018|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2019|cobiss=298709504|language=sl}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2021|cobiss=61742851|language=sl}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=3.450 umorjenih : bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico : 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2024|cobiss=192336899|language=sl}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025|publisher=Državni svet|place=Ljubljana|year=2025|cobiss=260984067|language=sl|url=https://www.ds-rs.si/sites/default/files/2026-01/Komisija%20vlade%20RS-net%20zbornik.pdf}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo|publisher=Arhiv Republike Slovenije|place=Ljubljana|year=1999|url=https://www.sistory.si/publication/44864|cobiss=103354368|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{cite book|editor-last=Gabrič|editor-first=Aleš|title=Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|place=Ljubljana|year=1996|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38560/Slovenija_v_letu_1945.pdf|cobiss=57087744|language=sl}} * {{Cite web|last=Kekec|first=Bojan|last2=Valič Zver|first2=Andreja|last3=Ferenc|first3=Mitja|last4=Grdina|first4=Igor|last5=Griesser Pečar|first5=Tamara|title=70 let potem, posvet v Državnem svetu|website=youtube.com|date=2015|url=https://www.youtube.com/watch?v=81wIZGuWZ4Q|accessdate=14. november 2025|last6=Prunk|first6=Janko|last7=Gradna|first7=Stane|last8=Juhant|first8=Janez|last9=Maver|first9=Aleš}} * {{cite book|editor=Jančar|title=Poročilo o pobojih: Vmesno poročilo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti|publisher=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=251994368|language=sl|editor-first=Mateja}} * {{cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Teharje so tlakovane z našo krvjo|publisher=N. Jeločnik|location=Buenos Aires|year=1973|cobiss=27366401|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC2KXNVC}} * {{cite journal|last=Dujo Jurjevčič|first=Mirjam|year=2025|title=Povojni izvensodni poboji : dolgo zamolčane usode žensk iz Loške doline|url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=40110&lang=slv|journal=Dileme|language=sl|volume=9|issue=2|pages=35–68|cobiss=265667843}} * {{cite book|last=Korošec|first=Ivan|title=Teharje : krvave arene|publisher=Ilex-Impex|location=Ljubljana|year=1994|cobiss=41121536}} * {{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}} * Mikola, Milko (1999). ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952''. Celje: ZAC {{COBISS|ID=104001280}} * Mikola, Milko (2007). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci''. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. {{COBISS|ID=235013632}} * Mikola, Milko (2008). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček''. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. {{COBISS|ID=242952704}} * {{cite book|last=Mikola|first=Milko|title=Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2012|cobiss=263646208|language=sl}} * {{cite video|last=Možina|first=Jože|title=Zločin, ki ne zastara : Slovenska Bistrica 1946|publisher=RTV Slovenija|year=2001|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174267587|cobiss=176353539|language=sl}} * {{cite book|last1=Potočnik|first1=Terezija|last2=Friš|first2=Darko|title=Taborišče Teharje in amnestija leta 1945|publisher=[T. Potočnik]|location=Maribor|year=2009|cobiss=17063944|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10952}} * {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{cite book|editor-last=Pučnik|editor-first=Jože|title=Iz arhivov slovenske politične policije|publisher=Veda|place=Ljubljana|year=1996|cobiss=146036|language=sl}} * {{cite book|last1=Tolstoy|first1=Nikolaj|last2=Jeločnik|first2=Nikolaj|last3=Rozman|first3=Branko|title=Trilogija o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 : Vetrinje–Teharje–Rog|edition=Ponatis|publisher=ZAT|location=Maribor|year=1991|cobiss=23354112}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2012|title=Leto 1945 – korenine in posledice obračuna v Sloveniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEABCJ71|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=83|issue=4|pages=63–83}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2014|title=Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč v Sloveniji (1945–1952)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC1PRB6A|journal=Nasilje vojnih in povojnih dni|language=sl|pages=289–324|cobiss=3194996}} * {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} == Zunanje povezave == *»[https://www.gov.si/novice/2025-07-01-redke-pisne-sledi-o-povojnih-izvensodnih-pobojih/ Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih]«. ''Arhivalija meseca'' (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.{{hist-stub}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]] 93ap22y69gnnfar03tfmq022rkabxnj 0 136963 6709241 6436320 2026-07-10T12:10:11Z Carsten Steger 203093 Aerial image of Wörthersee inserted. 6709241 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero |lake_name = Vrbsko jezero<br>Wörthersee |image_lake = Aerial image of Wörthersee (view from the southeast).jpg |caption_lake = |image_bathymetry = |caption_bathymetry = |pushpin_map = Avstrija |location = zahodno od [[Celovec|Celovca]] |coords = {{koord|46|38|N|14|09|E|type:waterbody_region:AT|display=inline,title}} |type = |inflow = Ribnica (Reifnitzbach), Pirkerbach |outflow = [[Jezernica, Koroška|Jezernica]] |catchment = 162,1 km² |basin_countries = Avstrija |length = 16,5 km |width = 2 km |area = 19,39 km² |depth = 41,9 m |max-depth = 85,2 m |volume = |residence_time = 10,5 let |shore = |elevation = 439 m |islands = Kačji otok (''Schlangeninsel''), Kapucinski otok (''Kapuzinerinsel'') |cities = [[Celovec]], [[Vrba na Koroškem]], [[Poreče, Koroška|Poreče]], [[Kriva Vrba]], [[Otok, Koroška|Otok]], [[Škofiče]], [[Teholica]] }}'''Vŕbsko jézero''' ([[nemščina|nemško]] ''Wörthersee,'' nekdaj tudi ''Wörther See'') je največje [[jezero]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Jezero leži zahodno od [[Celovec|Celovca]] na višini 439 [[mnm]] in se razprostira do naselja [[Vrba na Koroškem]]. Površina jezera je 19,39 km², dolgo je 16,5 km, široko pa od 0,5 do 1,35 km ter doseže največjo globino 82,5 m. Na jezerski [[obala|obali]] stoji vrsta [[turizem|turističnih]] krajev: [[Vrba na Koroškem]] (''Velden am Wörther See''), [[Poreče, Koroška|Poreče]] (''Pörtschach''), [[Ribnica, Koroška|Ribnica]] (''Reifnitz''), [[Kriva Vrba]] (''Krumpendorf'') ter [[Otok, Koroška|Otok]] (''Maria Wörth''), zdaj na polotoku. Na jezeru sta tudi dva "prava" otočka: [[Kačji otok]] (''Schlangeninsel'', tudi ''Blumeninsel'' ali Otok rož) in [[Kapucinski otok]] (''Kapuzinerinsel''). == Zunanje povezave == *{{Zbirka-medvrstično|Wörthersee}} {{škrbina-geo-at}} {{Jezera na avstrijskem Koroškem}} {{Gure}} {{Osojske Ture}} {{Celovško polje}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jezera na Koroškem (zvezna dežela)]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] 2l6d3q5dokzounoqzlyocmkzd4zrkju 0 150957 6709522 6504282 2026-07-11T06:25:41Z Rihtar 144550 na koncu dodal tri znane Zupničeve sorodnike (ki so v Wiki) v kratkem stavku. 6709522 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Niko Županič''' (tudi Zupanič, Županić), [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], etnolog, antropolog, prazgodovinski [[arheolog]], [[etnologija|paleoetnolog]] in [[politik]], * [[1. december]] [[1876]], [[Griblje]], † [[11. september]] [[1961]], [[Ljubljana]]. Oče je bil kmet in trgovec Nikolaj (Miko) Zupanič, mati kmetica Katarina (rojena Pezdirc). Ljudsko šolo je obiskoval med letoma 1884 in 1887 v [[Podzemelj|Podzemlju]], meščansko šolo in gimnazijo med 1887 in 1897 v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Po maturi v Novem mestu je odslužil enoletni prostovoljni vojaški rok in se vpisal na [[Univerza na Dunaju|dunajsko univerzo]], kjer je sprva poslušal [[pravo]], pozneje pa se je vpisal na filozofsko fakulteto, kjer je študiral zgodovino, prazgodovinsko arheologijo, geografijo, etnologijo in antropologijo. Županič je na dunajski univerzi doktoriral leta 1903. Po doktoratu je za dve leti odšel izpopolnjevat svoje znanje na antropološke inštitute v München, Zürich in Basel. Finančno neodvisnost mu je v času študija na Dunaju in v času podoktorskega izpopolnjevanja zagotavljal oče. Ko pa je oče zaradi vinske krize zgubil precejšen del premoženja, je v skladu z njegovim nasvetom leta 1906 za nekaj mesecev sprejel službo študijskega prefekta v Terezijanski gimnaziji na Dunaju. V letu 1907 mu je članek z naslovom »Stara Srbija in Macedonija ter jugoslovanstvo« nakopal sovraštvo lingvista in poznejšega albanskega diplomata dr. G. Pekmezija (1872–1938). Že dogovorjeni dvoboj s pištolami je bil po Pekmezijevem opravičilu odpovedan. Spor s Pekmezijem je imel za Županiča daljnosežne posledice, saj je Pekmezi prijateljeval z literarnim zgodovinarjem dr. Ivanom Prijateljem in jezikoslovcem dr. Rajkom Nahtigalom, s katerima je Pekmezi na Dunaju celo nekaj časa skupaj stanoval. Predvsem zaradi nasprotovanja dr. Prijatelja so bile namreč poznejše Županičeve prošnje za profesorsko mesto na ljubljanski univerzi večkrat zavrnjene. [[Slika:Yugoslav Committee.jpg|thumb|left|280px|Člani [[jugoslovanski odbor|jugoslovanskega odbora]] leta 1916]] Od leta 1908 je imel Županič redno službo v  Beogradu v Kraljevini Srbiji, najprej  kot kustos Zgodovinsko-umetnostnega muzeja, leta 1914  pa je bil imenovan za kustosa v  Etnografskem  muzeju. Na začetku prve balkanske vojne leta 1912 se je vrnil na Dunaj, kamor ga je poslal srbski premier Nikola Pašić. V tem času se je zapletel v dvoboj z mečem z nekim avstrijskim oficirjem, zaradi česar je moral Avstrijo na hitro zapustiti. Županič je dosegel, da so decembra leta 1914 Srbi v Niško deklaracijo vnesli tudi odcepitev slovenskega naroda od avstro-ogrske monarhije. Iz Niša ga je Pašić leta 1914 poslal v Rim. Med polletnim bivanjem v Rimu je aprila leta 1914 sodeloval pri pripravah na ustanovitev jugoslovanskega odbora, ki je bil ustanovljen 30. aprila 1915 v Parizu. Nato je odpotoval na predstavništvo jugoslovanskega odbora v London, kjer je s prekinitvami ostal do začetka leta 1919. Leta 1915 se je zavzel, da je 12. maja  jugoslovanski odbor sprejel manifest, ki je kritiziral takrat sprejeti Londonski pakt, v katerem je antanta Italiji med drugim obljubila Gorico, Trst in Istro. V manifestu sta  omenjeni tudi (takrat)  pretežno  slovenska  pokrajina  Koroška ter spodnja  Štajerska.  V času svojega  bivanja v Londonu je pri založbi  »Štamparija  Hrvatskog  Svijeta« v  New Yorku  izdal knjižico z naslovom  O Slovencima, z uvodom prijatelja, kiparja Ivana Meštrovića.  V letu 1916 je bil pol leta v  Združenih državah  Amerike, da bi tamkajšnje slovenske  izseljence navdušil za združitev avstro-ogrskih  Slovanov v enotni in demokratični slovanski državi.  V zvezi s tem poslanstvom in zaradi povezave s češko akcijo v   Ameriki se je pred odhodom  v  Hampsteadu srečal z bodočim češkim predsednikom  T. Masarykom, v avdienco pa ga  je sprejel tudi srbski regent in prestolonaslednik  Aleksander, ki mu je predal pozdrave za  ameriške  Slovence.   Iz časa Županičevega bivanja v  Ameriki je najbolj znan njegov govor  Slovencem v Clevelandu 28. aprila 1916.  Županič je podprl predsedniško kampanjo Woodrowa Wilsona, saj so bila njegova stališča o samoodločbi narodov v skladu s cilji  jugoslovanskega odbora.  Navezal pa je tudi prijateljske stike z izumiteljem srbskega rodu  Mihajlom  Pupinom, profesorjem na univerzi Columbia v New Yorku, ki je imel glede reševanja narodnega  vprašanja avstro-ogrskih  Slovencev, Hrvatov in  Srbov zelo podobna stališča kot  Zupanič.  Oboje mu je prišlo zelo prav pozneje, leta 1919, ko je v času mirovne konference v Parizu  Mihajlo  Pupin na Županičevo prošnjo posredoval pri ameriškem predsedniku Wilsonu, ki se je zavzel, da  Bled z okolico ne bi pripadel  kraljevini  Italiji. Po prvi svetovni vojni je  Županič na  mirovni konferenci v  Parizu predsedoval  etnografsko-geografski podsekciji za določitev severne in severo-vzhodne meje  Kraljevine SHS.  Kot že rečeno,  je  Slovencem takrat skupaj z Mihajlom  Pupinom rešil  Bled z okolico, česar se danes vse premalo  zavedamo. [[Slika:Ivan Vavpotič - Niko Županič.jpg|thumb|right|250px|[[Ivan Vavpotič]] - portret Nika Županiča iz leta 1924]] S svojimi zvezami v Beogradu se je  Županiču sredi leta 1921 posrečilo doseči  ustanovitev Etnografskega inštituta v Ljubljani, postal je njegov prvi upravnik.  Konec leta 1922 je Županič sprejel mesto ministra v Pašićevi vladi. Ker pa je leta 1923  izgubil na volitvah, je odstopil, bil pa je imenovan za ministra na razpolago, kar je ostal do srede leta 1925. Od leta 1925 se je Županič posvečal samo znanosti. Leta 1927 je začel izdajati prvo slovensko  etnološko glasilo  Etnolog in uredil njegovih prvih 13 letnikov.  Leta 1939 je postal član  Srbske kraljevske akademije znanosti in umetnosti, leta 1940 pa je dobil redno profesuro na  ljubljanski univerzi in zasedel novo ustanovljeno etnološko-etnografsko stolico. Pred nemško  zasedbo  Ljubljane se je leta 1943 umaknil v rodno  Belo krajino.  Po drugi svetovni vojni je  nadaljeval s predavanji do leta 1957, ko se je upokojil.  V svoji dolgi znanstveni karieri je objavil preko 200 razprav, knjig in člankov. Kot bivši meščanski politik ni bil najbolj priljubljen, čeprav je bil zagovornik ideje integralnega jugoslovanstva in državnega unitarizma. Kot prvi direktor [[Slovenski etnografski muzej|etnografskega muzeja v Ljubljani]] (takratni Etnografski inštitut) do leta 1940 in prvi redni profesor za etnologijo na Univerzi v Ljubljani, od leta 1940 do upokojitve leta 1957, je Županič izredno pomemben za razvoj etnologije na Slovenskem. Kot etnologa, antropologa in zgodovinarja se ga še vedno veliko citira, predvsem v tuji znanstveni literaturi . Zupaničev sin je bil dirigent [[Davorin Zupanič]], vnukinja znanstvenica [[Veronika Kralj Iglič]] in zet oblikovalec in arhitekt [[Niko Kralj]]. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== <div class="references-small"> * Promitzer C. (2001) [http://www.inz.si/documents/english/prispevki/prispevki_01-1.htm Niko Županič And The Issue Jugoslavism: Between Politics And Anthropology (1901-1941)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090307202858/http://www.inz.si/documents/english/prispevki/prispevki_01-1.htm |date=2009-03-07 }}. ''Contributions to contemporary history'' 2001(1), Inštitut za novejšo zgodovino. * Zupanič-Kralj Veronika, Iglič Aleš, Kralj-Iglič Veronika. Niko Zupanič in njegov boj za identiteto Slovencev. ''Rast'', ISSN 0353-6750, apr. 2007, letn. 18, št. 2 (110), str. 183-193.http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/Niko_Zupanic_indent_Slov.pdf * Iglič Aleš. Ob 130-letnici rojstva slovenskega etnologa, antropologa, zgodovinarja in diplomata dr. Nika Zupaniča (1876-1961). ''Traditiones'', ISSN 0352-0447, 2006, letn. 35, št. 1, str. 247-255.http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/TR351%20247-255%20Iglic.pdf * Županič  Niko: ''Izbrana dela iz historične etnologije in antropologije : ob 130. obletnici avtorjevega rojstva'', (Zbirka AE gradiva, 1), uredila A. Iglič in V. Kralj-Iglič, Ljubljana: Filozofska fakulteta,  Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, 2006. 224 str. </div> == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=915246|avtor=Novak Vilko|ime=Županič Niko|vir=SBL}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Županič, Niko}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri Vlade Kraljevine SHS]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] dvilmezc453ty1gvaz8h2hjbfm5ylzy 0 151727 6709393 6456326 2026-07-10T17:12:22Z Shabicht 3554 /* Duh */ 6709393 wikitext text/x-wiki {{Seznam cerkva v Sloveniji}} * ''Nebogoslužni cerkvi sta zapisani ležeče'' * ''Stolnica je zapisana krepko'' == [[Danijel (prerok)|Danijel]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q10976749}} | '''[[Stolnica sv. Danijela, Celje|Danijel]]''' | '''[[Celje]]''' | '''[[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]]''' | '''[[Škofija Celje|CE]]''' |- | {{Slika d|Q60361074}} | [[Cerkev sv. Danijela, Dornberk|Danijel]] | [[Dornberk ]] | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60359119}} | [[Cerkev sv. Danijela, Hruševje|Danijel]] | [[Hruševje]] | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60358945}} | [[Cerkev sv. Danijela, Postojna|Danijel]] | [[Postojna]] | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60359881}} | [[Cerkev sv. Danijela, Sanabor|Danijel]] | [[Sanabor]] | [[Župnija Col|Col]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352999}} | [[Cerkev sv. Danijela, Sveti Danijel|Danijel]] | [[Sveti Danijel, Dravograd|Sveti Danijel]] | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60353102}} | [[Cerkev sv. Danijela, Šentanel|Danijel]] | [[Šentanel]] | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60360219}} | [[Cerkev sv. Danijela, Štanjel|Danijel]] | [[Štanjel]] | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361595}} | [[Cerkev sv. Danijela, Volče|Danijel]] | [[Volče, Tolmin|Volče]] | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353673}} | [[Cerkev sv. Danijela, Zgornji Razbor|Danijel]] | [[Zgornji Razbor]] | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |} == [[Dominik Guzmán]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q12786846}} | [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Dominik]] | [[Izola]] | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105628663}} | [[Cerkev sv. Dominika, Tenetiše|Dominik]] | [[Tenetiše, Kranj|Tenetiše]] | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == [[Donat iz Arezza]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q12786845}} | ''[[Cerkev sv. Donata, Piran|Donat]]'' | ''[[Piran]]'' | ''[[Župnija Piran|Piran]]'' | ''[[Škofija Koper|Koper]]'' |} == [[Donat iz Münstereifla]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60349556}} | [[Cerkev sv. Donata, Donačka Gora|Donat]] | [[Donačka Gora]] | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Škofija Celje|CE]] |} == [[Sveta Doroteja|Doroteja]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60346710}} | [[Cerkev sv. Doroteje, Dornava|Doroteja]] | [[Dornava]] | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105628681}} | [[Cerkev sv. Doroteje, Kostanj|Doroteja]] | [[Kostanj, Kamnik|Kostanj]] | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |} == [[Sveta Družina|Družina]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q12786836}} | [[Cerkev sv. Družine, Barislovci|Družina]] | [[Barislovci]] | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105628795}} | [[Cerkev sv. Družine, Globel|Družina]] | [[Globel]] | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q65969590|lokalna=Kidričevo cerkev2.jpg}} | [[Cerkev sv. Družine, Kidričevo|Družina]] | [[Kidričevo]] | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q78220803}} | [[Cerkev sv. Družine, Ljubljana|Družina]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105628921}} | [[Cerkev sv. Družine, Predmeja|Družina]] | [[Predmeja]] | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG}} | [[Cerkev sv. Družine, Tepanje|Družina]] | [[Tepanje]] | [[Župnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354031}} | [[Cerkev sv. Družine, Velike Brusnice|Družina]] | [[Velike Brusnice]] | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Sveti Duh|Duh]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66458873}} | [[Cerkev sv. Duha, Artiče|Duh]] | [[Artiče]] | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105632259}} | [[Cerkev sv. Duha, Banjšice|Duh]] | [[Banjšice]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105632384}} | [[Cerkev sv. Duha, Brce|Duh]] | [[Brce]] | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105632453|lokalna=Duh2.jpg}} | [[Cerkev sv. Duha, Celje|Duh]] | [[Celje]] | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354520}} | [[Cerkev sv. Duha, Čelovnik|Duh]] | [[Čelovnik]] | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105632482}} | [[Cerkev sv. Duha, Češnjevek|Duh]] | [[Češnjevek, Cerklje na Gorenjskem|Češnjevek]] | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354203}} | [[Cerkev sv. Duha, Črnomelj|Duh]] | [[Črnomelj]] | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351261}} | [[Cerkev sv. Duha, Dramlja|Duh]] | [[Dramlja]] | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105632501}} | [[Cerkev sv. Duha, Fojana|Duh]] | [[Fojana]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353755}} | [[Cerkev sv. Duha, Gorenje Kamenje|Duh]] | [[Gorenje Kamenje]] | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105592637}} | [[Cerkev sv. Duha, Gorica pri Raztezu|Duh]] | [[Gorica pri Raztezu]] | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60346755}} | [[Cerkev sv. Duha, Grabe|Duh]] | [[Grabe, Središče ob Dravi|Grabe]] | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105632590}} | [[Cerkev sv. Duha, Gumnišče|Duh]] | [[Gumnišče]] | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354642}} | [[Cerkev sv. Duha, Hom|Duh]] | [[Hom]] | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351321}} | ''[[Cerkev sv. Duha, Krško|Duh]]'' | ''[[Krško]]'' | ''[[Župnija Krško|Krško]]'' | ''[[Škofija Novo mesto|NM]]'' |- | {{Slika d|Q60359943}} | [[Cerkev sv. Duha, Labinje|Duh]] | [[Labinje]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361731}} | [[Cerkev sv. Duha, Libušnje|Duh]] | [[Libušnje]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q78221297}} | [[Cerkev sv. Duha, Ljubljana|Duh]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349928}} | [[Cerkev sv. Duha, Loče|Duh]] | [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q66458883}} | [[Cerkev sv. Duha, Mali Trn|Duh]] | [[Mali Trn]] | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351715}} | [[Cerkev sv. Duha, Mrzlava vas|Duh]] | [[Mrzlava vas]] | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105632660}} | [[Cerkev sv. Duha, Nova Lipa|Duh]] | [[Nova Lipa]] | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60361045}} | [[Cerkev sv. Duha, Pedrovo|Duh]] | [[Pedrovo]] | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353683}} | [[Cerkev sv. Duha, Podgorje|Duh]] | [[Podgorje, Slovenj Gradec|Podgorje]] | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105632689}} | [[Cerkev sv. Duha, Podkraj|Duh]] | [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60355191}} | [[Cerkev sv. Duha, Podolševa|Duh]] | [[Podolševa]] | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354210}} | [[Cerkev sv. Duha, Podstene pri Kostelu|Duh]] | [[Podstene pri Kostelu]] | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q12786825}} | [[Cerkev sv. Duha, Rateče|Duh]] | [[Rateče]] | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352406}} | [[Cerkev sv. Duha, Ravne|Duh]] | [[Ravne, Šoštanj|Ravne]] | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q18515878}} | [[Cerkev sv. Duha, Ribčev Laz|Duh]] | [[Ribčev Laz]] | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349506}} | [[Cerkev sv. Duha, Rodni Vrh|Duh]] | [[Rodni Vrh]] | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105632708}} | [[Cerkev sv. Duha, Rove|Duh]] | [[Rove, Zagorje ob Savi|Rove]] | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105632787}} | [[Cerkev sv. Duha, Semič|Duh]] | [[Semič]] | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360339}} | [[Cerkev sv. Duha, Senadole|Duh]] | [[Senadole]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66493789}} | [[Cerkev sv. Duha, Senožeti|Duh]] | [[Senožeti, Zagorje ob Savi|Senožeti]] | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60353454}} | [[Cerkev sv. Duha, Slovenj Gradec|Duh]] | [[Slovenj Gradec]] | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60346083}} | [[Cerkev sv. Duha, Stara Gora|Duh]] | [[Stara Gora, Sveti Jurij ob Ščavnici|Stara Gora]] | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q105632890}} | [[Cerkev sv. Duha, Sveti Duh (Občina Bloke)|Duh]] | [[Sveti Duh, Bloke|Sveti Duh]] | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352895}} | [[Cerkev sv. Duha, Sveti Duh (Občina Dravograd)|Duh]] | [[Sveti Duh, Dravograd|Sveti Duh]] | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60358277}} | [[Cerkev sv. Duha, Sveti Duh (Občina Škofja Loka)|Duh]] | [[Sveti Duh, Škofja Loka|Sveti Duh]] | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60350643}} | [[Cerkev sv. Duha, Sveti Duh na Ostrem vrhu|Duh]] | [[Sveti Duh na Ostrem vrhu]] | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105632997}} | [[Cerkev sv. Duha, Sveti Peter|Duh]] | [[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105633056}} | [[Cerkev sv. Duha, Šahovec|Duh]] | [[Šahovec]] | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105633142}} | [[Cerkev sv. Duha, Vnanje Gorice|Duh]] | [[Vnanje Gorice]] | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q18396713}} | [[Cerkev sv. Duha, Zatolmin|Duh]] | [[Zatolmin]] | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105633232}} | [[Cerkev sv. Duha, Zavrtače|Duh]] | [[Zavrtače]] | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354700}} | [[Cerkev sv. Duha, Žubina|Duh]] | [[Žubina]] | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105633294}} | [[Cerkev sv. Duha, Žurge|Duh]] | [[Žurge]] | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji]] 03ni2kjen7qfo0iutyjpn9jevg1dxgo 0 157706 6709245 6623618 2026-07-10T12:40:44Z ~2026-31561-50 260674 /* Poimenovanje in etimologija */ popravek tipkarske napake 6709245 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Taksonomka | name = Puma | status = NT | trend = down | status_system = iucn3.1 | status_ref =<ref name="iucn">{{IUCN2006|assessors=Cat Specialist Group|year=2002|id=18868|title=Puma concolor|downloaded=11 May 2006}} Database entry includes justification for why this species is near threatened</ref> | image = Captive cougar at the Cincinnati Zoo, Nov. 2013.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Felidae]] (mačke) | genus = ''Puma'' | species = '''''P. concolor''''' | binomial = ''Puma concolor'' | binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1771) | synonyms = ''Felis concolor'' | range_map = Puma range.png | range_map_width = 240px | range_map_caption = Razširjenost pume }} '''Puma''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Puma concolor''''') ali z drugimi besedami tudi »gorski lev« ali »panter«, je [[sesalec]] iz družine [[mačke|mačk]] (''Felidae''), ki spadajo med red [[zveri]]. Prihaja iz [[Amerika|Amerike]]. Ta velika samotarska mačka za svoje življenje potrebuje večja območja, kot katerikoli drugi sesalec na zahodni polobli. Zavzema območje od [[Jukon]]a v [[Kanada|Kanadi]] do južnih [[Andi|Andov]] v [[Južna Amerika|južni Ameriki]]. Je druga najtežja mačka v Ameriki po [[jaguar]]ju in četrta najtežja na svetu, po [[tiger|tigru]], [[lev]]u in jaguarju. Spada v vejo [[velike mačke|velikih mačk]]. == Prehranjevanje == Je sposoben [[plenilec]], ki lovi različne vrste plena. Njegova primarna hrana so košute in [[jeleni]], katere lovi predvsem na bolj severnih območjih. Lovi pa tudi [[žuželke]] in [[glodavci|glodavce]]. == Življenjski prostor == [[Slika:Dve pumi.jpg|thumb|left|Par pum]] Najpogosteje ga najdemo v življenjskih prostorih z gosto podrastjo, saj mu taka področja omogočajo lažje zalezovanje, živi pa tudi na odprtih območjih. [[Populacija (biologija)|Populacija]] pum je majhna, saj so te mačke samotarji in za življenje potrebujejo veliko ozemlje. Velikost ozemlja pa je odvisna predvsem od rastlinstva in izobilja plena. Čeprav je puma velik plenilec, pa ni vedno dominantna vrsta na svojem ozemlju. Ko za plen tekmuje z [[volkovi]], le ti običajno prevladajo. Ta samotarska mačka se po navadi izogiba ljudi. Napadi na ljudi so redki, čeprav jih je v zadnjem času vedno več. Razlog za to je širjenje naselij, saj se tako zmanjšal pumin življenjski prostor. Zaradi človeka pa se je na številnih območjih, kjer so pume že od nekdaj živele zelo zmanjšala populacija teh plenilskih mačk. Na ta način je bila puma iztrebljena v severovzhodni Ameriki, razen nekaj osamljenih populacij na [[Floridi]]. Vendar žival mogoče ponovno naselili na njena bivša vzhodna območja. Zaradi velikega območja na katerem se puma nahaja ima mnogo imen in je pogosto omenjena v mitologiji domorodnih ljudi v Ameriki in v sodobni kulturi. == Poimenovanje in etimologija == Beseda ''puma'' je tujka, prevzeta preko nemščine in španščine iz južnoameriškega indijanskega jezika [[kečuanščina|kečuanščine]], v katerem se ta žival prav tako imenuje ''puma''. <ref>Snoj, Marko. 2003. Slovenski etimološki slovar. 2., pregledana in dopolnjena izd. Ljubljana: Modrijan. Str. 593.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Puma concolor}} {{mačke}} [[Kategorija:Mačke]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1771]] [[Kategorija:Sesalci Južne Amerike]] [[Kategorija:Sesalci Srednje Amerike]] [[Kategorija:Zveri Severne Amerike]] {{normativna kontrola}} cujq2nruoa2z965m0o9hv3ozcifd39z 0 160974 6709447 6646752 2026-07-10T19:57:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709447 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Bergen | settlement_type = mesto in občina | image_skyline = {{Photomontage |photo1a =Bergen panorama at night - panoramio (1).jpg |photo2a =BergenCityHallMay17.jpg |photo2b =Old town, Bergen (50) (36347867051).jpg |photo3a =Bergen 2013 06 15 2590.jpg |photo3b =Bergen Sandviken, Norway at night.jpg |photo4a =Fjordsteam 2018 (141836).jpg |size = 275 |position = center |spacing = Number indicating width of spacing between the images (default: 1) |color = Color of spacing between the images (default: black) |border = Number indicating width of border surrounding the montage (default: 1) |color_border = Color of border surrounding the montage (default: black) |text = |text_background = Color of background behind text (default: #F8F8FF) |foot_montage = }} | imagesize = 260px | image_caption = | image_flag = Flag of Bergen, Norway.svg | flag_size = | image_shield = Bergen våpen.svg | shield_size = | map_caption = Lega Bergna | pushpin_map = Norveška | pushpin_relief = 1 | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Norveška}} | subdivision_type1 = Geografska regija | subdivision_name1 = [[Zahodna Norveška]] | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = [[Vestland]] | subdivision_type3 = občina | subdivision_name3 = Bergen | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title = | leader_name = | established_title = Ustanovitev | established_date = pred letom 1070 | area_footnotes = | area_total_km2 = 464,71 | area_land_km2 = 444,99 | area_water_km2 = 19,72 | area_urban_km2 = 94,03 | area_metro_km2 = 2755 | population_footnotes = | area_water_percent = 4,2 | population_as_of = 31. december 2022 | population_total = 289.330 {{porast}} | population_demonym = Bergenser/Bergensar | coordinates = {{koord|60|23|22|N|5|19|48|E|region:NO|display=inline,title}} | elevation_min_m = 0 | elevation_max_m = 987 | area_code = ([[+47]]) 5556 | postal_code_type = Postal code | postal_code = 5003–5268 (P.O.box 5802–5899) | website = http://www.bergen.kommune.no | module = }} '''Bergen''' {{Audio|Bergen.ogg}}, zgodovinsko ''Bjørgvin'', je drugo največje mesto na [[Norveška|Norveškem]] s približno 285.900 prebivalci,<ref name="Pop2021Q1">{{navedi splet |date=19 May 2021 |title=Folketall per 1. januar 2022 |url=https://www.bergen.kommune.no/omkommunen/fakta-om-bergen/befolkning/folketall-per-1-januar-2022 |access-date=10 August 2022 |publisher=SSB |archive-date=2022-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221006023552/https://www.bergen.kommune.no/omkommunen/fakta-om-bergen/befolkning/folketall-per-1-januar-2022 |url-status=dead }}</ref> je mesto in občina v okrožju Vestland na zahodni obali Norveške. Občina obsega 465 kvadratnih kilometrov in je na polotoku Bergenshalvøyen. Središče mesta in severne soseske so na Byfjordnu, 'mestnem fjordu', mesto pa je obdano z gorami; Bergen je znan kot »mesto sedmih gora«. Številna izvenobčinska predmestja so na otokih. Bergen je upravno središče okrožja Vestland. Mesto sestavlja osem okrajev: Arna, Bergenhus, Fana, Fyllingsdalen, Laksevåg, Ytrebygda, Årstad in Åsane. Trgovanje v Bergnu se je morda začelo že v 1020-ih letih. Po izročilu naj bi mesto leta 1070 ustanovil kralj Olaf Kyrre in ga poimenovali Bjørgvin, ''zeleni travnik med gorami''. V 13. stoletju je bil glavno mesto Norveške, od konca 13. stoletja pa je postal uradniško mesto [[Hansa|Hanzeatske lige]]. Do leta 1789 je imel Bergen ekskluzivne pravice za posredovanje v trgovini med Severno Norveško in tujino in je bil največje mesto na Norveškem do leta 1830, ko ga je prevzela prestolnica Christiania (zdaj znana kot [[Oslo]]). Kar ostane od pomolov, [[Pristaniška četrt Bryggen|Bryggen]], je Unescova svetovna dediščina. Mesto so v preteklih letih prizadeli številni požari. Bergenska šola za meteorologijo je bila razvita na Geofizičnem inštitutu od leta 1917, Norveška šola za ekonomijo je bila ustanovljena leta 1936, Univerza v Bergnu pa leta 1946. Od leta 1831 do 1972 je bil Bergen svoje okrožje. Leta 1972 je občina združila štiri okoliške občine in postala del okrožja [[Hordaland]]. Mesto je mednarodno središče ribogojstva, ladijskega prometa, naftne industrije na morju in podmorske tehnologije ter nacionalno središče za visokošolsko izobraževanje, medije, turizem in finance. Pristanišče Bergen je najbolj obremenjeno na Norveškem tako glede tovora kot potnikov, z več kot 300 postanki ladij za križarjenje na leto, ki pripeljejo skoraj pol milijona potnikov v Bergen,<ref>{{navedi splet |last=Heggemsnes |first=Nils |date=26 September 2012 |title=Bergen Havn |url=https://snl.no/Bergen_havn |access-date=8 January 2016 |website=Store norske leksikon |language=no}}</ref> število, ki se je v 10 letih podvojilo.<ref name="Port of Bergen">{{navedi splet |date=2016 |title=Cruisestatistikk |url=http://bergenhavn.no/cruise/cruisestatistikk/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150526145406/http://bergenhavn.no/cruise/cruisestatistikk/ |archive-date=26 May 2015 |access-date=8 January 2016 |website=Cruise |publisher=Port of Bergen |language=no}}</ref> Skoraj polovica potnikov je Nemcev ali Britancev. Glavno mestno nogometno moštvo je SK Brann, edinstvena tradicija mesta pa je buekorps. Domačini govorijo posebno narečje, znano kot Bergensk. V mestu so letališče Bergen, Flesland in bergenska lahka železnica ter je končna postaja proge Bergen. Štirje veliki mostovi povezujejo Bergen z njegovimi primestnimi občinami. == Zgodovina == [[File:Bergen by Braun Hogenberg (greyscale, middle size) (109097564).jpg|thumb|left|Vtis Hieronymusa Scholeusa o Bergnu. Risba je nastala okoli leta 1580 in je bila objavljena v atlasu z risbami številnih različnih mest (Civitaes orbis terrarum).<ref>{{navedi knjigo |last=Brekke |first=Nils Georg |title=Kulturhistorisk vegbok Hordaland |publisher=Hordaland Fylkeskommune |year=1993 |isbn=82-7326-026-7 |location=Bergen |language=no}}</ref>]] Tradicionalno velja, da je mesto Bergen ustanovil kralj [[Olaf III. Norveški|Olaf Kyrre]], sin [[Harald III. Norveški|Haralda Hardrådeja]] leta 1070 našega štetja,<ref name="omkomm">{{navedi splet |last=Elisabeth Farstad |year=2007 |title=Om kommunen |url=http://www.bergen.kommune.no/aktuelt/omkommunen |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071005165817/http://www.bergen.kommune.no/aktuelt/omkommunen |archive-date=5 October 2007 |access-date=16 September 2007 |publisher=Bergen kommune |language=no}}</ref> štiri leta po koncu [[vikinška doba|vikinške dobe]] v Angliji z bitko pri Stamford Bridgeu. Sodobne raziskave pa so odkrile, da je bila trgovska naselbina ustanovljena že v 1020-ih ali 1030-ih.<ref>NRK, "[http://www.nrk.no/nyheter/distrikt/hordaland/1.201637 Bergens historie må skrives om]"</ref> Bergen je postopoma prevzel funkcijo glavnega mesta Norveške v začetku 13. stoletja, kot prvo mesto, kjer je bila ustanovljena rudimentarna centralna uprava. Mestna stolnica je bila prizorišče prvega kraljevega kronanja na Norveškem v 1150-ih letih in je v 13. stoletju še naprej gostila kraljeva kronanja. [[Trdnjava Bergenhus]] je iz leta 1240 in varuje vhod v pristanišče v Bergnu. Funkcije glavnega mesta je v korist Osla izgubil med vladavino kralja [[Haakon V. Norveškega|Haakona V.]] (1299–1319). Sredi 14. stoletja so severnonemški trgovci, ki so bili v znatnem številu prisotni že od 13. stoletja, ustanovili enega od štirih Kontore Hanzeatske lige v Bryggnu v Bergnu. Glavni izvoz, s katerim se je trgovalo iz Bergna, je bila posušena trska s severne norveške obale,<ref name="codmr">{{navedi splet |last=Marguerite Ragnow |year=2007 |title=Cod |url=http://bell.lib.umn.edu/Products/cod.html |access-date=14 August 2007}}</ref> ki se je začela okoli leta 1100. Kralj Håkon Håkonsson (1217–1263) je mestu podelil monopol za trgovino s severa Norveške.<ref name="Stockfish">{{navedi novice |last=Tom R. Hjertholm |date=16 December 2013 |title=- Tørrfisken vender hjem |work=Bergensavisen}}</ref> Stockfish je bil glavni razlog, da je mesto postalo eno največjih severnoevropskih trgovinskih središč. Do poznega 14. stoletja se je Bergen uveljavil kot središče trgovine na Norveškem. Hanzeatski trgovci so živeli v svoji ločeni četrti mesta, kjer se je uporabljala srednja nižja nemščina, in so uživali izključne pravice do trgovanja s severnimi ribiči, ki so vsako poletje pluli v Bergen. Skupnost Hansa je zamerila škotskim trgovcem, ki so se naselili v Bergnu, in 9. novembra 1523 je bilo več škotskih gospodinjstev tarča nemških prebivalcev. Danes je stari pristan v Bergnu, Bryggen, na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref name="unescolist">{{navedi splet |last=UNESCO |year=2007 |title=World Heritage List |url=https://whc.unesco.org/en/list/59 |access-date=14 August 2007}}</ref> [[File:BergenHordalandNorwayVagen.jpg|thumb|left|Zgodovinski fotokrom Bergna proti koncu 19. stoletja. Vidna je bergenska stolnica (Domkirken) v spodnjem levem kotu, cerkev svetega križa v sredini, zaliv (Vågen) s številnimi čolni in trdnjava Bergenhus desno od odprtine Vågen.]] Leta 1349 je [[črna smrt|črno smrt]] na Norveško pripeljala angleška ladja, ki je prispela v Bergen.<ref name="14thBD">{{navedi knjigo |last=Carl Hecker |first=Justus Friedrich |url=https://books.google.com/books?id=WYpLLDoMTxQC&pg=PA18 |title=The Black Death in the Fourteenth Century |year=1833}}</ref> Kasnejši izbruhi so se zgodili v letih 1618, 1629 in 1637, vsakič pa so vzeli približno 3000 življenj. V 15. stoletju so mesto večkrat napadli bratje Victual<ref name="avikinghist">{{navedi knjigo |last=Downing Kendrick |first=Thomas |url=https://books.google.com/books?id=3Z8NgXgRytUC&q=victual+brothers+bergen&pg=PA142 |title=A History of the Vikings |year=2004 |isbn=978-0-486-43396-7 |page=142 |author-link=}}</ref> in leta 1429 jim je uspelo požgati kraljevi grad in večji del mesta. Leta 1665 je bilo mestno pristanišče prizorišče bitke pri Vågenu, ko je angleška pomorska flotila napadla nizozemsko trgovsko in zakladniško floto, ki jo je podpirala mestna garnizija. Naključni požari so včasih ušli izpod nadzora in eden leta 1702 je večino mesta spremenil v pepel.<ref>{{navedi splet |title=The fire of 1702 |url=https://kulturpunkt.org/article/875/ |access-date=3 May 2023 |website=kulturpunkt.org |publisher=Bergen City Museum}}</ref> V 15. in 16. stoletju je Bergen ostal eno največjih mest v Skandinaviji in je bil največje mesto na Norveškem do leta 1830, ko je glavno mesto Oslo postalo največje. Od okoli leta 1600 je hanzeatska prevlada v mestni trgovini postopoma upadala v korist norveških trgovcev (pogosto hanzeatskega porekla), v 1750-ih pa se je Kontor ali glavna trgovska postaja Hanzeatske lige dokončno zaprla. V 17. in 18. stoletju je bil Bergen vpleten v atlantsko trgovino s sužnji. Bergenski trgovec s sužnji Jørgen Thormøhlen, največji ladjar na Norveškem, je bil glavni lastnik suženjske ladje ''Cornelia'', ki je leta 1673 in 1674 opravila dve plovbi za trgovanje s sužnji; razvil je tudi industrijski sektor mesta, zlasti v soseski Møhlenpris, ki je po njem poimenovana. Bergen je obdržal svoj monopol nad trgovino s severno Norveško do leta 1789.<ref name="histnor">{{navedi splet |last=Ivan Kristoffersen |author-link= |year=2003 |title=Historien om Norge i nord |url=http://www.regjeringen.no/nb/dep/ud/dok/NOU-er/2003/NOU-2003-32/10.html?id=373172 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080328031006/http://www.regjeringen.no/nb/dep/ud/dok/NOU-er/2003/NOU-2003-32/10.html?id=373172 |archive-date=28 March 2008 |access-date=9 October 2007 |publisher=Norwegian Ministry of Foreign Affairs |language=no}}</ref> Bergenska borza, {{lang|no|Bergen børs}}, je bila ustanovljena leta 1813. === Moderna zgodovina === Bergen je bil leta 1831 ločen od Hordalanda kot samostojna grofija.<ref name="distriktsinnd">{{navedi splet |title=Distriktsinndeling og navn |url=http://www.regjeringen.no/nb/dep/fad/dok/Veiledninger_og_brosjyrer/1995/Fylkesmannboka/4-Fylkesmannsembetene/43-Distriktsinndeling-og-navn.html?id=464957 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080328030818/http://www.regjeringen.no/nb/dep/fad/dok/Veiledninger_og_brosjyrer/1995/Fylkesmannboka/4-Fylkesmannsembetene/43-Distriktsinndeling-og-navn.html?id=464957 |archive-date=28 March 2008 |access-date=16 September 2007 |publisher=Fornyings- og administrasjonsdepartementet |language=no}}</ref> Kot občina je bil ustanovljen 1. januarja 1838 (''formannskapsdistrikt''). Podeželska občina Bergen Landdistrikt je bila združena z Bergnom 1. januarja 1877. Podeželska občina Årstad je bila združena z Bergenom 1. julija 1915.<ref name="kommuneendringer">{{navedi splet |last=Jukvam |first=Dag |year=1999 |title=Historisk oversikt over endringer i kommune- og fylkesinndelingen |url=http://www.ssb.no/emner/00/90/rapp_9913/rapp_9913.pdf |publisher=Statistisk sentralbyrå |language=no |isbn=9788253746845}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Bergen zaseden prvi dan nemške invazije 9. aprila 1940, po kratkem boju med nemškimi ladjami in norveškim obalnim topništvom. Skupine norveškega odporniškega gibanja v Bergnu so bile Saborg, Milorg, ''Theta-gruppen'', Sivorg, Stein-organisasjonen in Komunistična partija.<ref name="Prosjektbeskrivelse">{{navedi novice |last=Jenny Heggsvik |last2=Lars Borgersrud |author-link2=|last3=August Rathke |last4=Egil Christophersen |last5=Ole-Jacob Abraham |title=Prosjektbeskrivelse for det historiske forskningsprosjektet SABORG I BERGEN |url=http://www.fagforbundet.no/file.php?id=11179 |url-status=dead |access-date=30 November 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170313131238/http://www.fagforbundet.no/file.php?id=11179 |archive-date=13 March 2017}}</ref> 20. aprila 1944, med nemško okupacijo, se je nizozemska tovorna ladja ''Voorbode'' zasidrala ob trdnjavi Bergenhus, natovorjena z več kot 120 tonami eksploziva, in raznesla ter ubila najmanj 150 ljudi in poškodovala zgodovinske stavbe. Mesto je bilo predmet nekaj zavezniških bombnih napadov, namenjenih nemškim pomorskim objektom v pristanišču. Nekatere od teh so povzročile približno 100 norveških civilnih žrtev. Bergen je na Norveškem dobro znan tudi po Isdalski ženski ({{lang-no|Isdalskvinnen}}), neznani osebi, ki so jo 29. novembra 1970 našli mrtvo v Isdalnu ('Ledena dolina').<ref>{{navedi splet |last=NRK |date=21 November 2017 |title=The Isdalen Mystery |url=https://www.nrk.no/isdal/en/ |access-date=25 June 2019 |website=NRK |language=nb-NO}}</ref> Nerešen primer je v preteklih letih spodbudil mednarodne špekulacije in ostaja ena najglobljih skrivnosti v novejši norveški zgodovini. Podeželske občine Arna, Fana, Laksevåg in Åsane so bile združene z Bergnom 1. januarja 1972. Mesto je istega dne izgubilo status ločenega okrožja<ref name="styringssystembk">{{navedi splet |last=Bergen Kommune |year=2007 |title=Styringssystemet i Bergen kommune |url=http://byfjellene.no/bystyre_/ekstern/Styringssystemet_korrektur_fra_kommuneforlaget.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080227085411/http://byfjellene.no/bystyre_/ekstern/Styringssystemet_korrektur_fra_kommuneforlaget.pdf |archive-date=27 February 2008 |access-date=14 August 2007 |language=no}}</ref> in Bergen je zdaj občina v okrožju Vestland. === Požari === Zgodovino mesta zaznamujejo številni veliki [[požar]]i. Leta 1198 je frakcija Bagler zažgala mesto v povezavi z bitko proti frakciji Birkebeiner med državljansko vojno. Leta 1248 sta pogorela Holmen in Sverresborg, uničenih je bilo 11 cerkva. Leta 1413 je mesto prizadel še en požar in uničenih je bilo 14 cerkva. Leta 1428 so mesto oropali bratje Victual, leta 1455 pa so bili hanzeatski trgovci odgovorni za zažig samostana Munkeliv. Leta 1476 je Bryggen zgorel v požaru, ki ga je zanetil pijani trgovec. Leta 1582 je središče mesta in Strandsiden prizadel nov požar. Leta 1675 je v Øvregatenu zgorelo 105 stavb. Leta 1686 je Strandsiden prizadel še en velik požar, ki je uničil 231 mestnih blokov in 218 čolnarn. Največji požar v zgodovini je bil leta 1702, ko je 90 % mesta pogorelo do tal. Leta 1751 je v Vågsbunnenu prišlo do velikega požara. Leta 1756 je še en požar v Strandsidenu požgal 1500 stavb, nadaljnji veliki požari pa so prizadeli Strandsiden leta 1771 in 1901. Leta 1916 je zgorelo 300 stavb v središču mesta, vključno z lekarno Swan, najstarejšo lekarno na Norveškem, in leta 1955 je pogorel del Bryggna. == Ime == Stari nordijski obliki imena sta bili ''Bergvin'' [ˈberɡˌwin] in ''Bjǫrgvin'' [ˈbjɔrɡˌwin] (in v islandščini in ferščini se mesto še vedno imenuje ''Björgvin''). Prvi element je ''berg'' (sr.) ali ''bjǫrg'' (sr.), kar pomeni 'gora(e)'. Zadnji element je ''vin'' (ž.), kar pomeni 'novo naselje', kjer je bil nekdaj pašnik ali travnik. Polni pomen je torej »travnik med gorami«.<ref>{{navedi knjigo |last=Brekke |first=Nils Georg |title=Kulturhistorisk vegbok Hordaland |publisher=Hordaland Fylkeskommune |year=1993 |isbn=82-7326-026-7 |location=Bergen |page=252 |language=no}}</ref> To je primerno ime: Bergen pogosto imenujejo »mesto med sedmimi gorami«. Dramatik Ludvig Holberg je bil tisti, ki ga je sedem gričev v Rimu tako navdihnilo, da se je odločil, da mora biti njegovo domače mesto blagoslovljeno z ustreznimi sedmimi gorami – in domačini se še vedno prepirajo, katerih sedem je. Leta 1918 je potekala kampanja za ponovno uvedbo nordijske oblike ''Bjørgvin'' kot imena mesta. To je bilo zavrnjeno – a kot kompromis je bilo ime škofije spremenjeno v ''Bjørgvin bispedømme''.<ref name="bispedoeme">{{navedi splet |year=2004 |title=Bjørgvin bispedøme |url=http://www.scandion.no/article/archive/826/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071226020759/http://www.scandion.no/article/archive/826/ |archive-date=26 December 2007 |access-date=10 October 2007 |publisher=Scandion.no |language=no}}</ref> == Geografija == [[File:TettstedetBergen.jpg|thumb|Bergen: Urbana območja (Norveška statistika)]] Bergen zavzema večino polotoka Bergenshalvøyen v okrožju Midthordland v srednjem zahodem Hordalandu. Občina obsega 465 kvadratnih kilometrov. Večina mestnega območja je na [[fjord]]u ali [[zaliv]]u ali blizu njega, čeprav ima mestno območje več gora. Središče mesta je obdano s sedmimi gorami, čeprav obstaja nesoglasje o tem, katera od devetih gora jih sestavlja. Ulriken, Fløyen, Løvstakken in Damsgårdsfjellet so vedno vključeni, pa tudi tri Lyderhorn, Sandviksfjellet, Blåmanen, Rundemanen in Kolbeinsvarden.<ref name="syvendehm">{{navedi splet |last=Gunhild Agdesteen |year=2007 |title=I den syvende himmel |url=http://www.bt.no/kuriosa/article380762.ece |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930041155/http://www.bt.no/kuriosa/article380762.ece |archive-date=30 September 2007 |access-date=14 August 2007 |website=Bergens Tidende |language=no}}</ref> Gullfjellet je najvišja gora Bergna z 987 metri nad srednjo morsko gladino.<ref name="wcpeaks">{{navedi splet |title=Norwegian Mountains: Gullfjellstoppen |url=http://www.westcoastpeaks.com/Peaks/gullfjellstoppen.html |access-date=8 September 2007}}</ref> Bergen je dovolj severno, da je med jasnimi nočmi ob [[solsticij]]u mejna dnevna svetloba, kljub temu, da je sonce zašlo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.timeanddate.com/sun/norway/bergen?month=6|title=Sunrise and sunset times in Bergen, June|publisher=Timeanddate.com|accessdate=4 July 2023}}</ref> Bergen je pred Severnim morjem zaščiten z otoki Askøy, Holsnøy (občina Meland) in Sotra (občini Fjell in Sund). Bergen meji na občini Alver in Osterøy na severu, Vaksdal in Samnanger na vzhodu, Os (Bjørnafjorden) in Austevoll na jugu ter Øygarden in Askøy na zahodu. {{wide image|Vista de Bergen desde la montaña Fløyen, Noruega, 2019-09-08, DD 27-31 PAN.jpg|850px|Pogled na središče mesta z gore Fløyen}} === Podnebje === [[File:Bergen vågsallmenningen rain.jpg|thumb|left|Bergen na deževen dan]] Bergen ima oceansko podnebje (Köppen: ''Cfb''), z milimi poletji in hladnimi zimami. Padavine so obilne v vseh letnih časih, pozimi pa občasno sneži, sneg se pogosto hitro stopi. Izjemno obilne padavine, ki opredeljujejo mesto, so posledica orografskega dviga, ki včasih povzroči več kot dva meseca zaporednih deževnih dni.<ref name="nedboersrekord">{{navedi splet |last=ANB-NTB |year=2007 |title=Stopp for nedbørsrekord |url=http://www.siste.no/Innenriks/var_og_uvar/article2537456.ece |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071015155849/http://www.siste.no/Innenriks/var_og_uvar/article2537456.ece |archive-date=15 October 2007 |access-date=9 October 2007 |publisher=siste.no |language=no}}</ref> Mesto zato velja za najbolj deževno mesto v Evropi, čeprav ni najbolj mokro mesto na celini. Vreme v Bergnu je veliko toplejše, kot bi lahko nakazovala zemljepisna širina mesta (60,4° S). Temperature pod –10 °C so redke. Poletne temperature včasih dosežejo 20 stopinj, čeprav so bile prej temperature nad 30 °C opažene le nekaj dni v desetletju. Rastna sezona v Bergnu je za njegovo zemljepisno širino izjemno dolga, več kot 200 dni. Njegove blage zime in bližina [[Zalivski tok|Zalivskega toka]] zagotavljajo mestu območje trdnosti rastlin 8b in 9a, odvisno od lokacije; to območje je veliko pogostejše pod 50°S celo v Evropi, saj v to kategorijo spadajo mesta tako daleč na jug kot so [[Bordeaux]], [[Solun]] in [[carigrad]]. Povprečni datum za zadnjo nočno zmrzovanje (nizko pod 0 °C) spomladi je 4. april, povprečni datum za prvo zmrzovanje jeseni pa 7. november, kar pomeni sezono brez zmrzali 216 dnevi. Tudi ekstremne temperature so v mestu precej redke. Najvišja doslej zabeležena temperatura je bila 26. julija 2019 33,4 °C<ref>{{navedi novice |date=26 July 2019 |title=Nå er 33,4 den nye varmerekorden i Bergen |language=no |work=Bergens Tidende |url=https://www.bt.no/nyheter/lokalt/i/QoE3rA/Na-er-33_4-den-nye-varmerekorden-i-Bergen |access-date=26 July 2019}}</ref> in je presegla prejšnji rekord iz leta 2018 pri 32,6 stopinjah, najnižja pa je bila –16,3 °C januarja 1987.<ref>Bjørbæk, G. 2003. ''Norsk vær i 110 år.'' N.W. DAMM & Sønn. {{ISBN|82-04-08695-4}}; page 260</ref> Mesto je vse leto precej oblačno, čeprav so stari podatki o sončnih urah morda povzročili podcenjevanje sončnih ur zaradi lege mesta na pobočju. Na letališču Bergen v Fleslandu (lokacija z manj terena, ki zakriva sonce) so decembra 2015 vzpostavili nov sončni rekorder, ki je med letoma 2016–2020 zabeležil 1598 sončnih ur letno. == Demografija == Na začetku leta 2022 je imela občina 286.930 prebivalcev, kar pomeni gostoto prebivalstva 599 ljudi na km². Urbana območja zunaj mestnih meja, kot jih opredeljuje Norveška statistika, sestavljajo Indre Arna (6536 prebivalcev 1. januarja 2012), Fanahammeren (3690), Ytre Arna (2626), Hylkje (2277) in Espeland (2182).<ref name="ssbpop">{{navedi splet |year=2012 |title=Urban settlements. Population and area, by municipality. 1 January 2012 |url=http://www.ssb.no/a/english/kortnavn/beftett_en/tab-2012-09-06-01-en.html |access-date=31 January 2014 |publisher=Statistics Norway}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Strandgaten sett fra Fortunen, Bergen.jpg|thumb|right|Strandgaten je nakupovalna ulica v Bergnu]] [[File:Bergen børs 1862.jpg|thumb|left|Borza Bergen Børs (ust. 1813) je postavila novo stavbo v letih 1861–1862; stavba je bila leta 1967 prodana]] Avgusta 2004 je revija ''Time'' mesto razglasila za eno od 14 »skrivnih prestolnic« Evrope, kjer je prestolnica Bergena priznana v pomorskih poslih in dejavnostih, kot so ribogojstvo in morske raziskave, z Inštitutom za morske raziskave (IMR) (drugi -največje oceanografsko raziskovalno središče v Evropi) kot vodilna institucija. Nekatera od največjih svetovnih ribogojnih podjetij, kot sta ''Mowi in Lerøy'', imajo sedež v mestu. Ladjarji s sedežem v Bergnu nadzorujejo pomemben del norveške trgovske flote, vključno z ladjarji, kot so Wilson, Odfjell in Gearbulk. V mestu je veliko finančnih institucij. Banki Sbanken in Sparebanken Vest imata sedež v mestu. Norveške podružnice zavarovalnic Tryg, DNB Livsforsikring in Nordea Liv imajo sedež v Bergnu, skupaj s precejšnjo prisotnostjo pomorskih zavarovalnic, vključno z norveškim Hull Clubom. Številne banke vzdržujejo velike oddelke za korporativno bančništvo v zvezi z ladijskim prometom in ribogojstvom v mestu. Bergen je glavno oporišče kraljeve norveške mornarice (pri Haakonsvernu), njegovo mednarodno letališče Flesland pa je glavni heliport za norveško severnomorsko naftno in plinsko industrijo, od koder se na tisoče delavcev na morju vozi na svoja delovna mesta na naftnih in plinskih ploščadih ter ploščadi.<ref>{{navedi splet |title=Film Location:Bergen |url=http://www.wnfc.no/index.php?page=gallery&category=3&id=20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071015144302/http://wnfc.no/index.php?page=gallery&category=3&id=20 |archive-date=15 October 2007 |access-date=9 October 2007 |publisher=West Norway Film Commission}}</ref> Turizem je pomemben vir dohodka mesta. Hoteli v mestu so lahko včasih polni zaradi vse večjega števila turistov in konferenc. Bergen je priznan kot neuradna prestolnica regije, znane kot [[Zahodna Norveška]], ter prepoznan in tržen kot mesto, ki vstopa v svetovno znane norveške fjorde, zato je postal največje na Norveškem – in eno največjih v Evropi – pristanišč za postanek ladij za križarjenje.<ref name="cruisebergen">{{navedi splet |last=Bergen Havn |title=Velkommen til Bergen havn – "Inngangen til Fjordene" |url=http://www.bergenhavn.no/cruise.asp |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070718051230/http://www.bergenhavn.no/cruise.asp |archive-date=18 July 2007 |access-date=14 August 2007 |language=no}}</ref> Bergen spada med pomembna mesta norveške [[nafta|naftne]] industrije, velja pa tudi za enega izmed središč, iz katerih se vršijo globokomorske operacije. V bergenskih pristaniščih so vse vrste plovil, od malih čolnov, do turističnih [[trajekt]]ov, [[tanker]]jev in [[ribiška ladja|ribiških ladij]]. Bergen je tudi pomembno kulturno središče regije in je bilo eno izmed devetih evropskih mest, ki je prejelo naziv [[Evropska prestolnica kulture]] leta 2000.<ref>{{navedi splet|url=http://ec.europa.eu/culture/eac/other_actions/cap_europ/cap_00_01_02_en.html|title=European Capitals of Culture 2000 - 2005|accessdate=2007-04-26|date=2006-05-04|work=European Commission}}</ref> == Mestna pokrajina == {{Infobox UNESCO World Heritage Site|internal=yes | image = Bryggen, Bergen, Noruega, 2019-09-08, DD 115-117 PAN.jpg | image_upright = 1.2 | caption = Bryggen v Bergnu, zgrajen po letu 1702 | location = Bergen Municipality, Bergen, Norway | criteria = {{UNESCO WHS type|(iii)}}(iii) | ID = 59 | year = 1979 | area = 1196 ha | website = {{url|www.stiftelsenbryggen.no}} | locmapin = | map_caption = }} [[File:SkansenSeptember2007 2.jpg|thumb|left|Pogled na središče mesta s Torgallmenningen]] [[File:Marienkirche in Bergen 01.jpg|thumb|upright|left|Cerkev Svete Marije]] Središče mesta Bergen leži na zahodu občine, obrnjeno proti fjordu Byfjorden. Spada v skupino gora, znanih kot Sedem gora, čeprav je število stvar definicije. Od tod se mestno območje Bergna razteza proti severu, zahodu in jugu, na njegovem vzhodu pa je velik gorski masiv. Zunaj mestnega središča in okoliških sosesk (tj. Årstad, notranji Laksevåg in Sandviken) večina prebivalstva živi v razmeroma redko poseljenih stanovanjskih območjih, zgrajenih po letu 1950. Medtem ko v nekaterih prevladujejo stanovanjske stavbe in sodobne vrstne hiše (npr. Fyllingsdalen), v drugih prevladujejo enodružinske hiše. Najstarejši del Bergna je območje okoli zaliva Vågen v središču mesta. Bergen, ki je bil prvotno osredotočen na vzhodni strani zaliva, se je sčasoma razširil proti zahodu in jugu. Iz najstarejšega obdobja je ohranjenih nekaj stavb, najpomembnejša je [[Cerkev sv. Marije, Bergen|Marijina cerkev]] iz 12. stoletja. Več sto let je obseg mesta ostal skoraj enak. Prebivalstvo je stagniralo, mestne meje pa so bile ozke. Leta 1702 je pogorelo sedem osmin mesta. Večina starih stavb v Bergnu, vključno z Bryggenom (ki je bil obnovljen v srednjeveškem slogu), je bil zgrajen po požaru. Požar je zaznamoval prehod od katraniziranih hiš in tudi preostalih brunaric k pleskanim in nekaterim opečnatim lesenim stavbam.<ref name="bl25">{{Cite encyclopedia |year=1994 |title=Bergen |encyclopedia=Bergen Byleksikon |publisher=Kunnskapsforlaget |location=Oslo |last=Hagen Hartvedt |first=Gunnar |edition=1. |pages=25 |isbn=82-573-0485-9}}</ref> V zadnji polovici 19. stoletja je prišlo do hitre širitve in modernizacije. Požar leta 1855 zahodno od Torgallmenningena je povzročil razvoj mestnih blokov pravilne velikosti na tem območju mestnega središča. Meje mesta so bile razširjene leta 1876, Nygård, Møhlenpris in Sandviken pa so bili urbanizirani z obsežno gradnjo mestnih blokov, v katerih so nastanjeni tako revni kot bogati. Njihova arhitektura je pod vplivom različnih slogov; historicizem, klasicizem in secesija.<ref name="bl2526">{{Cite encyclopedia |year=1994 |title=Bergen |encyclopedia=Bergen Byleksikon |publisher=Kunnskapsforlaget |location=Oslo |last=Hagen Hartvedt |first=Gunnar |edition=1. |pages=25–26 |isbn=82-573-0485-9}}</ref> Bogati so zgradili vile med Møhlenprisom in Nygårdom ter na strani gore Fløyen; ta območja so bila prav tako dodana Bergnu leta 1876. Istočasno je potekal proces urbanizacije v Solheimsviknu v Årstadu, takrat zunaj občine Bergen, osredotočen na veliko industrijsko dejavnost na tem območju. Delavski domovi na tem območju so bili slabo zgrajeni in le malo jih je ostalo po obsežni prezidavi v 1960-ih in 1980-ih. [[File:Kong Oscars gate, Bergen 2018.jpg|thumb|Kong Oscars gate]] Potem ko je Årstad leta 1916 postal del Bergna, je bil za novo območje uporabljen razvojni načrt. Načrtovanih je bilo nekaj mestnih blokov, podobnih tistim v Nygårdu in Møhlenprisu. Veliko delavskega razreda je zgradilo lastne domove in zgrajenih je bilo veliko majhnih samostojnih stanovanjskih stavb. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je Bergnu znova primanjkovalo zemljišč za gradnjo in v nasprotju s prvotnimi načrti so v Landåsu v 50. in 60. letih 20. stoletja zgradili številne velike stanovanjske stavbe. Bergen je kupil Fyllingsdalen od občine Fana leta 1955. Tako kot podobna območja v Oslu (npr. Lambertseter) se je Fyllingsdalen v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja razvil v sodobno predmestje z velikimi stanovanjskimi stavbami, srednjimi stolpnicami in nekaj enodružinskimi hišami. Podoben razvoj je potekal zunaj meja mesta Bergen, na primer v Loddefjordu. Istočasno z načrtovano širitvijo mesta v Bergnu so hitro rasla tudi njegova zunajobčinska predmestja. Premožni meščani Bergna so v Fani živeli že od 19. stoletja, a ko se je mesto širilo, se je postalo bolj priročno naseliti v občini. Podobni procesi so potekali v Åsane in Laksevåg. Večina domov na teh območjih je samostojnih vrstnih hiš, enodružinskih hiš ali majhnih stanovanjskih stavb. Potem ko so se okoliške občine združile z Bergnom leta 1972, se je širitev nadaljevala na večinoma enak način, čeprav občina spodbuja kondenzacijo v bližini komercialnih središč, prihodnjih postaj lahke železnice Bergen in drugod.<ref name="bt_fortetting1">{{navedi novice |last=Mæland |first=Pål Andreas |date=16 May 2008 |title=Nå kommer slangen til Paradis |language=no |work=Bergens Tidende |url=http://www.bt.no/lokalt/bergen/article564560.ece |url-status=dead |access-date=18 December 2008 |archive-url=https://archive.today/20130112052521/http://www.bt.no/lokalt/bergen/article564560.ece |archive-date=12 January 2013}}</ref><ref name="bt_fortetting2">{{navedi novice |last=Røyrane |first=Eva |date=9 May 2007 |title=Bergen bygges tettere |language=no |work=Bergens Tidende |url=http://bt.no/forbruker/husoghjem/article361530.ece |url-status=dead |access-date=18 December 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110807100820/http://www.bt.no/forbruker/husoghjem/article361530.ece |archive-date=7 August 2011}}</ref> Kot del modernizacijskega vala v 1950-ih in 1960-ih in zaradi škode, ki jo je povzročila druga svetovna vojna, je mestna vlada ambiciozno načrtovala prenovo številnih območij v središču Bergna. Načrti so vključevali rušenje več sosesk z lesenimi hišami, in sicer Nordnes, Marken in Stølen. Nobeden od načrtov ni bil izveden v izvirni obliki; načrti za prenovo Marken in Stølen so bili zavrženi, načrt Nordnesa pa izveden samo na območju, ki ga je vojna najbolj prizadela. Mestni svet Bergna je leta 1964 glasoval za rušenje celotnega Markna, vendar se je odločitev izkazala za zelo sporno in odločitev je bila leta 1974 razveljavljena. Bryggen je bil po požaru leta 1955 v nevarnosti, da bo v celoti ali delno porušen. veliko število stavb je zgorelo do tal. Namesto rušenja so preostale stavbe obnovili in pospremili z rekonstrukcijami nekaterih požganih stavb. Še vedno poteka rušenje starih stavb in občasno celih mestnih blokov, najnovejši večji primer je bila rušenje Jonsvollskvartalet v Nøstetu leta 2007.<ref name="bt_jonsvoll">{{navedi novice |last=Okkenhaug |first=Liv Solli |date=21 April 2007 |title=Rev de siste husene |language=no |work=Bergens Tidende |url=http://www.bt.no/lokalt/bergen/article357421.ece |url-status=dead |access-date=18 December 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070427074218/http://www.bt.no/lokalt/bergen/article357421.ece |archive-date=27 April 2007}}</ref> Reklamni panoji so v mestu prepovedani. {{wide image|Brygge Norway 2005-08-18.jpg|1100px|Panorama rekonstruiranih hanzeatskih stavb Bryggen, svetovna dediščina}} == Slavne osebnosti, povezane z mestom == <gallery perrow="5"> Slika:Ludvig Holberg.jpg|[[Ludvig Holberg]]<br /> književnik<br />(1684–1754) Slika:Eilif Peterssen-Edvard Grieg 1891.jpg|[[Edvard Grieg]]<br /> skladatelj in pianist <br />(1843–1907) Slika:Christian Michelsen.jpg|[[Christian Michelsen]]<br /> ladjar in ministrski predsednik<br /> (1857–1925) Slika:Gunnar.Staalesen.jpg|[[Gunnar Staalesen]]<br />književnik<br /> (1947-) </gallery> == Pobratena mesta == Bergen je [[pobratena mesta|pobraten]] s številnimi mesti. Ta so:<ref name="sistercities">{{navedi splet|url=http://www.bergen.kommune.no/info_/ekstern/engelsk/international.html|title=International relations|publisher=Bergen kommune|accessdate=2007-09-11|year=2007|archive-date=2007-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20071204201802/http://www.bergen.kommune.no/info_/ekstern/engelsk/international.html|url-status=dead}}</ref> * {{ERI}} ([[Asmara]]) * {{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg|Gothenburg]], Švedska * {{ikonazastave|Anglija}} [[Newcastle upon Tyne]], Anglija * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Seattle, Washington]], ZDA * {{ikonazastave|Finska}} [[Turku]], Finska * {{ikonazastave|Danska}} [[Aarhus|Århus]], Danska == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage}} {{Commons category|Bergen, Norway}} * Municipality website in '''[https://web.archive.org/web/20191229211807/https://www.bergen.kommune.no/ Norwegian]''' and '''[https://www.bergen.kommune.no/english English]''' * [http://onlinequranteach.org/online-quran-teacher//bergen-u-boat-bunker.html German U-Boat Base in Bergen]{{Dead link|date=October 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Hordaland}} {{30 največjih naselij Norveške}} {{European Capital of Culture}} [[Kategorija:Občine Norveške]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] [[Kategorija:Mesta na Norveškem]] [[Kategorija:Bergen| ]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Norveškem]] {{normativna kontrola}} osspjtq8lhqoe5baden7w42nqdfx9uf 0 165485 6709488 6580688 2026-07-10T22:17:57Z Marko3 1829 6709488 wikitext text/x-wiki {{Virusbox | name = Virus noric | image = Varicella_(Chickenpox)_Virus_PHIL_1878_lores.jpg | image_alt = Mikroskopska slika virusa "Human alphaherpesvirus 3" | image_caption = Mikroskopska slika viriona ''Human alphaherpesvirus 3'' | parent = Varicellovirus | species = Varicellovirus humanalpha3 | synonyms = * Varicella-zoster virus<ref name="Herpesviridae">{{cite web |title=ICTV 9th Report (2011) ''Herpesviridae'' |url=https://talk.ictvonline.org/ictv-reports/ictv_9th_report/dsdna-viruses-2011/w/dsdna_viruses/91/herpesviridae |archive-url=https://web.archive.org/web/20181222034214/https://talk.ictvonline.org/ictv-reports/ictv_9th_report/dsdna-viruses-2011/w/dsdna_viruses/91/herpesviridae |url-status=dead |archive-date=December 22, 2018 |website=International Committee on Taxonomy of Viruses (ICTV) |access-date=9 January 2019 |language=en |quote=''Human herpesvirus 3'' Human herpesvirus 3 [X04370=NC_001348] (HHV-3) (Varicella-zoster virus)}}</ref> VZV * Human alphaherpesvirus 3 * Human herpesvirus 3, HHV-3, HHV3 | synonyms_ref = <ref>{{cite web|url=https://ictv.global/taxonomy/taxondetails?taxnode_id=202301454&taxon_name=Varicellovirus%20humanalpha3|title=History of the taxon: Species: ''Varicellovirus humanalpha3'' (2023 Release, MSL #39)|author=<!--Not stated-->|date=|website=ictv.global|publisher=International Committee on Taxonomy of Viruses|access-date=29 January 2025|quote=}}</ref> }} '''Virus noric''' ('''virus varicella zoster''', okrajšava '''VZV''', poznan tudi kot '''humani herpesvirus 3''', okrajšava '''HHV-3''', '''HHV3''') je [[virus]] iz družine [[herpesvirus]]ov, ki povzroča [[norice]] (ob prvi okužbi) in [[pasovec]] (ob ponovni aktivaciji virusa). == Bolezni == Po okužbi z virusom noric človek zboli za boleznijo, imenovano norice (vodene koze), ki jo lahko spremljajo tudi komplikacije v obliki [[encefalitis]]a ali [[pljučnica|pljučnice]]. Tudi ko [[simptom]]i noric izginejo, ostane virus persistenten v živčnih [[ganglij]]ih (v trigeminalnem gangliju in v spinalnih ter cerebralnih ganglijih).<ref>{{cite journal |journal= Lancet Neurol |date=2007 |volume=6 |issue=11 |pages=1015–28 |title= The neurotropic herpes viruses: herpes simplex and varicella-zoster |author1= Steiner I |author2=Kennedy PG |author3=Pachner AR |doi=10.1016/S1474-4422(07)70267-3 |pmid=17945155}}</ref> Pri približno 15 % ljudeh se virus brez točno pojasnjenega vzroka reaktivira, kar se klinično odrazi kot [[pasovec]] (herpes zoster). Pri reaktivaciji virus povzroči vnetje živcev in kože, kjer se pojavijo boleče, mehurčkaste spremembe. Izbruh bolezni je morda povezan z oslabljeno celično posredovano [[imunost]]jo, staranjem [[imunski sistem|imunskega sistema]], okužbo z virusom intrauterino, poškodbo, [[stres]]om, izpostavljenostjo ultravijoličnim žarkom itd. Še najbolj jasna povezanost se izkazuje med oslabljenim celičnim imunskim sistemom in pojavom pasovca.<ref>{{cite journal |last1=Sočan |first1=Maja |last2=Novak-Mlakar |first2=Dominika |last3=Ogrin Rehberger |first3=Petra |year=2006 |title=Pasavec - dostopni epidemiološki podatki v Sloveniji |journal=Zdravniški vestnik |volume=75 |issue=9 |pages=555-560}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-TKZDNAUP|tip=kratko}}</ref> == Morfologija == Herpes noric je soroden [[virus herpesa simpleksa|virusom herpesa simpleksa]] in skupaj sodijo v poddružino [[herpesvirusi alfa|herpesvirusov alfa]]. Skupna jim je večina [[genom]]a. Tudi večina [[glikoprotein]]ov v ovojnici je enakih (gB, gC, gE, gH, gI, gK, gL); pri virusu noric ni beljakovine gD, ki se sicer nahaja v ovojnici virusov herpesa simpleksa. Virus je obdan z [[virusna ovojnica|virusno ovojnico]] v obliki ikozaedra ter z dodatno membrano. Dednino ima zapisano v obliki dvoverižne [[DNK]]. Virus noric je zelo občutljiv za [[dezinficiens]]e (na primer [[natrijev hipoklorit]]). Zdravimo ga s protivirusnimi zdravili ([[aciklovir]] ...). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Varicella-zoster virus}} {{Wikispecies|Human alphaherpesvirus 3|''Human alphaherpesvirus 3''}} * {{cite web |url=https://www.cdc.gov/vaccines/vpd-vac/varicella/ |title=Varicella (Chickenpox) Vaccination |publisher=Centers for Disease Control and Prevention (CDC)|date=2017-07-07 }} {{Taxonbar|from=Q6868|from2=Q24808715}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Varicelovirusi]] [[Kategorija:Teratogeni]] 3pqxm5a3j0kuks0224czutwonbnqjrk 0 177448 6709440 6241341 2026-07-10T19:14:34Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6709440 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Fribourg |native_name = |settlement_type = mesto in občina |nickname = |image_skyline = Panorama Fribourg 107.JPG |imagesize = 250px |image_caption = Jesen v Fribourgu |image_flag = CHE Fribourg Flag.svg |flag_size = 80px |image_shield = Armoiries de la commune de Fribourg.svg |shield_size = 80px |pushpin_map = Švica |pushpin_label_position = |latd=46 |latm=48 |lats=0 |latNS=N |longd=7 |longm=09 |longs=0 |longEW= E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Švica}} |subdivision_type2 = [[Kantoni Švice|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:CHE Fribourg Flag.svg|16px|link=]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] |subdivision_type3 = Okrožje |subdivision_name3 = |leader_title = župan |leader_name = Thierry Steiert |established_title = |established_date = |elevation_m = 610 |area_total_km2 = 9,32 |area_footnotes = |population_total = 38,039 |population_as_of = 31. december 2020 |population_footnotes = |population_density_km2 = auto |population_urban = |population_urban_date = |population_metro = |population_metro_date = |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 1700 |area_code = |blank_name = |blank_info = |website = ville-fribourg.ch |footnotes = }} '''Fribourg'''{{efn|{{IPAc-en|f|r|iː|ˈ|b|ʊər}}<ref>{{Cite Merriam-Webster|Fribourg}}</ref> {{IPA|fr|fʁibuʁ|lang|LL-Q150 (fra)-Mecanautes-fribourg.wav|small=no}}; {{langx|frp|Fribôrg}} ali {{lang|frp|Friboua}}, {{IPA|frp|fʁiˈbwa|pron|Frp-greverin-Friboua.ogg|small=no}}; {{langx|it|Friburgo}} {{IPA|it|friˈburɡo|}}ali {{lang|it|Friborgo}}; {{langx|rm|Friburg}}.}} ali '''Freiburg'''{{efn|{{langx|de|Freiburg im [[Üechtland]]|label=Longer [[German language|German]] name}}, {{IPA|de-CH|ˈfraɪbʊrɡ (ɪm ˈyːəçtland)|pron|small=no}}; {{langx|gsw|label=Swiss German|Frybùrg}} {{IPA|gsw|ˈfrib̥ʊrɡ̊|}}. To ime se uporablja za razlikovanje od drugih krajev z imenom Freiburg, zlasti [[Freiburg im Breisgau]].}} je glavno mesto švicarskega [[kantoni Švice|kantona]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] in okrožja La Sarine. Leži na obeh straneh reke [[Saane/Sarine]], na [[Mittelland (Švica)|Mittellandu]] in je pomembno gospodarsko, upravno in izobraževalno središče na kulturni meji med nemško in francosko govorečo Švico. Njegovo staro mestno jedro, eno najbolje ohranjenih v Švici, leži na majhnem skalnatem hribu nad dolino Sarine. Leta 2018 je imelo 38.365 prebivalcev. == Zgodovina == === Prazgodovina === Območje okoli Fribourga je bilo naseljeno že od [[neolitik]]a, čeprav je bilo najdenih le malo ostankov. Med njimi je nekaj kremenčevih orodij, najdenih v bližini Bourguillona, ​​pa tudi kamnita sekirica in bronasto orodje. V rimskem obdobju je bil na tem območju rečni prehod. Glavna dejavnost na Mittellandu pa je potekala skozi območje na severu in je bila osredotočena okoli doline reke Broye in Aventicum. Zato je bilo v Fribourgu najdenih le nekaj ostankov iz rimskega obdobja. Mednje spadajo sledi temeljev zidu na ravnicah v bližini Pérollesa.<ref name=HDS>[https://hls-dhs-dss.ch/ 953 Fribourg]</ref> === Srednji vek === [[File:Picswiss FR-13-23.jpg|thumb|left|Fribourg Tour de Bourguillon]] Mesto je leta 1157 kot Freiburg ustanovil Bertold IV., vojvoda Zähringenski. Njegovo ime izhaja iz nemških besed ''frei'' (svoboden) in ''Burg'' (trdnjava). Njegov najstarejši del je priročno lociran na nekdanjem polotoku reke Sarine, ki ga s treh strani varujejo strme pečine. Lahko branljivo mesto je pomagalo vojvodam Zähringenškim okrepiti in razširiti svojo moč na Mittellandu na območju med rekama [[Aare]] in La Sarine.<ref name=HDS/> Fribourg je že od samega začetka zgradil mestno državo; sprva je ozemlje, ki ga je nadzoroval, ležalo nekoliko oddaljeno. Ko so vojvode Zähringenški leta 1218 umrli, je bilo mesto preneseno na sorodno družino Kyburg. Mestu so podelili njegove nekdanje privilegije in leta 1249 zapisali občinske zakone v tako imenovanem ''Handfestu'', v katerem so bile vzpostavljene pravne, institucionalne in gospodarske organizacije. V tem času je bilo podpisanih več pogodb s sosednjimi mestnimi državami, vključno z Avenchesom (1239), Bernom (1243) in Moratom (Murtenom) (1245). Mesto je bilo leta 1277 prodano [[Habsburžani|Habsburžanom]]. Trgovina in industrija sta se začeli že sredi 13. stoletja. V zgodnjem obdobju je Fribourg sestavljalo štiri ločena mestna okrožja: Burg, Au, La Neuveville in Spital. Mesto se je hitro razvijalo, kar je privedlo do njegove prve širitve: okrožje Burg se je leta 1224 razširilo proti zahodu, leta 1254 je bilo na drugi strani reke ustanovljeno mesto, leta 1280 pa se je razvoj začel v bližini trga Place Python. Te širitve odražajo gospodarski razcvet Fribourga. V 14. stoletju sta prevladovali trgovina ter proizvodnja blaga in usnja, kar je mestu do leta 1370 prineslo sloves v srednji Evropi. Leta 1339 je Fribourg sodeloval skupaj s Habsburžani in [[Burgundska grofija|Burgundsko grofijo]] v bitki pri Laupnu proti Bernu in njegovim zaveznikom v Švicarski konfederaciji. [[File:Kathedrale mit Saane Fribourg.jpg|thumb|Fribourg]] Pogodba z [[Bern]]om je bila obnovljena leta 1403. Voditelji mesta so začeli ozemeljsko pridobitev, pri kateri so postopoma pridobivali več bližnjih zemljišč pod svoj nadzor. To je postavilo temelje za kanton Fribourg. Do leta 1442 je mesto imelo nadzor nad vsem ozemljem v radiju približno 20 kilometrov na obeh straneh Saane. Zato so ga neposredno nadzorovali mestni voditelji, ne pa kakršna koli vmesna uprava. Sredino 15. stoletja so zaznamovali različni vojaški spopadi. ​​Najprej je bilo treba nadomestiti precejšnje izgube v vojni proti Savoji. Vpliv Savojcev na mesto se je povečal in Habsburžani so jim ga leta 1452 prepustili. Pod nadzorom [[Savojci|Savojcev]] je ostalo do burgundskih vojn leta 1477. Kot zaveznik Berna je Fribourg sodeloval v vojni proti Karlu I. Burgundskemu, s čimer je pod svoj nadzor prišel še več ozemlja. Potem ko je bilo mesto osvobojeno izpod vplivne sfere Savojcev, je leta 1478 doseglo status [[svobodno cesarsko mesto|svobodnega cesarskega mesta]]. Mesto in njegov kanton sta se leta 1481 pridružila [[Švica|Švicarski konfederaciji]] in že dolgo vplivata na švicarsko in evropsko katolištvo. V 16. stoletju je Fribourg še naprej rasel, najprej po invaziji na Pays de Vaud leta 1536 s pomočjo Berna, nato pa leta 1554 z aneksijo ozemlja, ki ga je prej nadzoroval grof Gruyère. [[File:Picswiss FR-13-08.jpg|300px|thumb|right|Mestna hiša v Fribourgu]] Zaradi trgovine s tkaninami in usnjem se je v 14. stoletju razvilo več uglednih družin, med njimi Gottrau, Lanthen, Affry, Diesbach (prvotno iz Berna), von der Weid, Fegeli in Weck. Skupaj z lokalnimi plemiči (družinami Maggenberg, Düddingen/Velga, Montenach, Englisberg in Praroman) so v 15. stoletju oblikovali patricijski razred. To pa je prispevalo k upadu trgovine s tkaninami, saj so se družine, ki so bile vključene v to industrijo, začele bolj ukvarjati z upravljanjem mesta in okoliških posesti. Pomemben mejnik za mestno politiko je bil dosežen leta 1627, ko so patriciji sestavili novo ustavo, v kateri so razglasili, da so edini ljudje, ki so sposobni vladati mestu in s tem prevzeli nadzor nad vsemi volilnimi pravicami. To je utrdilo oligarhijo, ki se je začela oblikovati že v 15. stoletju.<ref name="HDS"/> === Pomen samostanov in cerkva === Samostani v Fribourgu so vedno predstavljali središče verske kulture, ki vključuje arhitekturo, kiparstvo in slikarstvo, in so prispevali h kulturi mesta. Frančiškanski samostan je leta 1256 podaril Jakob von Riggisberg. V zgodnjih časih je bil tesno povezan z mestnim svetom, saj je imel mestni arhiv, njegova samostanska cerkev pa je bila uporabljena za mestne sestanke do leta 1433. [[File:Picswiss FR-13-16.jpg|300px|thumb|left|Opatija Maigrauge v Fribourgu]] Podobno je bil avguštinski samostan ustanovljen sredi 13. stoletja in je dolgo časa užival podporo plemiške družine Velga. Poleg tega opatija La Maigrauge obstaja od leta 1255 in je od leta 1262 v lasti [[cistercijani|cistercijanov]]. Pomembna ustanova je bila javna bolnišnica, odprta sredi 13. stoletja, ki je nudila storitve revnim. Med [[reformacija|reformacijo]] je Fribourg ostal katoliški, čeprav je bil skoraj obkrožen s protestantskim Bernom. To je privedlo do ponavljajočih se konfliktov zaradi vere v obmejnih regijah in na območjih, ki sta jih skupaj nadzorovala Fribourg in Bern. Mesto je bilo pomembno središče [[protireformacija|protireformacije]]. Konec 16. in v začetku 17. stoletja so v mestu ustanovili nove samostane, med njimi: kapucinski samostan (1608), še en na Bisembergu (1621), uršulinski samostan (1634) in vizitandinski samostan (1635). Najvplivnejši samostan pa je bil jezuitski, ki je v veliki meri prispeval k napredku in blaginji mesta. Leta 1582 je ustanovil kolegij svetega Mihaela, katerega teološka fakulteta je bila osnova Univerze v Fribourgu. Jezuiti so začeli tudi koncept objektivnega tiska. Leta 1613 je Fribourg postal sedež škofa Lozane, ki je bil po reformaciji najprej prisiljen v [[Evian]], nato pa v izgnanstvo v Burgundijo. Danes je sedež škofije Lozane, Ženeve in Fribourga.<ref name=HDS/> === 1780–1809 === [[File:Sarine-Saane near Fribourg.jpg|thumb|La Sarine v mestu]] Močan patricijski režim, ki ga je sestavljalo največ 60 družin, je zasedal vse vplivne položaje v mestu in prevladoval na vseh političnih, družbenih, gospodarskih in kulturnih prizoriščih Fribourga. Nezadovoljni meščani so se večkrat pridružili poskusu upora, med drugim leta 1781 pod vodstvom Pierra-Nicolasa Chenauxa. Te upore so zatrli s pomočjo Berna in bernskih čet. Invazija francoskih čet na Švico leta 1798 je privedla do padca tega starega režima. Fribourg se je 2. marca predal Francozom in se odpovedal vodstvu nad svojimi ozemlji. To je odprlo pot za prve občinske volitve, na katerih je bil za prvega župana izvoljen Jean de Montenach. Z uvedbo Zakona o mediaciji pod [[Napoleon]]om leta 1803 je bila dokončno izvedena ločitev mesta Fribourg od njegovega kantona. Fribourg je postal glavno mesto svoje regije in kantona, med letoma 1803 in 1809 pa je bil eno od glavnih mest Švice. === Sonderbund === Patriciji so leta 1814 v obdobju restavracije ponovno prevzeli nadzor nad mestom. Vladali so do leta 1830. Njihovemu vodstvu je sledila nova, bolj liberalna ustava. Fribourg je bil del Sonderbunda iz let 1845–1847, »ločene zveze« katoliških kantonov, ki so se poskušali odcepiti od Švice. Fribourg in Sonderbund sta se 14. novembra 1847 vdala federalističnim silam pod poveljstvom generala Dufourja v kratki in skoraj brezkrvni švicarski državljanski vojni. Od leta 1848 nova nacionalna ustava in sprememba kantonske ustave zagotavljata vsakemu državljanu volilno pravico. === Sodobni čas === Pozne 19. in 20. stoletje sta prinesla drastične spremembe v kulturi in fizični naravi mesta. Leta 1848 je bilo mestno obzidje delno porušeno in čez Saane/La Sarine zgrajen nov most. Odprtje osrednje železniške proge skozi mesto leta 1862 je privedlo do razvoja ''četrti železniške postaje'' v mestu. Izboljšan promet je Fribourgu omogočil industrializacijo. Središče mesta se je premaknilo iz starega mestnega jedra v novo četrt železniške postaje. Obsežna območja v Pérollesu, Beauregardu in Vignettazu so bila okoli leta 1900 razvita z industrijo ali hišami. Otvoritev univerze leta 1889 je bila pomemben dogodek v Fribourgu. Druga gospodarska pridobitev za mesto je bilo odprtje bližnje avtoceste A12. == Geografija == [[File:Fribourg Stadtansicht.jpg|thumb|left|Pogled na Fribourg]] [[File:Fribourg Saane.jpg|thumb|right|Dolina Sarine v Fribourgu]] Fribourg leži na nadmorski višini 581 metrov (v starem mestnem jedru) in leži 28 kilometrov jugozahodno od Berna. Je na planoti [[Mittelland (Švica)|Mittelland]] in se razteza na obeh straneh reke Sarine, ki se je v bližini Fribourga globoko zarezala v [[molasa|molaso]]. Staro mestno jedro je na hribu, širokem le približno 100 metrov, ki se dviga približno 40 metrov nad dnom doline. Večina mestnih četrti je na Visoki planoti in okoliških gričih, ki imajo povprečno nadmorsko višino 620 metrov. Dno doline je poseljeno le na območju neposredno okoli starega mestnega jedra. Fribourg ima od leta 2009 površino 9,3 kvadratnih kilometrov. Od tega območja se 1,25 km² ali 13,4 % uporablja za kmetijske namene, medtem ko je 1,58 km² ali 17,0 % gozdnatih površin. Od preostalega območja je 5,89 km² ali 63,3 % naseljenih površin (stavbe ali ceste), 0,53 km² ali 5,7 % rek ali jezer in 0,07 km² ali 0,8 % neproduktivnih zemljišč.<ref name=BFS_land>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index/themen/02/03/blank/data/gemeindedaten.html Swiss Federal Statistical Office-Land Use Statistics] 2009 data {{in lang|de}} accessed 25 March 2010</ref> Od pozidanega območja so industrijske stavbe predstavljale 4,5 % celotne površine, stanovanja in stavbe 34,5 %, prometna infrastruktura pa 15,2 %. Energetska in vodna infrastruktura ter druga posebej razvita območja so predstavljala 1,6 % površine, parki, zeleni pasovi in ​​športna igrišča pa 7,5 %. Od gozdnatih površin je 14,4 % celotne površine gosto porasle z gozdom, 2,6 % pa je pokritih s sadovnjaki ali manjšimi skupinami dreves. Od kmetijskih zemljišč se 6,9 ​​% uporablja za gojenje poljščin, 6,0 % pa so pašniki. Od vode v občini je 1,7 % v jezerih in 4,0 % v rekah in potokih. Območje občine, ki je za mesto relativno majhno, zajema območje molase v osrednjem delu kantona Fribourg. Območje od juga proti severu prečka tesno vijugasta reka Saane/La Sarine, ki je ponekod erodirala dolino do globine 100 metrov pod okoliško planoto. Na splošno je dno doline široko med 200 in 500 metri. Jezero Le Lac de Pérolles, ki ga je leta 1872 kot zajezitveno jezero ustvaril jez Maigrauge, prvi gravitacijski jez v Evropi, je južno od mesta. Izvir reke Schiffenensee je le 1 kilometer severno od mesta. Pri obeh umetnih jezerih jezero La Sarine pokriva skoraj celotno dno doline. Hribi so na obeh straneh obdani s strmimi, večinoma gozdnatimi pobočji. Na vzhodu se občina vzpenja na pobočja gore Schönberg, ki je z nadmorsko višino 702 metrov najvišja točka v Fribourgu. Reka Galtera, ki je prav tako globoko vrezana v planoto, teče med goro in reko ter se izliva v Saane/La Sarine blizu starega mestnega jedra. V občini leži nekdanja vas Bourguillon. Fribourg meji na Düdingen in Tafers na vzhodu, Pierrafortscho na jugovzhodu, Marly na jugu, Villars-sur-Glâne in Givisiez na zahodu ter Granges-Paccot na severu. === Mestne četrti === * Bourg * Beauregard * Jura * Pérolles * Neuveville * Auge * Schoenberg * Places * Bourguillon == Prebivalci == Fribourg je imel (decembra 2020) 38.039 prebivalcev<ref name=HDS_superweb>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index/infothek/onlinedb/superweb/login.html Swiss Federal Statistical Office – Superweb database – Gemeinde Statistics 1981–2008] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100628151016/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/de/index/infothek/onlinedb/superweb/login.html |date=28 June 2010 }} {{in lang|de}} accessed 19 June 2010</ref> Med letoma 2000 in 2010 se je prebivalstvo povečalo za 8,3 %. Migracije so predstavljale 8,1 %, rojstva in smrti pa 0,9 %. Fribourg je največje mesto v kantonu Fribourg. Prebivalstvo Fribourga se je izrazito povečalo na začetku 20. stoletja in med letoma 1930 in 1970. Najvišje število prebivalcev, 42.000, je bilo doseženo leta 1974. Od takrat se je prebivalstvo zmanjšalo za približno 14 %. {|border="1" cellpadding="3" cellspacing="1" align="right" style="margin-left:0.5em;" style="border-collapse: collapse;" |- bgcolor="#E3E3E3" |+ '''Rast prebivalstva''' |- bgcolor="#E3E3E3" !colspan="1" align=center bgcolor="#E3E3E3" width="50" | Leto !colspan="1" align=center bgcolor="#E3E3E3" width="80" | Št. prebivalcev !colspan="1" align=center bgcolor="#E3E3E3" width="80" | Procent prebivalcev, ki govorijo nemško |- |align="center"|1450 || align="center"|6000 || align="center"| |- |align="center"|1798 || align="center"|5117 || align="center"| |- |align="center"|1850 || align="center"|9065 || align="center"| |- |align="center"|1870 || align="center"|10.581 || align="center"| |- |align="center"|1888 || align="center"|12.195 || align="center"|37,1 % |- |align="center"|1900 || align="center"|15.794 || align="center"|35,4 % |- |align="center"|1910 || align="center"|20.293 || align="center"|33,0 % |- |align="center"|1930 || align="center"|21.557 || align="center"|33,3 % |- |align="center"|1950 || align="center"|29.005 || align="center"|33,2 % |- |align="center"|1960 || align="center"|32.583 || align="center"| |- |align="center"|1970 || align="center"|39.695 || align="center"|28,0 % |- |align="center"|1980 || align="center"|37.400 || align="center"| |- |align="center"|1990 || align="center"|36.355 || align="center"|22,8 % |- |align="center"|2000 || align="center"|35.547 || align="center"|21,2 % |} == Jeziki == Večina prebivalstva (od leta 2000) govori [[francoščina|francoščino]] (22.603 ali 63,6 %) kot svoj prvi jezik, [[nemščina]] je drugi najpogostejši jezik (7520 ali 21,2 %), [[italijanščina]] pa tretji (1359 ali 3,8 %). [[Retoromanščina|Retoromanščino]] govori 55 ljudi.<ref name=STAT2000>[http://www.pxweb.bfs.admin.ch/Database/German_40%20-%20Eidgen%C3%B6ssische%20Volksz%C3%A4hlung/40.3%20-%202000/40.3%20-%202000.asp?lang=1&prod=40&secprod=3&openChild=true STAT-TAB Datenwürfel für Thema 40.3 – 2000] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20140409212530/http://www.pxweb.bfs.admin.ch/Database/German_40%20-%20Eidgen%C3%B6ssische%20Volksz%C3%A4hlung/40.3%20-%202000/40.3%20-%202000.asp?lang=1&prod=40&secprod=3&openChild=true |date=9 April 2014 }} {{in lang|de}} accessed 2 February 2011</ref> Le malo prebivalcev vasi Basse-Ville govori bolze, mešani jezik, ki je nastal iz mešanice francoščine in švicarske nemščine.<ref>{{cite news |last1=Harris |first1=Molly |title=The Swiss language that few know |url=http://www.bbc.com/travel/story/20190422-the-swiss-language-that-few-know |access-date=23 April 2019 |publisher=BBC |language=en}}</ref> Fribourg, mesto in kanton, ima dva uradna jezika, francoščina pa prevladuje nad nemščino kot jezik lokalne samouprave in najpogosteje govorjeni jezik v javnem diskurzu in poslovanju v kantonu. Fribourg je bil vednona švicarski jezikovni meji, vendar je bila v času ustanovitve mesta v 12. stoletju prevladujoča nemščina. Čeprav je bila nemščina uradni jezik mesta do leta 1800, je francoščina postopoma postala vplivnejša. K temu je pripomogla industrializacija, ki je privedla do pritoka francosko govorečih priseljencev. Od političnih sprememb konec 18. in v začetku 19. stoletja je nemško govoreče prebivalstvo v manjšini. Tudi v nemščini se mesto pogosto imenuje »Fribourg« namesto standardne nemščine »Freiburg«, kar ga loči od Freiburga im Breisgau na robu [[Schwarzwald]]a v Nemčiji. Druga razlaga je, da se mesto v lokalnem alemanskem nemškem narečju imenuje Frybùrg ali Friburg (izgovarja se: [ˈfrib̥ʊrɡ]), iz česar verjetno izhaja francosko ime »Fribourg«. == Religija == Po popisu prebivalstva leta 2000 je bilo 24.614 oziroma 69,2 % rimskokatolikov, 2763 oziroma 7,8 % pa jih je pripadalo švicarski reformirani cerkvi. Od preostalega prebivalstva je bilo 443 članov pravoslavne cerkve (ali približno 1,25 % prebivalstva), 13 posameznikov (ali približno 0,04 % prebivalstva) je pripadalo krščanskokatoliški cerkvi, 668 posameznikov (ali približno 1,88 % prebivalstva) pa je pripadalo drugi krščanski cerkvi. 62 posameznikov (ali približno 0,17 % prebivalstva) je bilo judov in 1.676 (ali približno 4,71 % prebivalstva) muslimanov. 161 posameznikov je bilo budistov, 71 posameznikov hindujcev in 43 posameznikov je pripadalo drugi cerkvi. 2843 (ali približno 8,00 % prebivalstva) ni pripadalo nobeni cerkvi, so agnostiki ali ateisti, 2509 posameznikov (ali približno 7,06 % prebivalstva) pa na vprašanje ni odgovorilo.[21] Mesto je med reformacijo ostalo katoliško in je od takrat postalo središče katolicizma. Ima nadpovprečno veliko število cerkva in samostanov. Fribourg je od leta 1613 sedež škofije Lozane, Ženeve in Fribourga. == Gospodarstvo == V Fribourgu se je že v 13. in 14. stoletju razvilo več vrst industrije. Širitev mesta vzdolž vzhodnega brega Saane/La Sarine, ki se je zgodila približno v tem času, je kazala na močan gospodarski vzpon. V Galterntalu so vodno energijo uporabljali za različne mline. Ob Saani so se razvila nova trgovska okrožja z mesti Au, Neustadt in Matten. Usnjarne in proizvajalci blaga, okrepljeni z razširjeno ovčerejo, so v 14. in 15. stoletju privedli do gospodarskega razcveta. To je Fribourgu pomagalo, da je njegova obrt postala znana po vsej srednji Evropi. V drugi polovici 15. stoletja je prišlo do postopnega upada izdelave blaga, saj so lokalni kmetje ovce nadomestili z govedom. Drugi razlogi za propad industrije blaga v 16. stoletju vključujejo dejstvo, da ceh ni hotel uporabljati novih materialov ali sodobnih stilov in da se je družbena struktura mesta spremenila z vzponom patricijskega razreda. Po tem času je Fribourg oblikovala trgovina na nizki ravni in ni bil industrializiran, dokler ni bil v sedemdesetih letih 19. stoletja povezan s švicarsko železnico. Po izgradnji jezera Pérolles leta 1872 je bilo mogoče oskrbovati planoto južno in zahodno od mesta z energijo. Tako se je tam razvilo industrijsko območje, v katerem sta v zgodnjih letih prevladovali tovarna vagonov in lesna žaga. Kasneje sta bili na tem območju ustanovljeni dve pivovarni. Leta 1901 je bila v Villârs-sur-Glâne ustanovljena tovarna čokolade, ki pa je po spremembi meja leta 1906 prišla pod jurisdikcijo Fribourga. V 20. stoletju je planota postala industrijski del mesta. Razvoj novih industrijskih območij v sosednjih občinah, ki se je začel v 1970-ih, je omogočil nadaljnjo gospodarsko rast. Fribourg ima več delovnih mest kot delavcev, zato je velika destinacija za potnike na delo v pretežno kmetijskem okoliškem območju. Lokalna industrija vključuje živilske in luksuzne izdelke, pijače (pivovarne so v lasti danskega podjetja Carlsberg), kovinsko in strojno gradnjo, elektroniko ter računalniško tehnologijo. Največ delavcev je aktivnih v storitvenih dejavnostih. Mnogi od teh delajo na vladnih upravnih položajih. Drugi pomembni sektorji so izobraževanje (na univerzi), banke in zavarovalnice, turizem in restavracije ter zdravstvene storitve. V Fribourgu so upravne pisarne več mednarodnih podjetij. Kantonalna bolnišnica je na meji z Villars-sur-Glâne. == Kultura in turizem == [[File:Fribourg Ratzéhof.jpg|thumb|right|Fribourg Hôtel Ratzé]] Fribourg je enodnevni izletniški cilj za turiste, ki si želijo ogledati znamenitosti mesta. Mednje spadajo zgodovinsko staro mestno jedro z gotsko [[Fribourška stolnica|stolnico sv. Nikolaja]], znano po vitražih, ki jih je zasnoval Józef Mehoffer in muzeji. Prirodoslovni muzej je bil ustanovljen leta 1873 in je danes v stavbi naravoslovja na univerzi. Muzej umetnosti in zgodovine, ki se od leta 1920 v Ratzéhofu, ima razstave o antični in zgodnji zgodovini, kiparstvu in slikarstvu, tradicionalnih kositrnih figurah, umetnosti in obrti ter zbirkah denarja in grafike. V stolnici je od leta 1992 na ogled zakladnica. Med drugimi muzeji so še Švicarski muzej lutk, Švicarski muzej šivalnih strojev, Gutenbergov muzej, Muzej Biblije in Orienta ter muzej piva. Kulturna doživetja vključujejo festival verske glasbe, mednarodno folklorno konvencijo, jazz parado, mednarodni filmski festival in Cinéplus (od leta 1972). Tako kot njegovo pobrateno mesto Bern je tudi Fribourg ohranil svoje srednjeveško središče kot celoto, ki je danes eno največjih v Evropi. Je na spektakularnem polotoku, ki ga s treh strani obdaja Saane/La Sarine. Arhitektura starega mestnega jedra izvira predvsem iz gotskega obdobja; zgrajeno je bilo pretežno pred 16. stoletjem. Večina hiš je zgrajenih iz lokalnega molasnega kamna. Staro mestno jedro, ki ga sestavljajo soseske Bourg, Auge in Neuveville, je bogato s fontanami in cerkvami, ki segajo od 12. do 17. stoletja. Njegova stolnica, ki doseže višino 76 metrov, je bila zgrajena med letoma 1283 in 1490. Utrdbe Fribourga predstavljajo najpomembnejšo srednjeveško vojaško arhitekturo Švice: 2 kilometra obzidja, 14 stolpov in en velik nasip. Zaščita je še posebej dobro ohranjena vzhodno in južno od mesta. == Spomeniki kulturne dediščine nacionalnega pomena == V Fribourgu je 67 stavb ali območij, ki so uvrščena na seznam švicarske kulturne dediščine nacionalnega pomena.<ref>{{cite web|url=http://www.bevoelkerungsschutz.admin.ch/internet/bs/de/home/themen/kgs/kgs_inventar/a-objekte.html |title=Kantonsliste A-Objekte |year=2009 |work=KGS Inventar |publisher=Federal Office of Civil Protection |language=de |access-date=25 April 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100628110559/http://www.bevoelkerungsschutz.admin.ch/internet/bs/de/home/themen/kgs/kgs_inventar/a-objekte.html |archive-date=28 June 2010 }}</ref> '''Verske stavbe''': cistercijanska opatija Maigrauge s knjižnico, nekdanji samostan avguštincev, nekdanja komenda de Saint-Jean, bazilika Notre-Dame de Fribourg, [[Fribourška stolnica|stolnica sv. Nikolaja]], Centre paroissial du Christe-Roi, kapela de Lorette, kapela Saint-Barthélemy in kapela de Pérolles, samostan sv. Kapucini, samostan kordelirjev, samostan uršulink, cerkev Saint-Pierre, samostan obiskov in samostan kapucink de Montorge '''Posvetne stavbe''': nekdanji Hôtel des Postes et Télégraphes, Centrale énergétique de la Maigrauge, Cercle de la Grande Société, Chancellerie de l'État, grad Poya, Cure na Rue de la Lenda 1, tovarniški kompleks podjetja Chocolats Villars, utrdbe, vzpenjača Neuveville-Saint-Pierre, Hôpital of the Bourgeois, Hôtel de Ville, Immeuble de rapport Sallin, Les Arcades, Motta Swimming Pool in Vieille Village '''Hiše in zasebne zgradbe''': Auberge de la Cigogne, Hiša na Rue de la Neuveville 48, Hiša na Rue d'Or 7, Hiša na Rue d'Or 13, Hiša d'Alt na Place de l'Hôtel-de-Ville 1, Hiša de Castella, Hiša Fégely-d'Estavayer dite Vicarino, Hiša François-Prosper de Castella, House de Gottrau dite Les Tornalettes, House de Jean-François d'Ammann de Macconens, House de Lanthen-Heid, House de Reyff, House de Reyff de Cugy, House de Techtermann, House de Nicolas Kuenlin, House des tanneurs Reyff, House Fégely (?) dite tannerie Deillon in Villa Mayer '''Šole''': Collège Saint-Michel, Université Miséricorde '''Arhivi, knjižnice in muzeji''': Archives de l'État de Fribourg, Archives de la Ville de Fribourg, Kantonalna in univerzitetna knjižnica, Grenier de Derrière-Notre-Dame et Museum Gutenberg, Musée suisse des arts graphiques, Grenier de la Planche in Hôtel Ratzé et Museum d'art et d'histoire '''Fontane''': Fountain de la Fidélité, Fountain de la Force, Fountain de la Samaritaine, Fountain de la Vaillance, Fountain de Sainte-Anne, Fountain de Saint-Georges, Fountain de Saint-Jean, Fountain de Samson in Fountain Jo Siffert '''Mostovi''': Pont de Berne, Pont de Saint-Jean, Pont du Gottéron in Pont du Milieu === Nekateri znani prebivalci === * [[David Aebischer]], vratar v ekipi Phoenix Coyotes * [[Louis Agassiz]] (1807–1873), [[zoolog]] * [[Johannes Bapst]], predsednik [[Boston College]] od 1863–1869 * [[Jean Bourgknecht]] (1902–1964), politik * [[Petrus Canisius]] (1521–1597), Nizozemski jezuitski katoliški duhovnik, živel v Fribourgu med letoma 1577 in 1597, je ustanovil jezuitski kolidž Saint-Michel * [[Joseph Deiss]], ekonomist in švicarski politik; član švicarskega zveznega sveta 1999–2006 * [[Hans Fries]] (ok. 1465 – ok. 1523), slikar * [[Hans Gieng]] (prvič omenjen 1525 – umrl 1562, kipar * [[Jo Siffert]], dirkač [[Formula 1|Formule 1]] * [[Jean Tinguely]] (1925–1991), slikar in kipar * [[The Young Gods]], ''industrial'' rock band == Šport == * [[HC Fribourg-Gottéron]], hokejski klub * [[Benetton Fribourg Olympic]], košarkarski klub * [[FC Fribourg]], nogometni klub == Pobratena mesta == * {{ikonazastave|Francija}} [[Rueil-Malmaison]] == Glej tudi == * [[seznam mest v Švici]] == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Fribourg, Switzerland|Fribourg}} {{Wikivoyage}} * {{Cite EB1911|wstitle= Fribourg (city) | volume= 11 |last= Coolidge |first= William Augustus Brevoort |author-link= | pages = 213&ndash;214 |short= 1}} * {{official website|www.ville-fribourg.ch}} {{in lang|fr|de}} {{Glavna mesta švicarskih kantonov}} [[Kategorija:Mesta kantona Fribourg]] [[Kategorija:Fribourg|*]] {{normativna kontrola}} 14xcqxweggwb9nuf33v31tnw7r0aydh 0 182687 6709628 6708753 2026-07-11T11:39:06Z A09 188929 -nepomembnost, -trivia 6709628 wikitext text/x-wiki '''Lesjak''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|54. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.684 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa je bil 53. najbilj pogost priimek, ki ga je uporabljalo 1.693 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Ajda Kalan]]-Lesjak (1943 - 2014), RTV voditeljica * [[Anton Lesjak]] (1857 - 1942), duhovnik *[[Barbara Lesjak]] (*1970), avstrijska političarka slovenskega rodu * [[Borut Lesjak]] (1931 - 1995), pianist, skladatelj in aranžer * [[Boštjan Lesjak]], podpolkovnik SV * [[Davorin Lesjak]] - Tinček (1872 - 1946), učitelj, planinec, narodni delavec * [[Doroteja Lesjak Šebenik]] (*1965), metalurginja * [[Dušan Lesjak]] (*1957), računalničar, profesor in politik * [[Gregor Lesjak]] (1965 - 2022), sociolog, religiolog, direktor urada RS za verske skupnosti * [[Helena Vidic Lesjak]] (*1987), dirigentka, skladateljica * [[Iztok Lesjak]], direktor Tehnološkega parka Ljubljana * [[Janez Lesjak (1915|Janez Lesjak]] (1915 - ?), politik * [[Janez Lesjak]] (*1950), častnik TO in veteran vojne za Slovenijo * [[Katja Lesjak]] (*1967), alpska smučarka * [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] (*1983), pevka zabavne glasbe * [[Ksaverija Lesjak]] (?–1977), misijonarka (Južna Afrika) * [[Lojze Lesjak]] (1914 - ?), gospodarstvenik (Delamaris) * [[Ludvik Lesjak]] (1941 - 2021), vodja narodnozabavnega [[Ansambel Ludvika Lesjaka|Ansambla Ludvika Lesjaka]] * [[Matjaž Lesjak]], zdravnik, alpinist, pisatelj? *[[Metoda Maj]] (r. Lesjak) (*1964), kiparka *[[Miha Lesjak]] (*1981), Fakulteta za turistične študije Turistica * [[Miran Lesjak]] (*1963), novinar, urednik * [[Mitja Lesjak]], rokometaš *[[Petra Lesjak Tušek]] (*1975), novinarka, publicistka * [[Rajko Lesjak]], sindikalist * [[Robert (Karel) Lesjak]] (1737 - ?), organist *[[Romana Lesjak]], županja Črne na Koroškem *[[Sandi Lesjak]], rokometaš *[[Tadej Lesjak]], častnik, publicist * [[Tine Lesjak]] (1957 - 2019), skladatelj, harmonikar, pevec *[[Urban Lesjak (duhovnik)]] * [[Urban Lesjak]] (*1990), rokometaš * [[Uroš Lesjak]], podjetnik, politik *[[Zoran Lesjak]], slikar in scenograf *[[Žiga Lesjak]], rokometaš == Glej tudi == * priimke [[Lisjak]], [[Leskovar]], [[Leskovec]], [[Leskovic]], [[Lesar]], [[Lesnika]], [[Lesičar]], [[Lesičjak]], [[Leskošek]], [[Leskovšek]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Lesjak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] mq2q0wxrizcuyvwqy87pdtyg65u1rq6 0 184515 6709533 5886733 2026-07-11T07:13:48Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6709533 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Marko Pridigar | height = 1,88 m | position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] | youthyears2 = {{0|0000}}–2004 | youthclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | youthyears3 = | years1 = 2004–2014 | clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps1 = 117 | goals1 = 0 | years2 = 2005 | clubs2 = → [[NK Paloma|Paloma]] (pos.) | caps2 = 8 | goals2 = 0 | years3 = 2006 | clubs3 = → [[NK Aluminij|Aluminij]] (pos.) | caps3 = 8 | goals3 = 0 | years4 = 2015 | clubs4 = [[NK Zavrč|Zavrč]] | caps4 = 7 | goals4 = 0 | years5 = 2015–2016 | clubs5 = [[Ayia Napa F.C.|Ayia Napa]] | caps5 = 13 | goals5 = 0 | years6 = 2016 | clubs6 = [[Fylkir]] | caps6 = 6 | goals6 = 0 | years7 = 2017–2019 | clubs7 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps7 = 55 | goals7 = 0 | totalcaps = 214 | totalgoals = 0 | nationalyears1 = 2004 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2005 | nationalteam2 = Slovenija do 20 let | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2005–2006 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 3 | nationalgoals3 = 0 }} '''Marko Pridigar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[18. maj]] [[1985]], [[Maribor]]. == Klubska kariera == Marko Pridigar se je nogometa učil v nogometni šoli NK Maribor, v kateri je bil vse do prihoda v člansko kategorijo. Skupaj z [[Marko Ranilović|Markom Ranilovićom]] sta postala vratarski tandem Maribora, kateri je imel pred njima v svojih vrstah nekatera slavna vratarska imena, kot je [[Marko Simeunovič]]. V članskem moštvu je prvič bil v sezoni 2004/2005, vendar še ni dobil priložnosti. Naslednjo sezono je debitiral v [[1.SNL]] in zbral 5 nastopov. V Sezona 2006/2007 je dobil še več priložnosti, saj je v drugem delu sezone branil na 15 tekmah. Tako je pridobival izkušnje še naslednjo sezono, vendar le v prvem delu sezone, nakar je namesto njega branil Marko Ranilovič. ==Reprezentančna kariera== Marko Pridigar je bil član vseh mlajših slovenskih reprezentančnih selekcij, vendar članskega nastopa še nima. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Pridigar, Marko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Palome]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zavrča]] [[Kategorija:Nogometaši Ayia Nape]] [[Kategorija:Nogometaši Fylkirja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] d3tmq491f8rcmrkzb50982q8v8fz9cn 0 184536 6709619 6083872 2026-07-11T11:25:36Z Sporti 5955 pos. 6709619 wikitext text/x-wiki ‎{{Infopolje Nogometaš | birth_date = <!-- WD --> | birth_place =<!-- WD --> | height = 187 cm | currentclub = | clubnumber = | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | youthyears1 = 1996–2003 | youthclubs1 = [[NK Jesenice|Jesenice]] | youthyears2 = 2003–2006 | youthclubs2 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | years1 = 2004–2007 | clubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps1 = 24 | goals1 = 3 | years2 = 2007–2010 | clubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps2 = 60 | goals2 = 0 | years3 = 2010–2014 | clubs3 = [[FC Sheriff Tiraspol|Sheriff Tiraspol]] | caps3 = 105 | goals3 = 10 | years4 = 2014–2016 | clubs4 = [[HNK Rijeka|Rijeka]] | caps4 = 52 | goals4 = 6 | years5 = 2016 | clubs5 = [[Henan Jianye F.C.|Henan Jianye]] | caps5 = 13 | goals5 = 0 | years6 = 2017 | clubs6 = [[Akhisar Belediyespor]] | caps6 = 3 | goals6 = 0 | years7 = 2017–2018 | clubs7 = [[FC Anži Mahačkala|Anži Mahačkala]] | caps7 = 19 | goals7 = 1 | years8 = 2018–2019 | clubs8 = [[FC Krila Sovjetov Samara|Krila Sovjetov Samara]] | caps8 = 22 | goals8 = 1 | years9 = 2019–2021 | clubs9 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]]| caps9 = 44 | goals9 = 2 | years10 = 2021 | clubs10 = [[Hatta Club|Hatta]] | caps10 = 12 | goals10 = 2 | years11 = 2021–2023 | clubs11 = [[Ajman Club|Ajman]] | caps11 = 44 | goals11 = 2 | years12 = 2023–2026 | clubs12 = [[NK Jesenice|Jesenice]] | caps12 = 60 | goals12 = 3 | nationalyears1 = 2006–2007 | nationalteam1 = Slovenija do 20 let | nationalcaps1 = 5 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2006–2008 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 8 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2013–2017 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps3 = 15 | nationalgoals3 = 0 }} '''Miral Samardžić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[17. februar]] [[1987]], [[Jesenice]]. ==Klubska kariera== Samardžić se je z nogometom začel ukvarjati na Jesenicah, star 9 let. Sprva je začelo kot vezist oz. napadalec, ko je prestopi h kranjskemu Triglavu pa kot branilec. Pri 19 letih je veljal za enega najbolj talentiranih branilcev v Sloveniji.{{navedi vir}} Zato so se zanj začeli zanimati številni klubi. Tako je v zimskem prestopnem roku v sezoni 2006/2007 okrepil obrambo Maribora. Že takoj je dobil veliko priložnosti za igro, saj je v spomladanskem delu nastopil na 13 tekmah. Med letoma 2010 in 2014 je bil član moldavskega kluba [[FC Sheriff Tiraspol|Sheriff Tiraspol]], za katerega je odigral 105 prvenstvenih tekem in dosegel deset golov, bil pa je tudi kapetan tega kluba. Julija 2014 je prestopil v [[HNK Rijeka]], ki igra v [[1. hrvaška nogometna liga|hrvaški prvi ligi]]. ==Reprezentančna kariera== Samardžić je bil član vseh mlajših selekcij slovenske reprezentance. Med letoma 2007 in 2008 je odigral osem tekem za slovensko mlado reprezentanco, 19. novembra 2013 pa je debitiral v [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenski članski reprezentanci]] na prijateljski tekmi proti [[Kanadska reprezentanca|kanadski reprezentanci]] na [[Arena Petrol|Areni Petrol]] v [[Celje|Celju]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Samardžič, Miral}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši FC Sheriffa Tiraspol]] [[Kategorija:Nogometaši HNK Rijeke]] [[Kategorija:Nogometaši Henan Songšan Longmena]] [[Kategorija:Nogometaši Akhisarsporja]] [[Kategorija:Nogometaši Anžija Mahačkale]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krila Sovjetov Samare]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši Hatta Cluba]] [[Kategorija:Nogometaši Ajman Cluba]] [[Kategorija:Nogometaši NK Jesenic]] [[Kategorija:Jeseniški športniki]] 4e3h4c1qzdmhb837bf5rs3l1x8d1xrl 0 196909 6709545 6702917 2026-07-11T07:50:25Z Yerpo 8417 eno poglavje za vire je dovolj 6709545 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ptiča}} {{drugipomeni2|Kosec}} {{Speciesbox | name = Kosec | image = Corncrake - Slovenia 5P5A9213.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2016 |title=''Crex crex'' |volume=2016 |page=e.T22692543A86147127 |doi=10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22692543A86147127.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | genus = Crex | parent_authority = [[Johann Matthäus Bechstein|Bechstein]], 1803 | species = crex | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = *''Rallus crex'' {{small|Linnaeus,&nbsp;1758}} *''Crex pratensis'' {{small|Bechstein,&nbsp;1803}} | synonyms_ref = <ref name="Stone1894" /> | range_map = CrexCrex2019 3.png | range_map_caption = Območje razširjenosti ''C. crex'' {{leftlegend|#00FF00|Gnezdenje|outline=gray}} {{leftlegend|#00FFFF|Prelet|outline=gray}} {{leftlegend|#007FFF|Ne-gnezdenje|outline=gray}} {{leftlegend|#FFFF00|Živeče & ponovno uvedeno (gnezdenje)|outline=gray}} }} '''Kosec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Crex crex''''') je [[ptica]] [[Ptica selivka|selivka]] iz družine [[tukalice|tukalic]] (Rallidae). Čeprav je velik kot [[Divja grlica|grlica]], ga težko opazimo, ker je skrit med travo in grmičevjem. Svoje ime je dobil po svojem oglašanju »krek-krek«, ki je se sliši podobno klepanju [[kosa|kose]]. Prezimuje v tropski [[Afrika|Afriki]]. Velikost [[populacija (biologija)|populacije]] v svetu je ocenjena na 1,7–3 milijone osebkov. == Telesne značilnosti == Kosec je velik od 27 do 30&nbsp;cm, razpon [[perut]]i pa meri 42 – 53&nbsp;cm. Samec v povprečju tehta 165 g, samica pa 145 g. Hodi, vzleta in pristaja na tleh. Ima kostanjevo rjave peruti. Hrbtna [[pero|peresa]] so na sredini črna, obrobljena svetlo rjavo. Poleti ima samec svetleje siv obraz in zgornji del prsi, pozimi pa je manj siv. [[Rep]] je kratek in koničast, drap in črne barve. Spodaj je drap, kostanjevo rjavo progast, vključno s podrepnimi krovci.<ref>{{navedi knjigo |author=Gooders J. |year=1998 |title=Ptiči Slovenije in Evrope |publisher=Mladinska knjiga, Ljubljana |isbn=86-11-15017-1 |cobiss=73867776 |pages=}}</ref><ref name="taylor320" /> == Življenjski prostor == [[Slika:Corncrake - Slovenia 5P5A9066.jpg|sličica|levo|Kosec na travniku]] Kosec je pretežno travniška vrsta ptice, ki se od drugih evropskih vrst tukalic najbolj očitno razlikuje po svojem bivališču, saj edini ne naseljuje vodnih oziroma močvirskih habitatov. Njegov življenjski prostor so [[travnik]]i - negnojeni, pozno košeni, suhi ali močvirni. Gnezdi od vzhodne Irske, preko [[Evropa|Evrope]] do srednje [[Sibirija|Sibirije]]. Obstaja tudi precejšnja populacija v zahodni Kitajski.<ref name="asia" /> V [[Slovenija|Sloveniji]] gnezdi med 300 in 400 koscev, od tega največ na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]. Temu območju sledijo [[Cerkniško jezero]], [[Stol, Julijske Alpe|Breginjski Stol]], dolina [[Reka (reka)|Reke]], porečje [[Nanoščica|Nanoščice]], [[Planinsko polje]], [[Jovsi]] in [[Pivško podolje]].<ref>{{Navedi splet|title=Kosec|url=https://ptice.si/naravovarstvo-in-raziskave/karizmaticne-vrste/kosec/|date=2014-03-19|accessdate=2025-09-14|language=sl-SI|website=ptice.si|publisher=DOPPS}}</ref> Prezimuje v srednji in južni Afriki. Iz prezimovališč se vračajo konec aprila ali v začetku maja. == Prehranjevanje == Kosec je [[vsejed]], ki pobira hrano s tal ali travniške vegetacije. Prehranjuje se s [[polži]], [[deževnik]]i, [[žuželke|žuželkami]], semeni [[trave|trav]] in [[šaš]]ev. == Gnezdenje == [[File:Crex crex MHNT.ZOO.2010.11.69.1.jpg|thumb|left|Jajca]] [[Gnezdo]] je na tleh v plitvi kotanji. [[Jajce|Jajc]] je od 8 do 12, ki so zelenkaste ali rjavo umazane barve.<ref name="taylor320" /> Samica vali 19–20 dni. Mladiči poletijo v 5 tednih. == Ogroženost == Kosec je bil nekoč široko razširjen, sedaj pa opazno redek. Število koscev je v upadanju, saj njegova gnezda ogrožajo zgodnja košnja, uporaba težke kmetijske mehanizacije, opuščanje košnje in zaraščanje. Mladiči kosca se ves čas zadržujejo v zavetju visoke trave in kritja nikoli ne zapustijo. Že pokošenega travnika nikoli ne prečkajo. Kosci, ki beže pred kosilnico, do konca vztrajajo v zavetju visoke trave in se zato na koncu znajdejo v pasti - v zadnji še nepokošeni zaplati rastja sredi pokošenega travnika.<ref>Zloženka ''Vodnik po koščevi učni poti, naravni rezervat Iški morost''. 2007. [[DOPPS]]. Projekt LIFE Narava »Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca Crex crex v Sloveniji«</ref> == Sklici == {{sklici|refs= <ref name="asia">{{cite conference|last1=Bräunlich |first1=Axel |last2=Rank |first2=Michael |url=http://www.corncrake.net/Download/asia.pdf |title=Notes on the occurrence of the Corncrake (''Crex crex'') in Asia and in the Pacific region |pages=10–13 |editor1-last=Schäffer |editor1-first=N. |editor2-last=Mammen |editor2-first=U. |year=2001 |conference=Proceedings International Corncrake Workshop 1998 |location=Hilpoltstein, Germany |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112205326/http://www.corncrake.net/Download/asia.pdf |archive-date=2012-01-12}}</ref> <ref name="Stone1894">{{cite journal |last=Stone |first=Witmer |title=A Review of the Old World Rallinae |journal=Proceedings of the Academy of Natural Sciences of Philadelphia |volume=46 |year=1894 |pages=130–149 |url=https://archive.org/stream/proceedingsofaca46acaduoft#page/130/mode/1up}}</ref> <ref name="taylor320">{{harvnb|Taylor|van Perlo|2000|pp=320–327}}</ref> }} == Viri == * Natura 2000, Triglavski narodni park v okviru projekta PALPIS, 2007 * {{cite book |last1=Taylor |first1=Barry |last2=van Perlo |first2=Berl |title=Rails |year=2000 |publisher=Pica |location=Robertsbridge, Sussex |isbn=1-873403-59-3 }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Crex crex}} {{Wikispecies|Crex crex}} * [http://www.life-kosec.org/ LIFE kosec (Crex crex)] DOPPS * [http://www.ptice.si/index.php?option=com_wines&func=detail&Itemid=45&id=74 Kosec (Crex crex)] DOPPS * {{InternetBirdCollection|corncrake-crex-crex|Corncrake}} * {{field guide birds of the world|Crex crex}} * [http://www.ornithos.de/Ornithos/Feather_Collection/Crex_crex/Crex_crex.htm#Top Feathers of corn crake (''Crex crex'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180819035107/http://www.ornithos.de/Ornithos/Feather_Collection/Crex_crex/Crex_crex.htm#Top |date=2018-08-19 }} * ''[http://www.luminarium.org/sevenlit/marvell/appleton.htm Upon Appleton House, to my Lord Fairfax]'' by Andrew Marvell * ''[https://web.archive.org/web/20120326155835/http://hellopoetry.com/poem/the-landrail/ The Landrail]'' by John Clare * [http://sabap2.adu.org.za/docs/sabap1/211.pdf Corn crake species text in The Atlas of Southern African Birds] * {{Avibase|name=Crex crex}} * {{VIREO|corn+crake}} * {{Xeno-canto species|Crex|crex|Corn crake}} {{taxonbar|from=Q26017}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tukalice]] [[Kategorija:Ptiči Evrope]] [[Kategorija:Ptiči Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Ptiči Afrike]] [[Kategorija:Ptiči Azije]] n7fw0ip0u3501hmclje3w8o03y49aw1 0 200383 6709562 6444401 2026-07-11T09:02:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709562 wikitext text/x-wiki {{Infobox Scientist |name = Erik Homburger Erikson |box_width = |birth_date = {{Birth date|1902|6|15|df=y}} |birth_place = [[Frankfurt am Main]], [[Grand Duchy of Hesse|Hesse]], [[Nemčija]] |death_date = {{death date and age|1994|5|12|1902|6|15|df=y}} |death_place = [[Harwich, Massachusetts|Harwich]], [[Massachusetts]], [[ZDA]] |residence = |citizenship = {{hlist | Američan | Nemec}} |nationality = |ethnicity = |field = [[razvojna psihologija]] |workplaces = {{unbulleted list | [[Yale University]] | [[University of California, Berkeley]] | [[University of Pittsburgh]] | [[Harvard University]]}} |work_institutions = |alma_mater = |doctoral_advisor = |known_for = [[Erikson's stages of psychosocial development|teorija psihosocialnega razvoja]] |author_abbrev_bot = |author_abbrev_zoo = |influences = |influenced = |prizes = |religion = |footnotes = |signature = }} '''Erik Homburger Erikson''' ([[15. junij]] [[1902]], [[Frankfurt]], [[Nemčija]], † [[12. maj]] [[1994]], [[Harwich]], [[Massachusetts]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) je bil [[Nemci|nemško]]-[[Američani|ameriški]] psihoanalitik, razvojni [[psiholog]] in vizualni umetnik, ki je pomembno zaznamoval področje psihologije s svojo [[teorija psihosocialnega razvoja|teorijo psihosocialnega razvoja]].<ref name="wikipedia">{{Cite web |title=Erik Erikson |website=Wikipedia |date=2025-04-23 |url=https://en.wikipedia.org/wiki/Erik_Erikson |access-date=2025-05-21 }}</ref> Njegovo delo je presegalo meje klasične psihoanalize, saj je bil prvi, ki je izrecno poudaril, da otroci niso zgolj biološki organizmi, temveč tudi produkt družbenih pričakovanj, kulturnih norm, predsodkov in prepovedi. Erikson je v psihologijo vpeljal danes zelo razširjen pojem »kriza identitete«, s čimer je opozoril na pomen notranjih konfliktov, ki jih posameznik doživlja v različnih obdobjih svojega življenja. Zaradi svojega interdisciplinarnega in humanističnega pristopa velja za enega najvplivnejših razvojnih psihologov 20. stoletja.<ref name="knjiga" /> ==Življenje== Erikova mati Karla Abrahamsen je izhajala iz ugledne judovske družine iz [[København|Københavna]], poročila pa se je z judovskim borznim posrednikom Valdemarjem Isidorjem Salomonsenom. Po odtujitvi od moža je zanosila z Dancem, katerega identiteta še danes ni znana. Zaradi nosečnosti zunaj zakona je pobegnila v [[Frankfurt|Frankfurt]], kjer se je 15. junija 1902 rodil Erik, sprva s priimkom Salomonsen. Karla se je preselila v Karsruhe, se izučila za medicinsko sestro in se ponovno poročila s [[pediater|pediatrom]] Theodorjem Homburgerjem. Erik je prevzel njegov priimek, leta 1911 pa ga je Theodor tudi uradno posvojil. Starša sta mu dolgo prikrivala resnico o njegovem poreklu in mu trdila, da je Theodor njegov biološki oče. Resnico je izvedel šele v pozni mladosti, kar ga je globoko prizadelo in zaznamovalo.<ref name="NNDB">{{Cite web |title=Erik Erikson |website=NNDB |url=https://www.nndb.com/people/151/000097857/ |access-date=2025-05-21 }}</ref> Erik je imel svetle lase in modre oči, vzgojen pa je bil v [[judovska vera|judovski veri]]. Zaradi teh mešanih identitet je bil v osnovni šoli tarča posmeha. Obiskoval je [[humanistična gimnazija|humanistično gimnazijo]], kjer so ga najbolj zanimali predvsem predmeti, kot so [[zgodovina|zgodovina]], [[latinščina|latinščina]] in [[umetnost|umetnost]], ni pa pokazal splošnega zanimanja za šolo. Šolanje je nadaljeval na umetniški šoli, kar je bilo v veliko zadovoljstvo njegove mame, malo manj pa je bil z njegovo izbiro zadovoljen očim, ki si je želel, da gre Erik na [[medicina|medicino]]. Leto kasneje je študij opustil in se s prijatelji podal na potovanje po [[Evropa|Evropi]], natančneje po [[Nemčija|Nemčiji]] in [[Italija|Italiji]].<ref name="NNDB" /> ==Začetki kariere== Erik se je na koncu zavedel, da nikoli ne bo postal poklicni umetnik, se vrnil v Karlsruhe in postal učitelj umetnosti. [[Peter Blos|Peter Blos]], prijatelj iz otroštva, je Eriksona pri 25 letih povabil na [[Dunaj|Dunaj]], da bi poučeval umetnost na majhni šoli [[Burlingham-Rosenfeld|Burlingham-Rosenfeld]]. To šolo so obiskovali otroci premožnih staršev, ki so si bili blizu z [[Ana Freud|Ano]] in [[Sigmund Freud|Sigmundom Freudom]]. Leta 1927 ga je [[psihoanalitik|psihoanalitičarka]] [[Ana Freud|Anna Freud]] povabila, da poučuje [[umetnost|umetnost]], [[zgodovina|zgodovina]] in [[geografija|geografijo]] na majhnem zasebnem šolskem zavodu na [[Dunaj|Dunaju]] ter ga hkrati spodbudila, da se začne ukvarjati s [[psihoanaliza|psihoanalizo]] in jo formalno študirati, saj je opazila njegov dober stik z otroki.<ref name="britannica">{{Cite web |title=Erik Erikson |website=Britannica |date=2025-05-08 |url=https://www.britannica.com/biography/Erik-Erikson |access-date=2025-05-21 }}</ref> Na dunajskem psihoanalitičnem inštitutu je študiral psihoanalizo in se začel se je zanimati za zdravljenje otrok. Specializiral se je za otroško analizo in opravil usposabljanje pri Ani Freud. Hkrati je preučeval tudi [[Montessori metoda|metodo Montessori]] izobraževanja, ki se osredotoča na razvoj otroka in razvojna obdobja.<ref name="Erikson's institute">{{Cite web|title=Erikson Institute – Erik Erikson|website=Erikson Institute|url=https://www.erikson.edu/about/history/erik-erikson/|access-date=2025-05-21}}</ref> Leta 1930 je objavil svojo prvo razpravo, preden je leta 1933 končal psihoanalitično usposabljanje in bil izvoljen v [[Dunajski psihoanalitični inštitut|Dunajski psihoanalitični inštitut]]. Istega leta je emigriral v [[Združene države Amerike|Združene države Amerike]], kjer je v [[Boston|Bostonu]] opravljal [[otroška psihoanaliza|otroško psihoanalizo]] in se pridružil Medicinski fakulteti [[Harvard|Harvard]]. V tem času je spremenil svoje ime, in sicer iz Erik Homberger v [[Erik Homberger Erikson|Erik H. Erikson]].<ref name="britannica" /> ==Združene države Amerike== Erikson je zapustil [[Harvard|Harvard]] leta 1936, da bi se pridružil Inštitutu za človeške odnose na [[Yale|Yaleu]]. Dve leti pozneje je začel s prvimi študijami o kulturnih vplivih na [[psihološki razvoj|psihološki razvoj]], pri čemer je delal z otroki iz plemena [[Sioux|Sioux]] na rezervatu Pine Ridge v [[Južna Dakota|Južni Dakoti]]. Ta študija in poznejše delo z antropologom [[Alfred Kroeber|Alfredom Kroeberjem]] med Indijanci Yurok v severni Kaliforniji so nazadnje prispevali k Eriksonovi teoriji, da vse družbe vzpostavljajo institucije, ki posameznikom omogočajo razvoj osebnosti. Vendar pa se rešitve za podobne razvojne izzive med različnimi kulturami razlikujejo, vsaka družba namreč oblikuje svoje, značilne odgovore na univerzalne človekove potrebe. Leta 1939 je preselil svojo klinično prakso v [[San Francisco|San Francisco]] in leta 1942 postal profesor [[psihologija|psihologije]] na [[Univerza Kalifornije|Univerzi Kalifornije v Berkeleyju]]. V tem času je napisal eseje, ki so bili zbrani v knjigi [[Otroštvo in družba|Otroštvo in družba]] (1950), prvi večji razpravi o njegovih pogledih na [[psihosocialni razvoj|psihosocialni razvoj]]. Ko se je leta 1950 [[Univerza Kalifornije|Univerza v Kaliforniji]] odločila, da bo zahtevala podpis zvestobe, Erikson tega ni želel storiti, zato je odstopil s svojega položaja in se istega leta pridružil [[:en:Center Austen Riggs|centru Austen Riggs v Stockbridgeu v Massachusettsu]].<ref name="britannica" /> Kljub temu, da ni imel doktorata, se je Erikson leta 1960 vrnil na [[Harvard|Harvard]] kot profesor za razvoj človeka in predavatelj psihiatrije na Medicinski fakulteti [[Harvard|Harvard]], povabljen je bil tudi, da postane neuradni član Oddelka za družbene odnose. Tam je poučeval priljubljene predmete za dodiplomske in podiplomske študente o razvoju človeka. V naslednjem desetletju je Erikson izdal tri knjige: ''[[Vpogled in odgovornost]]'' (1964), ''[[Identiteta, mladost in kriza]]'' (1968) in ''[[Gandijeva resnica]]'' (1969). Za slednjo je prejel [[Pulitzerjeva nagrada|Pulitzerjevo nagrado]] in nacionalno knjižno nagrado. Erikson je leta 1960 prejel častni naziv AM (Artium Magister), leta 1978 pa častni naziv LLD (Legum Doctor). Leta 1970 se je upokojil kot profesor [[emeritus|emeritus]]. Na seznamu 100 najpomembnejših psihologov 20. stoletja [[Ameriško psihološko združenje|Ameriškega psihološkega združenja]] pa je uvrščen na 12. mesto.<ref name="harvard">{{Cite web |title=Erik Erikson |website=Harvard University Department of Psychology |url=https://psychology.fas.harvard.edu/people/erik-erikson |access-date=2025-05-25 |archive-date=2025-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250525135203/https://psychology.fas.harvard.edu/people/erik-erikson |url-status=dead }}</ref> ==Zasebno življenje== Erikson je svojo partnerko, kanadsko plesalko po imenu [[Joan Serson|Joan Serson]], spoznal na šoli, kjer je sta oba poučevala. Poročila sta se leta 1930 in ostala skupaj do njegove smrti. Imela sta štiri otroke: Kai T. Erikson, Jon Erikson, Sue Erikson Bloland in Neil Erikson. Najstarejši sin [[Kai T. Erikson|Kai T. Erikson]] je ameriški [[sociolog|sociolog]], hči [[Sue Erikson|Sue]] pa integrirana [[psihoterapevt|psihoterapevtka]] in [[psihoanalitik|psihoanalitičarka]]. Razvoj identitete je bil za Eriksona vse življenje ena osrednjih skrbi in ključna tema njegove teorije. V poznejših letih se je spominjal mladostne »zmedenosti glede identitete«, ki je bila po njegovih besedah »včasih na meji med [[nervoza|nevrozo]] in adolescentno [[psihoza|psihozo]]«. Po besedah njegove hčere se njegova »prava psihoanalitična identiteta« ni oblikovala, dokler ni opustil priimka očima Homburger in si sam izbral novo ime – Erikson. Spremembo je uradno uveljavil, ko je začel delati na univerzi Yale, priimek pa je nato prevzela vsa družina, ko so postali ameriški državljani. Umrl je 12. maja 1994 v [[Harwich|Harwichu]] v Massachusettsu. Pokopan je na pokopališču prve [[kongregacijska cerkev|kongregacijske cerkve]] v Harwichu.<ref name="wikipedia" /> ==Teorija psihosocialnega razvoja== Erik Erikson je leta 1963 razvil stopenjsko [[teorija psihosocialnega razvoja|teorijo o psihosocialnem razvoju osebnosti]], v okviru katere je skušal povezati [[Sigmund Freud|Freudovo]] [[teorija psihoseksualnega razvoja|teorijo psihoseksualnega razvoja]] s širšim razumevanjem telesnega, čustvenega in socialnega razvoja otroka.<ref name="Orenstein">{{Cite web |last1=Orenstein |first1=Gabriel A. |last2=Lindsay |first2=Lindsay |date=2022 |title=Erikson's Stages of Psychosocial Development |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK556096/ |access-date=2025-05-25 }}</ref> V središče svoje teorije je postavil razvoj jaza oziroma [[identiteta|identitete]], pri čemer je posebno pozornost namenjal kulturnim in zgodovinskim dejavnikom, ki vplivajo na oblikovanje [[osebnost|osebnosti]]. V svoji teoriji je upošteval antropološke podatke in številne [[biografija|biografije]], [[intervju|intervjuje]] in osebne izkušnje. Osebnostne spremembe v življenju je opisal v osmih stopnjah psihosocialnega razvoja, ki si sledijo v določenem, nespremenljivem zaporedju. Vsaka stopnja predstavlja pomembno obdobje v človekovem življenju in zajema spremembe v razumevanju samega sebe kot člana družbe ter v odnosih z drugimi. Prehod čez vsako stopnjo zajema rešitev krize ali konflikta, ki predstavlja osrednji razvojni izziv tega obdobja.<ref>{{Cite web |last=McLeod |first=Saul |date=2025 |title=Erik Erikson’s Stages of Psychosocial Development |website=Simply Psychology |url=https://www.simplypsychology.org/erik-erikson.html |access-date=2025-05-21 }}</ref> Izkušnje, ki jih ima posameznik v tem obdobju z razvojno določenim problemom, pa močno vplivajo na njegovo osebnost za celo življenje. Vsaka stopnja je opisana kot nasprotje med najbolj pozitivno in najbolj negativno lastnostjo v določenem časovnem obdobju. Uspešna razrešitev krize pomeni uravnoteženje pozitivne in negativne lastnosti, pri čemer naj bi prevladovala pozitivna lastnost, a tudi negativna ima svojo vlogo in prispeva k celoviti osebnosti.<ref name="Orenstein" /> Vsak posameznik gre skozi vseh osem stopenj, ne glede na to, kako uspešno je razrešil posamezno krizo. Razvoj se ne more ustaviti, saj ga poganjata biološko dozorevanje in vse bolj zapletene zahteve okolja. Na vsaki stopnji se oblikuje del identitete glede na to, kako se razreši kriza – bodisi v pozitivno bodisi v negativno smer. Ti vidiki osebnosti so med seboj povezani, njihov razvoj pa je odvisen od razrešitve prejšnjih kriz.<ref name="knjiga">{{Cite book |last1=Kompare |first1=A. |last2=Stražišar |first2=M. |last3=Dogša |first3=I. |last4=Vec |first4=T. |last5=Curk |first5=J. |last6=Onič |first6=S. |last7=Volk |first7=R. |last8=Širca |first8=M. |last9=Stanonik |first9=T. |last10=Lovko |first10=T. |title=Psihologija: spoznanja in dileme |edition=Učbenik za psihologijo v 4. letniku gimnazijskega izobraževanja |pages=215–221 |year=2012 |publisher=DZS |location=Ljubljana }}</ref> ==='''Osem stopenj psihosocialnega razvoja'''=== :{| style="text-align: center; width: 90%; margin: 0 auto; border-collapse: collapse" border="1" cellpadding="3" cellspacing="1" |-style="background: #AABBCC;" !width="10%"|starostno obdobje !width="23%"|psihosocialna kriza !width="30%"|uspešna razrešitev !width="30%"|neuspešna razrešitev |- | prvo leto | zaupanje - nezaupanje | temeljni občutek varnosti, zaupanje | tesnobnost, nezaupljivost do drugih, pomanjkanje samozaupanja |- | drugo leto | samostojnost – dvom vase in sram | zaupanje v svojo zmožnost nadzora lastnega telesa in obvladovanje pravil | občutek nezmožnosti nadzora nad dogajanjem |- | tretje do peto leto | pobuda - občutki krivde | zaupanje vase kot pobudnika in ustvarjalca | občutki krivde; pomanjkanje želje po uveljavljanju lastnih zamisli |- | šesto leto do adolescence | podjetnost - manjvrednost | občutek obvladovanja temeljnih intelektualnih, telesnih in socialnih veščin |pomanjkanje samozaupanja, občutki neuspeha |- | mladostništvo | jasna identiteta - zmedena identiteta |jasna podoba sebe kot enkratne osebnosti |nejasno in spreminjajoče se doživljanje sebe; občutek, da deli jaza niso povezani |- | zgodnja odralost | intimnost - izolacija |zmožnost zbližanja in zaupanja drugim |občutja osamljenosti; zanikanje potrebe po bližini |- | zrela odraslost | ustvarjalnost - stagnacija |osredotočenost na družino, družbo, bodoče generacije, onstran sebe |razvajanje samega sebe, pomanjkanje usmerjenosti v prihodnost |- |starost | integriteta ega - obup |temeljno zadovoljstvo z življenjem, občutek izpolnjenosti |razočaranje, občutek ničevosti življenja |} ===1. Zaupanje – nezaupanje === V prvem letu življenja se razvija človekovo temeljno zaupanje, da je svet zanesljiv, varen in da se bodo stvari sčasoma uredile. Ključna izkušnja otroka v tem obdobju je, ali svet doživlja kot vir prijetnosti ali neprijetnosti.<ref name="Orenstein" /> Občutje temeljnega zaupanja se razvije, če so njegove telesne in čustvene potrebe po navezanosti, telesnem stiku, ljubezni in udobju nenehno zadovoljene ter so njegove izkušnje v odnosu s svetom v glavnem pozitivne. Otrok potrebuje občutek, da je svet stalen, predvidljiv in zanesljiv, ter pričakuje, da se bo ta nadaljeval tudi v prihodnosti. Če je skrb zanj nestalna, nedosledna ali nezadostna, ter če ima negativne izkušnje v odnosih, se lahko razvije temeljno nezaupanje.<ref name="Orenstein" /> To se kasneje odraža v nezaupljivem in odklonilnem odnosu do drugih. Neustrezna pa je tudi druga skrajnost, ko je oseba preveč zaupljiva in naivna.<ref name="knjiga" /> ===2. Samostojnost (avtonomnost) – sram in dvom vase === V drugem letu življenja se začne otrok zavedati, da so njegove aktivnosti res njegove in ima možnost nadzora nad njimi, s tem pa tudi možnost izbire svojih dejavnosti. V tem obdobju se uči novih telesnih spretnosti, kot so plezanje, potiskanje, vlečenje, zadrževanje in izločanje ter prvih samostojnih opravil. Razvija se volja, ki je temelj za oblikovanje samostojnosti in sposobnosti izbire, še posebej, če starši oziroma skrbniki spodbujajo otrokovo raziskovanje in mu omogočajo določeno mero svobode.<ref name="Orenstein" /> Otrokovi skrbniki imajo pomembno nalogo, da otroku zagotovijo ravnotežje med nadzorom in svobodo. Z ustrezno količino pravil in usmerjanja se otrok nauči samokontrole in primernih načinov izražanja svojih potreb in želja. Postopoma spoznava tudi, kdaj se je treba odpovedati vedenju, ki presega njegove zmožnosti ali ni družbeno sprejemljivo. Preveč omejevanja, oviranja in kritike ali pretirano zaščitništvo do otroka v tem obdobju pa sproža v otroku sram, da ga lahko nadzorujejo in da se je preveč in prehitro razkril. Lahko razvije občutek, da so drugi boljši od njega in da je preveč odvisen od drugih. Previsoka pričakovanja lahko zatrejo njegovo voljo in pogum za soočanje z novimi izzivi. Preveč zahteven in nedojemljiv za kritiko pa postane otrok, ki ga premalo omejujejo, nadzorujejo in usmerjajo, zato je prav, da v tem obdobju spozna jasna pravila in izkusi tudi občutke sramu in dvoma.<ref name="knjiga" /> ===3. Pobuda (iniciativa) – občutki krivde=== Za obdobje od 3. do 5. leta je značilno, da je otrok zelo prodoren. Z glasnim govorjenjem vstopa v misli drugih, z radovednostjo raziskuje neznano, z odločnostjo in energijo dosega svoje cilje ter se intenzivno giblje v prostoru. Postavlja si prve načrte in jih skuša uresničiti, pri čemer pa njegove želje pogosto presegajo meje realnosti ali družbene sprejemljivosti.<ref name="Orenstein" /> Razvija se vest, notranji glas, ki ga usmerja, opozarja in kaznuje, kar lahko privede do notranjih konfliktov. Glavni konflikt je usklajevanje otrokove pobude za samostojno delovanje z občutki krivde, ki se pojavijo kot posledica nezaželenih ali nepričakovanih učinkov njegovih dejanj. Starši lahko pomembno prispevajo k zdravemu razvoju, če se na otrokove poskuse neodvisnosti odzivajo spodbudno, a hkrati njegove pobude usmerjajo v skladu z družbenimi normami, nezaželeno vedenje pa preusmerijo na socialno sprejemljivo področje. Tako se otroci naučijo postavljati cilje brez strahu pred občutki krivde, saj so usklajeni z realnostjo in zahtevami okolja. Na ta način se oblikujeta ambicioznost in notranja motivacija za dosežke. Če pa starši otrokove pobude pogosto zavračajo, jih kritizirajo ali otroka ob neuspehih ponižujejo, se lahko razvijejo močni občutki krivde. Ti zavrejo otrokovo željo po izražanju lastnih zamisli in sposobnosti ter omejijo njegovo samozavest pri samostojnem delovanju.<ref name="knjiga" /> ===4. Podjetnost (marljivost) – manjvrednost=== Med 6. in 12. letom otrokom igra ne zadostuje več za občutek izpolnjenosti – vse bolj si želijo dokazati, da so zmožni opravljati naloge, ki jih povezujejo s svetom odraslih. Pripravljeni so se truditi, vztrajati in vlagati napor, da bi se izkazali kot sposobni in uspešni.<ref name="Orenstein" /> Razvija se občutek za delitev dela, za sodelovanje z drugimi in obvladovanje šolskih spretnosti. Otroci si prizadevajo obvladati vse, česar se lotijo – tako na področju učenja, v odnosih z vrstniki kot tudi pri spoštovanju pravil. Potrebujejo usmerjeno podporo in spodbudno vodstvo odraslih, da bi lahko usvajali znanja in veščine, ki jih sami morda ne bi odkrili, še posebej tista, ki so uporabna, smiselna in povezana z realnim življenjem. Tako dobijo občutek, da sodelujejo v svetu odraslih. Pri otrocih, ki doživljajo uspehe in se ob primerjanju z vrstniki počutijo zadovoljni s svojimi dosežki, se razvijejo delavnost, marljivost in podjetnost. Počutijo se kompetentni, torej, da so zmožni obvladati pomembne spretnosti in dokončati zastavljene naloge. Nasprotno pa se ob ponavljajočih se neuspehih, bodisi v šoli bodisi v odnosih, začne oblikovati občutek manjvrednosti. Če v njihovi okolici ni nikogar, ki bi prepoznal in negoval njihove sposobnosti, se ne naučijo ceniti svojega dela, ne razvijejo ponosa na to, kar znajo, in zato v delu ne najdejo zadovoljstva, pogosto se mu zato raje izognejo.<ref name="knjiga" /> ===5. Jasna identiteta – identiteta zmeda=== Obdobje adolescence je za mladostnike pogosto izjemno težko, saj se hkrati soočajo z velikimi telesnimi spremembami, novimi družbenimi pričakovanji in vprašanjem, kaj bodo počeli v življenju. Vse te spremembe mora mladostni z vsemi svojimi dotedanjimi izkušnjami povezati v trden občutek jaza (identitete).<ref name="Orenstein" /> V tem obdobju mladostnik raziskuje, kaj ga dela edinstvenega, kdo je, kaj zna in katera vloga bi mu najbolj ustrezala v prihodnosti. Uspešna razrešitev te krize se izraža v oblikovanju jasne identitete, torej, da mladostnik razvije zavedanje o tem, kdo je in kakšna je njegova vloga v okolju. To mu omogoča samozavesten prehod v odraslost, zaznamovan z občutkom lastne vrednosti, samospoštovanjem ter sposobnostjo oblikovanja tesnih in stabilnih odnosov. Obenem se razvijajo občutki dolžnosti, zvestobe, pristnosti in predanosti. Če pa mladostnik ne uspe oblikovati koherentne identitete, se lahko pojavi identitetna zmeda. Ta se izraža v občutku izgubljenosti, nejasnosti glede lastnega mesta v družbi ali v prevzemanju neustreznih, celo škodljivih vlog – kot so deviantno vedenje, zasvojenost ali težave pri vzpostavljanju bližnjih odnosov v odraslosti. Pomembno vlogo pri razvoju identitete ima vrstniška skupina, katere pomen v tem obdobju močno naraste, medtem ko se vpliv odraslih zmanjšuje. Vrstniki mladostniku pomagajo oblikovati zrele odnose in razjasniti, kdo v resnici je. Nekateri mladostniki, ki se bojijo izgubiti lastno identiteto, so zelo nestrpni in kruti do vseh drugačnih od sebe, saj drugačnost doživljajo kot grožnjo svojemu občutku jaza. Identitetna zmeda se lahko kaže tudi v negativni identiteti, ko mladostnik ravna ravno nasprotno od pričakovanja odraslih, da bi dokazal svojo neodvisnost, pozablja, da je prav tako odvisen od njih. Brez njih, kot nasprotja, izgubi svojo identiteto. Za zdravo oblikovanje identitete je ključno, da mladostnik svojo vlogo uskladi s svojimi željami, vrednotami, temperamentom in sposobnostmi. Sestavni deli njegove identitete morajo biti doživeti kot pristni, lastni in resnični, ne pa kot vsiljeni ali umetni.<ref name="knjiga" /> ===6. Intimnost (pristnost) – izolacija (strah pred izgubo jaza)=== Krizi identitete sledi v zgodnji odrasli dobi (približno med 20. in 30. letom) kriza intimnosti. Šele ko ima človek dobro oblikovano identiteto, lahko vzpostavlja prave intimne odnose na telesni, intelektualni, čustveni in duhovni ravni bodisi v romantičnih ali prijateljskih odnosih. V ospredju tega obdobja je oblikovanje tesnih, trajnih odnosov z drugimi, tudi če ti odnosi zahtevajo prilagajanje, trud in včasih odrekanje.<ref name="Orenstein" /> Težave v tem obdobju puščajo občutja osamljenosti in strah pred bližino npr. strah pred možnostjo izgube jaza, ko se je treba predati spolni združitvi. To vodi izogibanje intimnosti, saj približevanje občutijo kot preveč boleče in nevarno, zato se oblikuje občutek izoliranosti. Uspešna razrešitev krize pa je v zmožnosti oblikovanja intimnih, ljubečih odnosov in tesnih prijateljstev.<ref name="knjiga" /> ===7. Ustvarjalnost – stagnacija=== V zreli odrasli dobi, ki se začenja med 30. in 40. letom, človek potrebuje občutek, da je koristen, da prispeva k nečemu večjemu od sebe ter da je ponosen na svoje dosežke. V ospredju je skrb za družino, skupnost, delo in družbo kot celoto ter ustvarjalnost, ki omogoča napredek in prihodnost naslednjim generacijam.<ref name="Orenstein" /> Uspešna razrešitev krize vodi k pozitivnemu občutju o nadaljevanju življenja, k zadovoljstvu, ker skupnost ocenjuje njihova prizadevanja za vredna. Težave pa vodijo k občutjem nepomembnosti lastne dejavnosti, občutjem stagnacije in k pomanjkanju potrebe po nadaljnjem razvoju. Takšen posameznik sebe postavi v središče zanimanja in veliko energije vlaga v skrb zase. Če oseba ni uspešno razrešila krize identitete, lahko ponovno začne iskati ustrezen poklic.<ref name="knjiga" /> ===8. Integriteta ega – obup=== Po 65. letu nastopi kriza integritete, kriza soočanja s koncem življenja. Človek se zave svoje minljivosti in išče smisel preživetega življenja. Postavlja si vprašanja o vrednosti svojega življenja. Uspešno razrešena kriza se kaže v občutku dopolnjenosti in dovršenosti lastnega življenja, neuspešno razrešena pa v obžalovanju, kaj vse bi lahko naredili, pa niso, v obžalovanju nad izgubljenimi življenjskimi možnostmi, v razočaranju nad drugimi, svetom in samim seboj.<ref name="knjiga" /> ===Kritika Eriksonove teorije psihosocialnega razvoja=== Kritiki menijo, da se je Erikson preveč osredotočal na idejo, da je treba te stopnje zaključiti zaporedno in da se pojavljajo samo v starostnih obdobjih, ki jih predlaga. Prav tako opozarjajo, da je Erikson kot model pri oblikovanju razvojnih stopenj uporabil povprečnega evropskega ali ameriškega moškega. == Izbrana dela == *''[[:en:Childhood and Society|Childhood and Society]]'' (1950) *''[[:en:Young Man Luther. A Study in Psychoanalysis and History|Young Man Luther. A Study in Psychoanalysis and History]]'' (1958) *''[[:en:Identity: Youth and Crisis|Identity: Youth and Crisis]]'' (1968) *''[[:en:Gandhi's Truth: On the Origin of Militant Nonviolence|Gandhi's Truth: On the Origin of Militant Nonviolence]]'' (1969) *''[[:en:Adulthood|Adulthood]]'' (1978) *''[[:en:Vital Involvement in Old Age|Vital Involvement in Old Age]]'' (skupaj z J.M. Erikson in H. Kivnick, 1986) *''[[:en:The Life Cycle Completed|The Life Cycle Completed]]: [[:en:A Review|A Review]] (1982) in [[:en:Vital Involvement in Old Age|Vital Involvement in Old Age]]'' (1986) (skupaj z J.M. Erikson, 1987) *''[[:en:A Way of Looking at Things|A Way of Looking at Things]]'' (1987) == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * https://www.erikson.edu/ (Eriksonov inštitut) {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Erikson, Erik}} [[Kategorija:Nemški psihologi]] [[Kategorija:Nemški Judje]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Kalifornije, Berkeley]] [[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Pulitzerjevi nagrajenci]] 45dmbyhi385rahkt6iql46ff8wl1pf8 1 207055 6709448 6539706 2026-07-10T19:58:26Z Stebunik 55592 6709448 wikitext text/x-wiki 6709451 6709448 2026-07-10T20:02:54Z Stebunik 55592 6709451 wikitext text/x-wiki 6709453 6709451 2026-07-10T20:04:11Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709453 wikitext text/x-wiki 6709460 6709453 2026-07-10T20:08:49Z Yerpo 8417 /* Komunizem je sinonim za pokol */ odg 6709460 wikitext text/x-wiki Povojni? Po kateri vojni? Bolj jasno in daljšega trajanja bi najbrž bilo [[Izvensodni poboji v Sloveniji po drugi svetovni vojni]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 21:53, 17. marec 2009 (CET) :Mislim, da vsi vemo, za katero vojno gre. To je že ustaljen izraz. [[Uporabnik:Modroljubec|Modroljubec]] ([[Uporabniški pogovor:Modroljubec|pogovor]]) 10:35, 29. april 2024 (CEST) == Komunizem je sinonim za pokol == Kjer je komunizem prišel na oblast, je vršil hude in nepotrebne pokole. O tem priča tudi znani srbski politik [[Vojislav Šešelj]], čigar oče je prav zaradi tega postal izrazit antikomunist. Kar se pa tiče Mitja Ribičiča, mu priče zamerijo, da je v "etničnem čiščenju nemške manjšine" on sam osebno sodeloval. Ko so selili nesečne nemške družine iz [[Cankova|Cankove]] na tovornjake, jih je on sam "nalagal" in ne da bi kot visoko rangirani oficir to delo prepustil nižjim službam. O tem je pričal vodilni uslužbenec pri nekdanjem podjetju "Mobo" v Ljubljani.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:58, 10. julij 2026 (CEST) :Saj to ni res. Tole zgodbo si povedal že na strani partizanskih zločinov. Prvič, če imaš kakšen preverljiv dokaz, da je tvoja zgodba resnična, ga prosim, navedi in zgodbo dodaj v članek. Drugič, lepo te prosim, če nehaš s takimi naslovi tem v pogovoru. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:04, 10. julij 2026 (CEST) :Tovrstne žrtve, ki so jih povzročili komunistični partizani, se vrtijo na celotnem jugoslovanskem prostoru okoli milijona. Tito je večino kar "prišteval" med žrtve ustašev in četnikov. Značilno za današnje "levičarje" je preprosto sprenevedanje, kar je najbolj poceni.<ref>{{cite web|url=https://www.koreni.rs/stravicni-podaci-zlocini-komunista-nad-srpskim-narodom-u-20-veku/|title=Stravični podaci: Zločini komunista nad srpskim narodom u 20. veku|publisher=koreni.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=15. maj 2020|accessdate=10. julij 2026}}</ref> ::Stebunik, večkrat smo ti že povedali, da pogovorne strani niso forum in se prosim vzdrži nerelevantnih komentarjev. To ne prispeva h kakovosti Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:08, 10. julij 2026 (CEST) r4zfprs1ihwi6b9gwkiuu8mwwszdozd 6709547 6709460 2026-07-11T07:59:51Z Andrejj 94 nerelevantni in neprimerni komentarji nimajo kaj delati tukaj 6709547 wikitext text/x-wiki Povojni? Po kateri vojni? Bolj jasno in daljšega trajanja bi najbrž bilo [[Izvensodni poboji v Sloveniji po drugi svetovni vojni]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 21:53, 17. marec 2009 (CET) :Mislim, da vsi vemo, za katero vojno gre. To je že ustaljen izraz. [[Uporabnik:Modroljubec|Modroljubec]] ([[Uporabniški pogovor:Modroljubec|pogovor]]) 10:35, 29. april 2024 (CEST) == Komentar == ::Stebunik, večkrat smo ti že povedali, da pogovorne strani niso forum in se prosim vzdrži nerelevantnih komentarjev. To ne prispeva h kakovosti Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:08, 10. julij 2026 (CEST) klfzn1kr5fl3wkfeqgnonkti65k9h4i 0 212806 6709286 6584772 2026-07-10T14:49:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709286 wikitext text/x-wiki {{chembox | Name = Anilin | ImageFileL1 = Aniline.svg | ImageSizeL1 = 100px | ImageNameL1 = Aniline | ImageFileR1 = Aniline-3D-balls.png | ImageSizeR1 = 150px | ImageNameR1 = Aniline | IUPACName = fenilamin | OtherNames = fenilamin,<br />aminobenzen,<br />benzenamin | Section1 = {{Chembox Identifiers | SMILES = NC1=CC=CC=C1 | CASNo = 62-53-3 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 5889 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = SIR7XX2F1K | InChI = 1/C6H7N/c7-6-4-2-1-3-5-6/h1-5H,7H2 | InChIKey = PAYRUJLWNCNPSJ-UHFFFAOYAP | SMILES1 = c1ccc(cc1)N | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C6H7N/c7-6-4-2-1-3-5-6/h1-5H,7H2 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = PAYRUJLWNCNPSJ-UHFFFAOYSA-N | CASNo_Ref = {{cascite}} }} | Section2 = {{Chembox Properties |C=6|H=7|N=1 | Appearance = brezbarvna tekočina | Density = 1.021,7 kg/m³, tekoč | Solubility = 3,6 g/100 mL pri 20&nbsp;°C | Solvent = [[methanol]] | MeltingPt = -6,3&nbsp;°C | BoilingPt = 184,13&nbsp;°C | pKb = 9,42 | pKa = približno 27 | Viscosity = 3,71 mPa·s pri 25&nbsp;°C }} | Section4 = {{Chembox Thermochemistry | DeltaHf = | DeltaHc = -3394 kJ/mol | Entropy = }} | Section7 = {{Chembox Hazards | EUClass = [[Slika:Hazard T.svg|40px]] strupeno ('''T''')<br> [[Slika:Hazard N.svg|40px]] okolju nevarno ('''N''')<br>Karcinogen (kategorija 3)<br />[[Mutagen]] (kategorija 3) | NFPA-H = 3 | NFPA-F = 2 | NFPA-R = | RPhrases = {{R23/24/25}}, {{R40}}, {{R41}}, {{R43}}, {{R48/23/24/25}}, {{R68}}, {{R50}} | SPhrases = {{S1/2}}, {{S26}}, {{S27}}, {{S36/37/39}}, {{S45}}, {{S46}}, {{S61}}, {{S63}} }} | Section8 = {{Chembox Related | Function = | OtherFunctn[[aromatic amine]]s = Aromatski amini:<br />1-naftilamin,<br />2-naftilamin | OtherCpds = fenilhidrazin,<br />nitrozobenzen,<br />[[nitrobenzen]] }} }} '''Anilin''', '''fenilamin''' ali '''aminobenzen''' je organska spojina s kemijsko formulo C₆H₅NH₂. Anilin je najenostavnejši in eden od najpomembnejših aromatskih [[amin]]ov. Anilin je brezbarvna oljnata tekočina pekočega aromatičnega okusa z neprijetnim vonjem po pokvarjenih ribah. Je zelo toksičen, lahko vnetljiv in gori s sajastim plamenom. Največ anilina se porabi za [[sinteza|sintezo]] bolj kompleksnih organskih spojin, na primer [[poliuretan]]ov in [[barvilo|barvil]]. == Zgodovina == Anilin je prvi izoliral Otto Unverdorben<ref>{{cite journal | title = Ueber das Verhalten der organischen Körper in höheren Temperaturen | author = Otto Unverdorben | journal = [[Annalen der Physik]] | volume = 84 | issue = 11 | pages = 397–410 | year = 1826 | url = | doi = 10.1002/andp.18260841109}}</ref> leta [[1826]] z destruktivno [[destilacija|destilacijo]] [[indigo|indiga]] in ga imenoval ''kristalin''. Leta [[1834]] je Friedrich Runge iz [[premogov katran|premogovega katrana]] izoliral neznano snov, ki je se je po obdelavi s [[Kalcijev hipoklorit|klorovim apnom]] modro obarvala. Imenoval jo je ''kianol'' (ali ''cianol''). Leta [[1841]] je Carl Julius Fritzsche pri obdelavi indiga s [[kalijev hidroksid|kalijevim hidroksidom]] pridobil oljnato snov in jo po eni od rastlin, iz katere se pridobiva indigo (''indigofera anil''), imenoval ''anilin''. Približno istočasno je Nikolaj Nikolajevič Zinin pridobil anilin z redukcijo [[nitrobenzen]]a in ga imenoval ''benzidam''. Leta [[1855]] je vse te produkte raziskal August Wilhelm von Hofmann in ugotovil, da gre za isto snov in jo imenoval ''anilin'' oziroma ''fenilamin''. Industrijska predelava anilina se je začela v poznih 1850. in 1860. letih s proizvodnjo prvega sintetičnega [[barvilo|barvila]] ''moveina'', imenovanega tudi ''anilinski purpur'', ki ga je leta [[1856]] odkril Hofmannov študent William Henry Perkin. Anilin je bil v času odkritja moveina draga laboratorijska kemikalija, kmalu zatem pa se je začel proizvajati industrijsko po postopku, ki ga je odkril Antoine Béchamp.<ref>Perkin, William Henry. 1861-06-08. [http://books.google.com/books?pg=RA3-PA347&lpg=RA3-PA347&dq=roseine+fuchsine&source=web&sig=3ZzPC-IUshXCR79frTun3yNVOQ0&id=oKEEAAAAYAAJ&ots=B1-LmGtVMJ&output=text#PRA3-PA346,M1 "Proceedings of Checmical Societies: Chemical Society, Thursday, May 16, 1861."] ''The Chemical News and Journal of Industrial Science''. Pridobljeno 2007-09-24.</ref> Industrijska proizvodnja anilina je povzročila hiter razvoj industrije sintetskih barvil. == Sinteza == Industrijska sinteza anilina poteka v dveh korakih: prvi korak je [[nitracija|nitriranje]] [[benzen]]a, kateremu sledi redukcija (hidrogeniranje) nitrobenzena v anilin: [[Slika:Aniline production.svg|none|500px]] Benzen se nitrira z zmesjo koncentrirane [[dušikova kislina|dušikove kisline]] (HNO₃) in [[žveplova kislina|žveplove kisline]] (H₂SO₄) pri temperaturi 50-60&nbsp;°C, pri čemer nastane [[nitrobenzen]]. Drugi korak je hidrogeniranje nitrobenzena v anilin pri približno 600&nbsp;°C v prisotnosti [[nikelj|niklja]] kot [[katalizator]]ja. Laboratorijsko hidrogeniranje nitrobenzena poteka z [[vodik]]om, ki nastaja sproti v reakcijski zmesi iz [[železo]]vih opilkov in [[klorovodikova kislina|klorovodikove kisline]]. Anilin se lahko sintetizira tudi iz [[fenol]]a in [[amonijak]]a. === Derivati anilina === Mnogo derivatov anilina se lahko pripravi na podoben način kot anilin. Tehnični anilin se trži kot "anilinsko olje za modro", ki je čisti anilin, "anilinsko olje za rdeče", ki je ekvimolarna zmes anilina ter orto- in para-toluidina in "anilinsko olje za safranin", ki vsebuje anilin in orto-toluidin in se pridobiva z destilacijo taline fuksina. == Kemijske lastnosti == === Oksidacija === Anilin je pri normalnih pogojih brezbarvna oljnata tekočina, ki na zraku počasi oksidira in se zasmoli. Barva prehaja iz brezbarvne v rumeno in nato v rdečerjavo barvo. Oksidacija anilina je dobro raziskana. V alkalnih raztopinah nastaja azobenzen, v prisotnosti [[arzen]]ove kisline pa vijolično obarvani violanin. [[Krom]]ova kislina pretvori anilin v [[kinon]]. Z oksidacijo s klorati v prisotnosti nekaterih (predvsem [[vanadij]]evih) kovinskih soli nastane [[barvilo]] [[anilinsko črno]]. Klorovodikova kislina in kalijev klorat dajeta kloranil. [[Kalijev permanganat]] v nevtralnem mediju oksidira anilin v nitrobenzen, v alkalnem mediju pa v azobenzen. Amonijak in [[oksalna kislina]] v kislih raztopinah oskidirata anilin v anilinsko črno. V reakciji s hipoklorovo kislino nastajata 4-aminofenol in para-amino difenilamin. === Bazičnost === Anilin je rahlo bazičen. Aromatski amini so na splošno mnogo šibkejše baze kot alifatski amini. Anilin tvori z močnimi kislinami anilinijev (ali fenilamonijev) ion C₆H₅-NH₃⁺. Anilin kljub temu, da je šibka baza, [[obarjanje|obarja]] [[cink]]ove, [[aluminij]]eve in [[železo]]ve soli in izganja amonijak iz njegovih soli. Šibka bazičnost je posledica negativnega induktivnega efekta, ker je samski eletronski par [[dušik]]a delno delokaliziran v π sistem benzenovega obroča. === Aciliranje === Anilin reagira s [[karboksilna kislina|karboksilnimi kislinami]],<ref>C.N. Webb: Benzanilide, Org. Synth., Vol. 1 (1941), str. 82</ref> še raje pa z njihovimi anhidridi in tvori [[amid]]e, ki se včasih imenujejo tudi ''anilidi'': spojina CH₃-CO-NH-C₆H₅, ki nastane iz [[ocetna kislina|ocetne kisline]] in anilina, je [[acetanilid]]. Njeno komercialno ime je ''antifebrin'' in se uporablja kot [[antipiretik]] in [[analgetik]]. === N-alkil derivati === Anilin se spaja z alkil jodidi in tvori sekundarne in terciarna [[amin]]e. Metil in dimetil anilin sta brezbarvni tekočini, ki se pripravljata s segrevanjem anilina, anilin hidroklorida in [[metanol]]a v [[avtoklav]]u pri 220&nbsp;°C. Obe spojini sta pomembni surovini za sintezo barvil. Metil anilin ima vrelišče 193-195&nbsp;°C, dimetil anilin pa 192&nbsp;°C. === Žveplovi derivati === Pri kuhanju anilina z [[ogljikov disulfid|ogljikovim disulfidom]] nastaja sulfokarbanilid (difenil tiosečnina) CS(NHC₆H₅)₂, ki lahko razpade v fenil izotiocianat (C₆H₅CNS) in trifenil guanidin (C₆H₅N=C(NHC₆H₅)₂). Anilin se obnaša podobno kot [[fenol]] in je zelo dovzeten za [[elektrofilna substitucija|elektrofilne substitucije]]. V reakciji z žveplovo kislino pri 180&nbsp;°C nastane [[sulfanilna kislina]] (NH₂C₆H₄SO₃H), katero se lahko pretvori v [[sulfanilamid]]. Sulfanilamid je eno zdravil, ki se je v [[20. stoletje|20. stoletju]] uporabljalo kot baktericid. === Diazotiranje === Anilin in njegovi derivati s subtituiranim obročem reagirajo z [[dušikasta kislina|dušikasto kislino]] (HNO₂) in tvorijo [[diazonijeva sol|diazonijeve soli]]. Anilinova –NH₂ skupina se preko diazonijevih lahko pretvori v –OH, -CN ali halogenid ([[Sandmeyerjeva reakcija|Sandmeyerjeve reakcije]]). === Druge reakcije === Anilin reagira z nitrobenzenom in tvori fenazin ([[Wohl-Auejeva reakcija]]). Acetanilid se uporablja v anilin acetatnem testu [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]] za identificiranje [[pentoza|pentoz]], ki jih pretvori v [[furfural]]. == Uporaba == [[Slika:Mauv2.jpg|thumb|right|Pismo Perkinsovega sina z vzorcem z moveinom pobarvane svile.]] Leta [[1856]] je William Henry Perkin iz anilina sintetiziral prvo umetno barvilo ''movein'' oziroma ''anilinski purpur''. Moveinu je sledila široka paleta drugih barvil, med katerimi so bili najpomebnejša fuksin, safranin in indulin in anilin je dobil zelo visoko tehnološko in tržno vrednost. Barvilom so sledila [[zdravilo|zdravila]], na primer antipiretik in analgetik [[paracetamol]] (N-(4-hidroksifenil)etanamid) s komercialnim imenom Tylenol. Anilin se v biologiji uporablja za barvanje nervne RNK (Nisslovo barvanje). RNK se obarva modro, kar omogoča selektivno vizualizacijo nevronskih celičnih teles. V sodobnem času se okrog 85% svetovne proizvodnje anilina porabi za sintezo metilen difenil diizocianata (MDI), ki je surovina za [[poliuretan]]e, 9% za pomožna sredstva v [[guma|gumarski industriji]], 2% za [[herbicid]]e in samo 2% za barvila in pigmente.<ref name="CPoA">{{navedi novice|title=Aniline|publisher=The Chemical Market Reporter|url=http://www.the-innovation-group.com/ChemProfiles/Aniline.htm|accessdate=2007-12-21|archive-date=2007-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20071017091950/http://www.the-innovation-group.com/ChemProfiles/Aniline.htm|url-status=dead}}</ref> Polimerizirani anilin se uporablja kot polprevodniški elektrodni most, na primer v biosenzorjih. == Toksičnost == Anilin je toksičen. Do zastrupitve z njm lahko pride z vdihavanjem hlapov, zaužitjem ali resorbcijo skozi kožo. Povzroča glavobol, zaspanost, [[cianoza|cianozo]] in duševno zmedenost, pri težjih zastrupitvah tudi krče. Daljša izpostavljenost param ali izpostavljenost kože vpliva na živčni sistem in krvni obtok in povzroči utrujenost, izgubo apetita, glavobol in vrtoglavico.<ref name="HitCL">Muir, GD (ed.) 1971, ''Hazards in the Chemical Laboratory'', The Royal Institute of Chemistry, London.</ref> Spomladi in poleti [[1981]] se je v [[Španija|Španiji]] 20.000 prebivalcev zastrupilo z repičnim oljem, ki je bilo denaturirano z anilinom. 12.000 ljudi so morali hospitalizitrati, več kot 350 ljudi pa je umrlo. Natančni vzroki zastrupitve če vedno niso znani. Nekateri strokovnjaki uvrščajo anilim med karcinogene snovi, čeprav ga IARC (Mednarodna agencija za raziskavo raka) uvršča v 3. kategorijo med ''"snovi, ki se jih ne da uvrstiti med povzročitelje raka pri človeku"''. Takšna razvrstitev je posledica omejenih in nasprotujočih si podatkov o njegovi toksičnosti. == Reference == {{sklici}} == Zunanje povezave == * Mednarodni varnostni list 0011 [http://www.ilo.org/public/english/protection/safework/cis/products/icsc/dtasht/_icsc00/icsc0011.htm] * Elektropolimerizacija anilina[http://www.abc.chemistry.bsu.by/vi/aniline_electropolymerisation.htm] [[Kategorija:Anilini| ]] [[Kategorija:Aromatski amini]] [[Kategorija:Barvila]] [[Kategorija:Nevarna onesnaževala zraka]] [[Kategorija:Karcinogeni skupine 3 po IARC]] {{normativna kontrola}} oyjvb8q65444zjl5m9s47bwvv2jyo10 0 226024 6709243 6585737 2026-07-10T12:16:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709243 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Aleksander Janežič''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]] [[kardiolog]], * [[6. april]] [[1925]], [[Ljubljana]], † [[4. julij]] [[2012|2012, Ljubljana]]. Na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti]] v Ljubljani je [[Diploma|diplomiral]] leta 1951, nakar je bil z dekretom Ministrstva za zdravstvo napoten na teren v splošno bolnišnico v [[Piran|Piranu]] v takratno [[Svobodno tržaško ozemlje|cono B Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Leta 1960 je naredil specialistični izpit iz [[Interna medicina|interne medicine]], nato pa odšel v tujino, kjer se je strokovno izobraževal na tedaj novem področju funkcionalne kardiopulmonalne diagnostike, Po vrnitvi je ustanovil [[Laboratorijska diagnostika|Kardiorespiratorni laboratorij]] v sklopu kardiološke službe Interne klinike Kliničnih bolnic v Ljubljani, s čimer se je začel razvoj slovenske kardiorespiratorne [[Fiziologija|fiziologije]], med drugim z uvedbo ehokardiografije in nekaterih elektrokardioloških metod, vključno s holtersko monitorizacijo. Kardiorespiratorni laboratorij se je pod njegovim vodstvom hitro razvil v Inštitut za klinično kardiorespiratorno fiziologijo in se leta 1980 združil s Kardiološko kliniko v  Center za bolezni srca in ožilja, ki ga je vodil kot predstojnik do leta 1990.  Vzpostavil je sodelovanje z laboratorijem za kardiorespiratorno diagnostiko na [[Golnik|Golniku]], kar je pripomoglo k začetku izvajanja diagnostike pljučne funkcije tudi v [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC Ljubljana]].  Od 1977 do 1991 je bil [[predstojnik]] Interne klinike UKC Ljubljana, nekaj časa je bil tudi podpredsednik Medicinskega sveta UKC Ljubljana in član kolegija predsednika poslovodnega odbora UKC Ljubljana, dlje časa pa je bil tudi konziliarni kardiolog Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik. Doktorsko [[Disertacija|disertacijo]] »Sprememba pljučne funkcije pri mitralni hibi« je obranil leta 1974 in leta 1980 je bil imenovan za [[Akademski naziv|rednega profesorja]] za predmet interna medicina – [[kardiologija]] na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Vodil je podiplomski tečaj iz kardiologije in sodeloval pri podiplomskem študiju [[Pulmologija|pulmologije]] ter bil mentor v okviru magistrskega in doktorskega študija. Članstva: Bil je član stalnega strokovnega sveta za vprašanja farmakoterapije pri jugoslovanskem Zveznem zavodu za zdravstveno varstvo v [[Beograd|Beogradu]] in član jugoslovanske zvezne komisije za zdravila. Bil je tudi med pobudniki ustanovitve Lipidnega odbora pri Združenju kardiologov Jugoslavije in nato njegov predsednik.  Omenjeni odbor je bil zaslužen za uvedbo sistematskih akcij preprečevanja in zdravljenja [[Hiperlipidemija|hiperlipidemij]] in ostalih dejavnikov tveganja za razvoj koronarne [[Ateroskleroza|ateroskleroze]]. Bil je tudi ustanovni član Mednarodnega združenja za monotorizacijo po Holterju. Nagrade in priznanja: Leta 1982 je s soavtorji prejel [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|Nagrado Sklada Borisa Kidriča]] za razvoj mikroprocesorskega analizatorja EKG <ref>{{Navedi splet |url=http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1982.pdf |title=Poročilo o delu za leto 1982, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti |accessdate=2012-10-09 |archive-date=2016-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161229101138/http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1982.pdf |url-status=dead }}</ref>. Prejel je tudi priznanje [https://my.clevelandclinic.org/ Mednarodnega centra klinik v Clevelandu], častno priznanje mesta Ljubljane in državno odlikovanje reda zaslug za narod s srebrnimi žarki. Bibliografija: Njegovo raziskovalno delo je obsegalo zlasti področja kardiologije, klinične farmakologije in funkcijske diagnostike. Je avtor in soavtor več kot 120 strokovnih in znanstvenih člankov, objavljenih v Zdravstvenem vestniku (od leta 1992 ponovno poimenovan [https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/about Zdravniški vestnik]), [https://medrazgl.si/ Medicinskih razgledih], različnih kongresnih zbornikih, pa tudi v tujih publikacijah, kot je [https://www.escardio.org/Journals/ESC-Journal-Family/European-Heart-Journal European Heart Journal] in Bibliotheca Cardiologica. Je soavtor učbenika »Osnove internistične propedevtike« (Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1987) ter strokovni recenzent več knjig.  Zasebno življenje: Aleksander Janežič je bil rojen 6. aprila 1925 v Ljubljani mami Zori (roj. Hudovernik, hčeri [[Aleksander Hudovernik|notarja Aleksandra Hudovernika]], 1861-1931) in očetu Matiji Janežiču. Osnovno šolo je obiskoval na Vrtači, leta 1943 je z odliko maturiral na Državni [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]] v Ljubljani. Leta 1945 se je vpisal med prvo generacijo študentov na takrat novoustanovljeno popolno Medicinsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1951. Umrl je 4. julija 2012 v Ljubljani.   == Glej tudi == * priimek [[Janežič]] * [[seznam slovenskih zdravnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 4, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990 * Rakovec P. Prof. dr. Aleksander Janežič - sedemdesetletnik. Zdrav. vestn. 1995; 64 (3): 173 * Zupanič Slavec Z. Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem, IV. knjiga, Celjska Mohorjeva družba, 2024 * Zupanič Slavec Z., Slavec K. Prva generacija medicincev na popolni Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 1945: ob 65-letnici vpisa. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-08XWFCVZ Zdrav. vestn. 2011; 80 (7/8): 599] {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{med-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Janežič, Aleksander}} [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski internisti]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] 265u2pwrm5q34k4izc16a4pt88ljqa6 0 233543 6709512 6708296 2026-07-11T03:33:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709512 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Darja Mihelič''' (r. Darjenka Grafenauer), [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka in univerzitetna profesorica,<ref name=DM70let>{{navedi splet |url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/download/1010/1351 |title=Darja Mihelič – sedemdesetletnica |website=[[Zgodovinski časopis]] |date=1920 }}</ref> * [[3. marec]] [[1950]], [[Ljubljana]], † [[14. junij]] [[2026]].<ref>{{Navedi revijo|date=20. junij 2026|title=Darja Mihelič (r. Grafenauer) (osmrtnica)|magazine=Delo}}</ref><ref name="Zgodovina.si">{{navedi splet |url=https://zgodovina.si/darja-mihelic-1950-2026/ |title=Darja Mihelič (1950-2026) |website=Zgodovina.si}}</ref> == Življenje in delo == Rodila se je v [[Ljubljana|Ljubljani]] kot drugi otrok v družini znanega slovenskega zgodovinarja [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] <ref name="Zbornik" /><ref name="Anales 60 let" /> in kot vnukinja [[Ivan Grafenauer|Ivana Grafenauerja]]. Ob rojstvu so jo poimenovali Darjenka, a jo potem hitro začeli klicati najprej Daša, nato pa Darja.<ref name="Zbornik" /> Obiskovala je osemletko na [[OŠ Prežihov Voranc]] in [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasično gimnazijo v Ljubljani]] (v istem razredu kot njen bratranec Marko Grafenauer, starejši brat [[Irena Grafenauer|Irene Grafenauer]]) in tam tudi maturirala. Njen ded Ivan Grafenauer je večkrat rekel, njen oče Bogo Grafenauer pa tudi zapisal, da izvira družinsko zanimanje in dar za zgodovino iz rodu njegove matere, Flašbergerjev,<ref name=KZSSSŽ>{{navedi knjigo |last1=Grafenauer |first1=Ivan |last2=Grafenauer |first2=Bogo |title=Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva |pages=232,233 }}</ref> vendar morda ne gre toliko za genetiko kot za zgodnje srečanje s tem področjem in družinsko tradicijo,<ref name=DM70let/> da se (še zlasti) na otroška vprašanja odgovarja resno, spoštljivo in na njim razumljiv način, kar je veljalo tako za njenega očeta kot tudi deda, pa tudi zanjo - vsak je skušal predati svoje znanje otrokom (in ne le svojim) na podoben - zanimiv in razumljiv - način kot ga je sam prejel kot otrok. Tako se je vpisala in leta 1974 [[diploma|diplomirala]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]; prav tam je 1983 tudi [[doktorat|doktorirala]] pri prof. [[Ferdo Gestrin|Ferdu Gestrinu]] s tezo {{em|Neagrarno gospodarstvo Pirana 1280 do 1340}}.<ref name="Anales 60 let"/> Kot štipendistka Humboldtovega sklada (Alexander von Humboldt-Stiftung) se je v akademskem letu 1990/1991 izpopolnjevala v [[München|Münchnu]] in [[Münster|Münstru]].<ref name=DM70let/><ref name="Anales 60 let">{{navedi časopis |last1=Rožac-Darovec |first1=Vida |last2=Darovec |first2=Darko |title=Prof. dr. Darja Mihelič - šestdesetletnica |journal=Annales. Series historia et sociologia |date=2010 |volume=letnik 20, številka 1 |page=247-248 |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCHCJ3QE |access-date=28. februar 2023 |ref=Anales |publisher=Zgodovinsko društvo za južno Primorsko; Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije}}</ref> Leta 1974 se je zaposlila na [[Zgodovinski inštitut Milka Kosa|Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa]] pri [[ZRC SAZU]], kjer je bila zaposlena do upokojitve, še po njej pa je bila predsednica njegovega znanstvenega sveta. Na ZRC SAZU so ji za leto 2018 podelili naziv zaslužne raziskovalke (2019). Poleg tega je od 1985<ref name="Anales 60 let"/> do ??? predavala na Filozofski fakulteti v Ljubljani [[zgodovina|zgodovino]] Slovencev do konca 18. stoletja. Predavala je tudi na oddelku za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete, najprej izbrana poglavja {{em|iz srednjeveške zgodovine vzodoalpskega prostora}}, od leta 1995 naprej pa zgodovino srednjega veka, ter na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] predmet {{em|vzpon in propad kulturnih in gospodarskih središč Sredozemlja}} ter {{em|občo zgodovino srednjega veka}}.<ref name=DM70let/><ref name="Anales 60 let"/><ref name=ZZDS>{{navedi splet |url=https://zzds.si/post-2026-06-24.html |title=Poslovila se je zaslužna članica ZZDS, prof. dr. Darja Mihelič |website=[[Zveza zgodovinskih društev Slovenije|ZZDS]]}}</ref><ref name="ZIMK ZRC SAZU">{{navedi splet |url=https://zimk.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/darja-mihelic-sl |title=dr. Darja Mihelič (1950-2026) |website=[[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU ]]}}</ref> Osredotočila se je na proučevanje gospodarske in družbene zgodovine in na preteklost mest na Slovenskem, s poudarkom na zgodovini vsakdanjega življenja.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1993). Knjiga 7. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref><ref name="Zbornik"> Grafenauerjev Zbornik, (1966), uredil: Vincenc Rajšp [et al.], ISBN 961-6182-14-5 (ZRC SAZU)</ref> Še posebej jo je očaral Mediteran, kar je pogosto pri ljudeh s celine, zato so jo kot raziskovalko še posebej zanimali viri severoistrskega področja.<ref name=DM70let/><ref name="Anales 60 let"/><ref name="ZIMK ZRC SAZU"/> Kot je rekla sama, je nikoli ni zanimalo suhoparno nizanje političnih dogodkov ali faktografsko nizanje minucioznih dejstev, ampak življenje in usode tako imenovanih malih ljudi, tudi žensk in otrok (ki jih "velika" zgodovina često spregleda), njihov vsakdan in opravila, ki so jim omogočala življenje.<ref name="Anales 60 let"/> Tako je v letih 1995-2000 vodila projekt {{em|Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev}}, 200-2004 {{em|program Slovenska zgodovina od antike do 16. stoletja}} in od 2004 program Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti.<ref name=DM70let/><ref name="Anales 60 let"/><ref name="ZIMK ZRC SAZU"/> Poleg raziskovanja in poučevanja je opravljala tudi druge naloge. V letih 2000-2010 je bila predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kos ZRC SAZU, 1982-1992 predsednica Zgodovinskega društva Ljubljana, 1988-1992 predsednica Zveze zgodovinskih društev RS, 1999-2002 predsednica Znanstveno-raziskovalnega sveta za področje narava in civilizacijsko-kulturna podoba Slovenije in Slovencev, članica Nacionalnega znanstveno-raziskovalnega sveta, 2004 in 2005 koordinatorkja za zgodovino in s tem članica znanstveno-raziskovalnega sveta na področju humanistike.<ref name="Anales 60 let"/> Leta 1994 je bila izvoljena v mednarodno komisijo za zgodovino mest (Commission internationale pour l'histoire de villes) in od 2002 članica njenega izvršnega odbora. Od leta 1995 je bila slovenska predstavnica v izvršnem odboru mednarodnega združenja za zgodovino Alp (Comité de l'Association internacionale pour l'histoiree des Alpes).<ref name=DM70let/><ref name="Anales 60 let"/><ref name=ZZDS/><ref name=HU>{{navedi splet |url=https://www.historiaurbium.org/membership/in-memoriam/prof-darja-mihelic/ |title=Prof. Darja MIHELIC |website=Historia Urbium }}</ref> Bila je ena od ustanovnih članic Zgodovinskega društva za južno Primorsko, ki je pričelo z izdajanji revij Annales za istrske in mediteranske študije, in Acta Histrie, in je dejavna članica društva in uredništev obeh revij. <ref name="Anales 60 let"/> Poročena je bila z matematikom, elektrotehnikom [[France Mihelič (matematik)|Francetom Miheličem]], sinom slikarja [[France Mihelič|Franceta Miheliča]]. Oba sta bila zagnana in dolgoletna (in tudi tekmovalno uspešna) [[jadranje|jadralca]]. <ref name="Anales 60 let"/><ref>France Mihelič z Daphne (88. mesto med 778 uvrščenimi od 1526 prijavljenih, 45. Barcolana, l. 2013), v: Denis Sabadin,''Tri slovenske zmage v razredih'', Slovenske novice, URL=http://www.primorske.si/2013/10/15/tri-slovenske-zmage-v-razredih</ref><ref>ZAPISNIK redne skupščina sekcije za velike jadrnice pri JZS, dne 15.01.2020, URL=https://www.jzs.si/wp-content/uploads2020/02sekcija_skupscina.pdf{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="GZ ZRC SAZU">{{navedi splet |url=https://gz.zrc-sazu.si/darja-mihelic/ |title=Generacije znanosti: Prof. dr. Darja Mihelič |website=ZRC SAZU}}</ref> Tudi to je pripomoglo k njenemu posebnemu razumevanju in zanimanju ter ljubezni do prostora, krajev in zgodovine [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. == Nekaj del iz bibliografije == * Darja Mihelič: ''Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela,'' <ref name="Zbornik"/> * Darja Mihelič: ''Etnična struktura prebivalstva ob piranskem zalivu v luči imen ~ 1330, ~1890'', <ref name="Zbornik"/> * Darja Mihelič: ''J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?''<ref name=JAccuse>{{navedi splet |title=J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1KCWZBER |date=1997 |accessdate=2026-06-04 |publisher=Zgodovinsko društvo Celje |website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] }}</ref> {{cobiss|id=5393965}} * Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340 = = La produzione non rurale di Pirano dal 1280 al 1340 : / Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1985 * Tržaški pomorski promet 1759-1760 = = Il Trafico maritimo di Trieste 1759-1760 : / Ferdo Gestrin ; Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1990 * Darja Mihelič: ''HAZARD'', 250 strani, Knjižnica Annales, 1993, ISBN: 978-961-6033-00-X *Slovenci skozi čas / Janez Marlot, Darja Mihelič, Maja Žvanut,...[et al.] / Ljubljana : Založba Mihelač 1999 * Crafts and trades practised by women in urban settlements in the territory of Slovenia during the Middle and Early Modern Ages / Darja Mihelič / Zgodovinsko društvo za južno Primorsko], Koper, 2002 * Darja Mihelič: ''Ribič, kje zdaj tvoja barka plava?'' Piransko ribolovno območje skozi čas, 223 strani, knjižnica Annales vol. 47, ZRS Koper 2007, ISBN: 978-961-6033-94-7 * Latinsko-slovensko-angleška slovarska zbirka pojmov iz srednjeveških notarskih knjig / Darja Mihelič / Računalniški program / Založil: Amebis ; Založba ZRC, ZRC SAZU, Kamnik, Ljubljana, 2010 * OBZORJE DUHÀ ISTRANOV ZGODNJEGA NOVEGA VEKA POPIS ZAPUŠČINE PREMOŽNEGA PIRANČANA (1599), zbirka Annales, Koper, 2023 (ur.) == Nagrade in priznanja == * Leta 1974 je prejela [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za diplomsko delo,<ref name=DM70let/><ref name="Anales 60 let"/> * leta 1986 [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|nagrado Sklada Borisa Kidriča]] za vrhunske raziskovalne dosežke na področju raziskovanja starejše zgodovine naših mest,<ref name="Anales 60 let"/><ref name=DM70let/><ref>{{Navedi splet |url=http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf |title=Poročilo o delu za leto 1986, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti |accessdate=2012-10-10 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305014207/http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf |url-status=dead }}</ref>, * leta 2010 Zlati znak ZRC SAZU za raziskave na področju historičnih ved, <ref name=DM70let/> * leta 2014 je postala častna članica Zveze zgodovinskih društev Slovenije, <ref name=DM70let/> * leta 2018 Zaslužna raziskovalka ZRC SAZU<ref name=DM70let/> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi splet |url=https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/06501 |title=dr. Darjenka Mihelič [06501] Osebna bibliografija za obdobje 1974-2026 |website=[[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] |accessdate=2026-06-05 }} <!-- url predlagal Yerpo --> * {{navedi splet |url=https://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dMiheli%c4%8d%2c+Darja%27&pageSize=100&page=2|title=Objave Darje Mihelič, dostopne v dlib.si|website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] |accessdate=2026-06-04 }} {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Mihelič, Darja}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 143poacoszolyopdo5a4bdc7qvfd2qj 0 235474 6709406 6662264 2026-07-10T17:40:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709406 wikitext text/x-wiki [[Slika:Juden 1881.JPG|thumb|right|Številčna zastopanost Aškenazov leta 1881 v Evropi.]] '''Aškenázi''' ([[Hebrejščina|hebrejsko]] אַשְכְּנַזִים, v prevodu: »Nemci«) so [[Judje|judovska]] etnična skupina, katere predniki izvirajo z območja severne, zahodne in vzhodne [[Evropa|Evrope]] iz časa zgodnjega [[Srednji vek|srednjega veka]]. Poleg [[Sefardski Judje|sefardskih]] Judov, ki so zgodovinsko naseljevali zlasti [[Španija|Španijo]] in severno [[Afrika|Afriko]], Aškenazi predstavljajo največjo judovsko etnično skupino. ''Aškenazi'' v dobesednem prevodu iz hebrejščine sicer pomeni »nemški Judje«. K Aškenazom so kasneje pričeli prištevati še ostale Jude [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]], poimenovanje pa je ostalo enako, saj je [[Nemčija]] predstavljala jedro judovske teologije. Mnogi Aškenazi so se preselili v [[Vzhodna Evropa|vzhodno Evropo]], zlasti na [[Poljska|Poljsko]], [[Madžarska|Madžarsko]], v [[Rusija|Rusijo]], [[Litva|Litvo]], [[Ukrajina|Ukrajino]] in ostale dele vzhodne Evrope. Med [[11. stoletje|11.]] in [[19. stoletje]]m so na omenjenem območju oblikovali velike skupnosti, katerih osrednji jezik je bil [[jidiš]]. Najštevilčnejše skupnosti so bile na območju nekdanjih držav [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in Poljske. Na prelomu v [[20. stoletje]] so Judje ustvarjali 74 % prebivalcev v [[Pinsk]]u, 65 % v [[Brest, Belorusija|Brest]]u, 52 % v [[Minsk]]u, 41 % v [[Vilna|Vilni]], 39,9 % prebivalcev v [[Dnjepropetrovsk]]u in 34 % v [[Varšava|Varšavi]].<ref>[http://books.google.com/books?id=6sbr9cZyw_4C&pg=PA16&dq=population+Brest+Poles+Jews&lr=&as_brr=3&ei=HS_3SZ2-NITyzQSUtaWtBQ#v=onepage&q=&f=false Popis prebivalstva leta 1899]</ref> Popis iz leta [[1926]] navaja, da Judje predstavljajo 36,5 % prebivalcev v [[Odesa|Odesi]], 31,9 % v [[Lvov]]u 27,3 % v [[Kijev]]u in 19,5 % v [[Harkov]]u.<ref>[http://www.encyclopediaofukraine.com/pages/J/E/Jews.htm Judje v Ukrajini]</ref> Zlasti v vzhodni Evropi je do [[holokavst]]a obstajalo veliko krajev in manjših območij, ki so bili večinsko judovski. Evropski Judje so bili od [[17. stoletje|17.]] in [[18. stoletje|18. stoletja]] dalje pogosto izolirani v [[Geto|getih]]. Velika porast [[Antisemitizem|antisemitizma]], ki se je pričela v carski Rusiji in širila na zahod Evrope, je povzročila masovne selitve Aškenazov v [[Združene države Amerike]] ter buditev ideje o judovski domovini. Na začetku 20. stoletja so Jude v vzhodni Evropi prizadejali masovni [[pogrom]]i, ki so iztrebili celotne judovske skupnosti. Po koncu holokavsta je v številnih skupnostih, ki so nekoč štele več 100.000 Judov, preživelo le nekaj deset oseb.<ref>{{Navedi splet |url=http://www1.yadvashem.org/about_holocaust/chronology/1942-1945/1943/chronology_1943_32.html |title=Osvoboditev Dnjepropetrovska |accessdate=2010-02-16 |archive-date=2009-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090917072945/http://www1.yadvashem.org/about_holocaust/chronology/1942-1945/1943/chronology_1943_32.html |url-status=dead }}</ref> Aškenazi naj bi danes po ocenah šteli med 8 in 11,2 milijona pripadnikov po svetu<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jhu.edu/~gazette/julsep97/sep0897/briefs.html |title=Aškenazi Judje |accessdate=2010-02-16 |archive-date=2012-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120331011954/http://www.jhu.edu/~gazette/julsep97/sep0897/briefs.html |url-status=dead }}</ref>. 5 do 6 milijonov od Aškenazov živi v ZDA.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.familytreedna.com/pdf/43026_Doron.pdf |title=Aškenazi v ZDA |accessdate=2010-02-16 |archive-date=2007-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071202030339/http://www.ftdna.com/pdf/43026_Doron.pdf |url-status=dead }}</ref> == Aškenaška inteligenca == Več strokovnjakov, antropologov, sociologov in biologov je raziskovalo inteligenco Aškenaških Judov. Po izsledkih raziskav naj bi bili Aškenazi najpametnejši narod; povprečni [[inteligenčni količnik]] se giblje okoli 100, medtem ko med Aškenazi znaša 112 - 115.<ref>[http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/so-judje-najpametnejsi-narod/170028 So Judje najpametnejši narod?]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.geografija.net/default.asp?id=82 |title="Aškenazi najpametnejši na svetu" |accessdate=2011-02-01 |archive-date=2011-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110716160547/http://www.geografija.net/default.asp?id=82 |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|3}} [[Kategorija:Etnične skupine]] [[Kategorija:Judje]] [[Kategorija:Aškenazi| ]] {{normativna kontrola}} 3wnj97ew3qwbwcstj5c28m02bq5p7pn 0 242637 6709311 6668274 2026-07-10T15:34:13Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6709311 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = <!--WD--> | birth_date = <!--WD--> | birth_place = [[Kranj]] | height = 188 cm | position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]] | currentclub = [[Atletico Madrid]] | clubnumber = 13 | youthyears1 = 1999–2003 | youthclubs1 = [[NK Škofja Loka|Ločan]] | youthyears2 = 2003–2004 | youthclubs2 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija Ljubljana]] | youthyears3 = 2005–2009 | youthclubs3 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | years1 = 2009–2010 | clubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps1 = 33 | goals1 = 0 | years2 = 2010–2014 | clubs2 = [[S.L. Benfica|Benfica]] | caps2 = 16 | goals2 = 0 | years3 = 2010 | clubs3 = → [[S.C. Beira-Mar|Beira-Mar]] (pos.) | caps3 = 0 | goals3 = 0 | years4 = 2011 | clubs4 = → [[S.C. Olhanense|Olhanense]] (pos.) | caps4 = 0 | goals4 = 0 | years5 = 2011–2012 | clubs5 = → [[U.D. Leiria|União Leiria]] (pos.) | caps5 = 16 | goals5 = 0 | years6 = 2012–2013 | clubs6 = → [[Rio Ave F.C.|Rio Ave]] (pos.) | caps6 = 28 | goals6 = 0 | years7 = 2013 | clubs7 = [[S.L. Benfica B|Benfica B]] | caps7 = 2 | goals7 = 0 | years8 = 2014–|clubs8 = [[Atletico Madrid]]|caps8=399 |goals8 = 0 | nationalyears1 = 2008 | nationalteam1 = Slovenija do 15 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2009 | nationalteam2 = Slovenija do 16 let | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2010–2012 | nationalteam3 = Slovenija do 20 let | nationalcaps3 = 4 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2009–2013 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps4 = 18 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2012– | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps5 = 84 | nationalgoals5 = 0 }} '''Jan Oblak''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], [[7. januar]] [[1993]], [[Kranj]]. ==Klubska kariera== === Olimpija === Svojo kariero je začel v rodni [[Škofja Loka|Škofji Loki]] za lokalni nogometni klub NK Ločan. Pozneje ga je opazila Olimpija Ljubljana, h kateri je prestopil pri 10 letih. Leta 2009 je zavrnil ponudbo [[Empoli F.C.|Empolija]] ter šel na preizkušnjo k [[Fulham|Fulhamu]].<ref>{{navedi novice |url=http://www.tribalfootball.com/fulham-move-olimpic-ljubljana-goalkeeper-jan-oblak-257494 |title=Fulham move for Olimpic Ljubljana goalkeeper Jan Oblak |work=Tribal Football |date=17. julij 2009 |accessdate=13. junij 2010 |archive-date=2009-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090902034333/http://www.tribalfootball.com/fulham-move-olimpic-ljubljana-goalkeeper-jan-oblak-257494 |url-status=dead }}</ref> Toda po preizkušnji je zavrnil prestop in obljubil zvestobo Olimpiji ter celo podpisal podaljšanje pogodbe do 2011.<ref>{{navedi novice |url=http://www.tribalfootball.com/jan-oblak-rejects-fulham-after-trials-260041 |title=Jan Oblak rejects Fulham after trials |work=Tribal Football |date=30. julij 2009 |accessdate=13. junij 2010 |archive-date=2009-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090902034334/http://www.tribalfootball.com/jan-oblak-rejects-fulham-after-trials-260041 |url-status=dead }}</ref> === Benfica === 1. januarja 2010 je na dan prišla novica, da se zanj zanima [[Liverpool F.C.|Liverpool]], decembra pa je obiskal [[Anfield]] (domači stadion Liverpoola). Tudi kluba [[Aston Villa]] in [[Benfica]] sta zanj pokazala zanimanje. 14. junija 2010 je Jan Oblak podpisal pogodbo z [[Benfica|Benfico]] in zapustil [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpijo Ljubljana]]. V naslednjem letu je bil posojen portugalskemu prvoligašu [[U.D. Leiria)|U.D. Leiria]].<ref>[http://www.nkolimpija.com/?page=news&id=1457 Jan Oblak v Benfici]</ref> Po krajšem zapletu glede pogodbe je podpisal za Benfico in imel v zadnji sezoni, 2013-14 možnost braniti za prvo moštvo. Izkazal se je kot izjemen vratar in tudi njegova zasluga je, da si je Benfica že ob koncu aprila 2014 zagotovila naslov državnega prvaka. === Atletico Madrid === Po uspešni sezoni z [[Benfica|Benfico]], je za 16 milijonov evrov podpisal šestletno pogodbo za [[Atletico Madrid|Atletico]]<ref>"[http://www.marca.com/2014/07/16/futbol/equipos/atletico/1405518458.html Oblak ya es portero del Atletico]". ''Marca''. 16. julij 2014. Pridobljeno dne 17. julij 2014.</ref> iz Madrida. S tem prestopom je postal peti najdražji vratar v zgodovini nogometa, najdražji Slovenec vseh časov ter najdražji vratar v zgodovini španske lige. === Življenjepis === Jan se je začel ukvarjati z nogometom pri vstopu v šolo, za nogomet pa ga je navdušil oče Matjaž. Začel je pri škofjeloškem klubu NK Ločan, in se nato kmalu preselil k Olimpiji, kjer je s 16 leti debitiral v članskem moštvu v DP proti Mariboru. Ima tri leta starejšo sestro [[Teja Oblak|Tejo]], ki je košarkarska reprezentantka. Je vratar [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]] in [[Atletico Madrid|Atletica]] iz Madrida.<ref>[http://www.mladina.si/174468/cudez-iz-pustala/ Mladina o Janu Oblaku]</ref> ==Statistika klubske kariere ''Posodobljeno 4.3.2015)''== {| class="wikitable" style="font-size:90%; text-align: center;" |- !rowspan="2"|Klub !rowspan="2"|Sezona !colspan="2"|Prvenstvo !colspan="2"|Pokalno tekmovanje !colspan="2"|Evropska tekmovanja !colspan="2"|Skupno |- !Nastopi !Zadetki !Nastopi !Zadetki !Nastopi !Zadetki !Nastopi !Zadetki |- |rowspan="1" valign="top"|[[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] |2009–10 |33||0||0||0||0||0||'''33'''||'''0''' |- |rowspan="1" valign="top"|[[Benfica]] |2010–14 |16||0||5||0||4||0||'''25'''||'''0''' |- |rowspan="1"|[[S.C. Beira-Mar|Beira-Mar]] (loan) |2010–11 |0||0||1||0||0||0||'''1'''||'''0''' |- |rowspan="1"|[[S.C. Olhanense|Olhanense]] (loan) |2010–11 |0||0||0||0||0||0||'''0'''||'''0''' |- |rowspan="1"|[[União Leiria]] (loan) |2011–12 |16||0||0||0||0||0||'''16'''||'''0''' |- |rowspan="1"|[[Rio Ave F.C.|Rio Ave]] (loan) |2012–13 |28||0||3||0||0||0||'''31'''||'''0''' |- |rowspan="1" valign="top"|[[Atletico Madrid]] |2014– |35||0||6||0||4||0||'''20'''||'''0''' |- |rowspan="1" valign="top"|Kariera | |'''128'''||'''0'''||'''15'''||'''0'''||'''8'''||'''0'''||'''126'''||'''0''' |} ==Reprezentančna kariera== Prvič je bil vpoklican v [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovensko reprezentanco do 21 let]] avgusta 2009, ko je zamenjal poškodovanega [[Jan Koprivec|Jana Koprivca]]. Debitiral je 6. septembra 2009 proti Franciji. Za člansko izbrano vrsto je debitiral leta 2012 proti Turčiji. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Atlético Madrid squad}} {{Slovenia squad UEFA Euro 2024}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oblak, Jan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši Benfice]] [[Kategorija:Nogometaši Beira-Marja]] [[Kategorija:Nogometaši S.C. Olhanenseja]] [[Kategorija:Nogometaši U.D. Leirie]] [[Kategorija:Nogometaši Rio Aveja F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Benfice B]] [[Kategorija:Nogometaši Atlético de Madrida]] 53379jbgk4wcw0j30c4s0rmyc4c7q65 10 269824 6709351 6709008 2026-07-10T16:24:54Z Pinky sl 2932 /* Edition, series, volume */ sl 6709351 wikitext text/x-wiki {{For2|predlogo {{Navedi vir}} |{{Tl|Navedi vir}}}} {{Documentation subpage}} <!-- Categories go where indicated at the bottom of this page, please; interwikis go to Wikidata (see also: [[Wikipedia:Wikidata]]). --> {{#ifeq: {{PAGENAME}}|{{ROOTPAGENAME}}|{{Cascade-protected template}}}} {{#ifeq: {{PAGENAME}}|{{ROOTPAGENAME}}|{{High-risk}}}} {{csdoc|lua|lua=yes}} Predloga '''Citat''' ali '''Citation''' generira sklice (navedke) za knjigo, periodični tisk, prispevke pri skupinskem delu, patent ali spletne strani. Vrsto navedbe določi tako, da pregleda, kateri parametri so uporabljeni. Kot velja za druge predloge za navajanje, se lahko tudi ta predloga uporabi ali v sklicih na koncu besedila (med oznakami {{tag|ref}} tags) ali v razdelku, ki navaja vire. Ta predloga uporablja isto kodo [[WP:Lua|Lua]] kot predloge za [[Pomoč:Slog navajanja 1|slog navajanja 1 (CS1)]] , vendar s parametri, ki spremenijo izpisano oblikovanje v [[Pomoč:Slog navajanja 2|slog navajanja 2 (CS2)]]. Če uporabite pravilne parametre, bo izpis te predloge popolnoma enak izpisu namenskih predlog Navadi, kot sta {{Tl|Navedi knjigo}} in {{Tl|Navedi splet}}, z eno pomembno izjemo: predloga Vitat privzeto ločuje podatke z vejicami, medtem ko predloge Navedi privzeto uporabljajo pike. Kljub temu lahko pri obeh vrstah predlog poljubno preklopite med pikami in vejicami s pomočjo dodatnega parametra. Ne glede na to, katere predloge uporabljate (ali če virov sploh ne navajate s predlogami), morajo imeti vse navedbe v končnem besedilu članka enak in usklajen format. Opombe: * vsa imena parametrov morajo biti zapisana z malimi črkami. * Nevidni unicode znaki za presledke (glejte [[Pomoč:Napake CS1#invisible char|seznam]]) bodo sprožili napakovno sporočilo. Če so se ti znaki pojavili nenamerno, jih odstranite. Če pa so tam namerno, jih obvezno zamenjajte z ustreznim HTML-zapisom (npr. <code>&amp;ZeroWidthSpace;</code>). ==Preprost navedek== Ta razdelek pokriva najpogosteje uporabljene parametre. Kopirate lahko vodoravno ali navpično obliko spodaj in nato dodate dodatne parametre s celotnega seznama. Razmiki in vrstni red parametrov znotraj predloge niso pomembni in ne vplivajo na izpisano besedilo. <code><nowiki>{{Citat |last= |first= |year= |title= |publisher= |publication-place= |page= |url= |access-date=}}</nowiki></code> {| class="wikitable" |- | <pre>{{Citat | last = | first = | year = | title = | publisher = | publication-place = | page = | url = | access-date = }}</pre> |} * '''last''': Avtorjev priimek. Ne uporabljajte istočasno z '''author'''. * '''first''': Avtorjevo osebno ime/imena. * '''year''': Leto avtorstva ali objave. Obvezno za uporabo s povezavami iz [[:Predloga:Harvard citation]], razen če {{para|date}} določa tako mesec kot leto. * '''title''': Naslov dela. Obvezen je za spletne sklice. * '''publisher''': Ime založnika. Izpustite izraze, kot so ''Založba'', ''Co.'', ''Inc.'', ''Ltd.'', itd.. Običajno se ne vključi, kadar gre za periodično publikacijo, ki ima svoj članek na Wikipediji. (e.g. ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', ''[[Newsweek]]''). ** '''publication-place''' (ali '''place''' ali '''location'''): Lokacija izdaje. Če je navedenih več mest, navedi prvega, ki je omenjen ali lokacijo glavne pisarne izdajatelja. Ta parameter izpustite kadar je publikacija periodika, katere ime vsebuje tudi lokacijo (mpr. ''The New York Times'', ''The Times of India'') * '''page''': Za uporabo ko navajate ena sama stran. Pred številko strani doda "str.". Ne uporabljajte hkrati s parametrom '''pages'''. * '''url''': [[Uniform resource locator|URL]] spletne strani, kjer se nahaja publikacija. Če url vsebuje dvojne narekovaje, jih morate zakodirati kot "%22". ** '''access-date''': Datum<ref group="n" name="dates" /> dostopa do url-ja. ===Zgled=== {| class="wikitable" |- | <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto"> {{Citat | last = Turner | first = Orsamus | title = History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher = William Alling | place = Rochester, New York | year = 1851 | ol = 7120924W }} </syntaxhighlight> | {{Citat | last = Turner | first = Orsamus | title = History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher = William Alling | place = Rochester, New York | year = 1851 | ol = 7120924W }} |} ==Vsi parametri== Ti parametri se lahko uporabijo za vse vrste publikacij. Vsi so neobvezni, zamik pa je uporabljen zgolj za združevanje povezanih elementov&nbsp;— ti so lahko medsebojno izključujoči, kjer je to označeno. Nekatera imena z vezajem se lahko zapišejo tudi brez vezajev. {| class="wikitable" |- | <pre>{{Citat | last1 = | first1 = | author-link1 = | last2 = | first2 = | author-link2 = | display-authors = | author-mask1 = | author-mask2 = | collaboration = | date = | year = | orig-date = | location = | editor-last1 = | editor-first1 = | editor-link1 = | editor-last2 = | editor-first2 = | editor-link2 = | display-editors = | editor-mask1 = | editor-mask2 = | title = | script-title = | trans-title = | title-link = | url = | url-access = | format = | department = | website = | script-website = | trans-website = | type = | series = | language = | interviewer-last1 = | interviewer-first1 = | interviewer-link1 = | interviewer-last2 = | interviewer-first2 = | interviewer-link2 = | display-interviewers = | interviewer-mask1 = | interviewer-mask2 = | translator-last1 = | translator-first1 = | translator-link1 = | translator-last2 = | translator-first2 = | translator-link2 = | display-translators = | translator-mask1 = | translator-mask2 = | others = | name-list-style = | edition = | publication-place = | publisher = | publication-date = | minutes = | time-caption = | time = | page = | pages = | at = | no-pp = | arxiv = | asin = | asin-tld = | bibcode = | bibcode-access = | biorxiv = | citeseerx = | doi = | doi-access = | doi-broken-date = | eissn = | hdl = | hdl-access = | isbn = | ismn = | issn = | jfm = | jstor = | jstor-access = | lccn = | medrxiv = | mr = | oclc = | ol = | ol-access = | osti = | osti-access = | pmc = | pmc-embargo-date = | pmid = | rfc = | sbn = | ssrn = | s2cid = | s2cid-access = | zbl = | id = | url-status = | archive-url = | archive-format = | archive-date = | access-date = | via = | quote-page = | quote-pages = | quote = | script-quote = | trans-quote = | mode = | ref = | postscript = }} </pre> |} ==Parametri== ===Sintaksa=== {{csdoc|syntax|lua=yes}} {{csdoc|sep_comma|lua=yes}} ===COinS=== {{csdoc|coins|lua=yes}} ===Kaj je novega=== {{csdoc|whats new}} ===Nezaželeni parametri=== {{csdoc|deprecated|lua=yes}} ===Opis=== ====Avtorji==== {{csdoc|author|lua=yes||contributor=yes|others=yes}} ====Uredniki==== {{csdoc|editor|lua=yes}} ====Naslovi==== {{csdoc|title|lua=yes|title_format=italics}} {{csdoc|chapter|lua=yes}} {{csdoc|type|lua=yes}} {{csdoc|language|lua=yes}} ====Datumi==== {{csdoc|date|lua=yes}} ====Work==== {{csdoc|journal|lua=yes}} ====Založnik==== {{csdoc|publisher|lua=yes}} ====Izdaja, serija, zvezek==== {{csdoc|edition|lua=yes}} {{csdoc|series|lua=yes}} {{csdoc|volume|lua=yes}} ====Lokacije znotraj vira==== {{csdoc|pages|lua=yes}} ====URL==== {{anchor|url}}{{csdoc|url}} ====Chapter URL==== {{anchor|chapterurl}}{{csdoc|chapterurl|lua=yes}} ====Sidro==== {{distinguish|#Identifikatorji}} {{further|#Navedki s sidri}} {{csdoc|ref|lua=yes}} ====Identifikatorji==== {{distinguish|#Sidro}} {{anchor|id1}}{{csdoc|id1|lua=yes}} {{anchor|id2}}{{csdoc|id2|lua=yes}} ====Citati (quote)==== {{csdoc|quote|lua=yes|cs2=yes}} ====Opcije za izpis==== {{csdoc|display|lua=yes|cs2=yes}} ====Zahtevana naročnina ali registracija==== {{csdoc|registration|lua=yes}} ==Primeri== ===Knjige=== {| class="wikitable" |- | style="width: 30%; | Three authors, a volume, and an edition. Ampersand (&amp;) forced before final author's name. | <pre>{{Citat | last1 = Lincoln | first1 = A. | last2 = Washington | first2 = G. | last3 = Adams | first3 = J. | name-list-style = amp | title = All the Presidents' Names | publisher = The Pentagon | place = Home Base, New York | volume = XII | edition = 2. | year = 2007 }} </pre> | style="width: 30%; |{{Citat | last1 = Lincoln | first1 = A. | last2 = Washington | first2 = G. | last3 = Adams | first3 = J. | name-list-style = amp | title = All the Presidents' Names | publisher = The Pentagon | place = Home Base, New York | volume = XII | edition = 2. | year = 2007 }} |} ===Splet=== {| class="wikitable" |- | Spletna stran | <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citat | url = http://nrhp.focus.nps.gov/ | title = NPS Focus | work = National Register of Historic Places | publisher = [[National Park Service]] | access-date = 30. november 2010 | ref = none }} </syntaxhighlight> | {{Citat | url = http://nrhp.focus.nps.gov/ | title = NPS Focus | work = National Register of Historic Places | publisher = [[National Park Service]] | access-date = 30. november 2010 | ref = none }} |- | Arhivirana stran | <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citat | url = http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | title = Earth's Atmosphere | access-date = 25. oktober 2007 | publisher = [[NASA|National Aeronautics and Space Administration]] | year = 1995 | author = NASA | archive-url = https://web.archive.org/web/20071013232332/http:// liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | archive-date = 13. oktober 2007 }} </syntaxhighlight> | {{Citat | url = http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | title = Earth's Atmosphere | access-date = 25. oktober 2007| publisher = [[NASA|National Aeronautics and Space Administration]] | year = 1995 | author = NASA | archive-url = https://web.archive.org/web/20071013232332/http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | archive-date = 13. oktober 2007}} |} ===Časopisi, revije in druga periodika=== {| class="wikitable" |- | Časopisni članek | <pre>{{Citat | last = Hill | first = Marvin S. | title = Joseph Smith and the 1826 Trial: New Evidence and New Difficulties | journal = BYU Studies | volume = 12 | issue = 2 | year = 1976 | pages = 1–8 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/12.2Hill.pdf }} </pre> | {{Citat | last = Hill | first = Marvin S. | title = Joseph Smith and the 1826 Trial: New Evidence and New Difficulties | journal = BYU Studies | volume = 12 | issue = 2 | year = 1976 | pages = 1–8 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/12.2Hill.pdf }} |- | Časopisni članek z več avtorji in identifikatorjem | <pre>{{Citat | last1 = Mandelkern | first1 = M | last2 = Elias | first2 = J | last3 = Eden | first3 = D | last4 = Crothers | first4 = D | display-authors = 2 | title = The dimensions of DNA in solution | journal = J Mol Biol | volume = 152 | issue = 1 | pages = 153–161 | year = 1981 | pmid = 7338906 | doi = 10.1016/0022-2836(81)90099-1 }} </pre> | {{Citat | last1 = Mandelkern | first1 = M | last2 = Elias | first2 = J | last3 = Eden | first3 = D | last4 = Crothers | first4 = D | display-authors = 2 | title = The dimensions of DNA in solution | journal = J Mol Biol | volume = 152 | issue = 1 | pages = 153–161 | year = 1981 | pmid = 7338906 | doi = 10.1016/0022-2836(81)90099-1 }} |- | Časopisni članek | <pre>{{Citat | last = Smith | first = Joseph III | author-link = Joseph Smith III | title = Last Testimony of Sister Emma | newspaper = The Saints' Herald | location = Plano, IL | volume = 26 | issue = 19 | date = 1. oktober 1879 | page = 289 | url = http://www.sidneyrigdon.com/dbroadhu/ IL/sain1872.htm#100179 }} </pre> | {{Citat | last = Smith | first = Joseph III | author-link = Joseph Smith III | title = Last Testimony of Sister Emma | newspaper = The Saints' Herald | location = Plano, IL | volume = 26 | issue = 19 | date = 1. oktober 1879 | page = 289 | url = http://www.sidneyrigdon.com/dbroadhu/IL/sain1872.htm#100179 }} |} ===Prispevki na konferencah in javna predavanja=== {| class="wikitable" |- | Prispevek na konferenci | <pre>{{Citat | last = Sullivan | first = D.B. | contribution = Time and frequency measurement at NIST: The first 100 years | year = 2001 | title = 2001 IEEE Int'l Frequency Control Symp. | publisher = National Institute of Standards and Technology | contribution-url = http://tf.nist.gov/timefreq/general/pdf/1485.pdf }} </pre> | {{Citat | last = Sullivan | first = D.B. | contribution = Time and frequency measurement at NIST: The first 100 years | year = 2001 | title = 2001 IEEE Int'l Frequency Control Symp. | publisher = National Institute of Standards and Technology | contribution-url = http://tf.nist.gov/timefreq/general/pdf/1485.pdf }} |- | Predavanje | <pre>{{Citat | last = Habicht | first = Christian | contribution = Hellenistic Athens and her Philosophers | year = 1988 | title = David Magie Lecture, Princeton University Program in the History, Archaeology, and Religions of the Ancient World | publisher = Princeton University | page=14 }} </pre> |{{Citat | last = Habicht | first = Christian | contribution = Hellenistic Athens and her Philosophers | year = 1988 | title = David Magie Lecture, Princeton University Program in the History, Archaeology, and Religions of the Ancient World | publisher = Princeton University | page=14 }} |} ===Deli knjig, vključno z enciklopedijskimi članki=== {| class="wikitable" |- |Rokopis, objavljen v zbirki |<pre>{{Citat | last = Bidamon | first = Emma Smith | author-link = Emma Hale Smith | chapter = Letter to Emma S. Pilgrim | orig-date = 27. marec 1876 | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | publication-date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} </pre> | {{Citat | last = Bidamon | first = Emma Smith | author-link = Emma Hale Smith | chapter = Letter to Emma S. Pilgrim | orig-date = 27. marec 1876 | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | publication-date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} |- | Delo z urednikom, vendar brez avtorja | <pre>{{Citat | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} </pre> | {{Citat | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} |- | Enciklopedijski članek z imenovanim avtorjem | <pre>{{Citat | last = Kramer | first = Martin | author-link = Martin Kramer | year=1999 | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} </pre> | {{Citat | last = Kramer | first = Martin | author-link = Martin Kramer | year = 1999 | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} |- | Enciklopedijski članek brez imenovanega avtorja | <pre>{{Citat | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | year = 1999 | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | publisher = Fitzroy Dearborn | location = London | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} </pre> | {{Citat | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | year = 1999 | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} |} ===Ponovne objave ali urejeni citati v članku v periodični publikaciji=== {| class="wikitable" |- | Rokopis, urejen in objavljen v reviji | <pre>{{Citat | last = Knight | first = Joseph Sr. | year = 1833 | editor-last = Jessee | editor-first = Dean | title = Joseph Knight's Recollection of Early Mormon History | journal = BYU Studies | volume = 17 | issue = 1 | publication-date = 1976 | page = 35 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/17.1Jessee.pdf }}</pre> | {{Citat | last = Knight | first = Joseph Sr. | year = 1833 | editor-last = Jessee | editor-first = Dean | title = Joseph Knight's Recollection of Early Mormon History | journal = BYU Studies | volume = 17 | issue = 1 | publication-date = 1976 | page = 35 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/17.1Jessee.pdf }} |- | okopis, ki je bil napisan ob določenem času in kraju, nato pa objavljen v periodičnem tisku ob drugem času in kraju s komentarjem urednika. | <pre>{{Citat | last = Klingensmith | first = Philip | type = Affidavit | date = September 5, 1872 | place = Lincoln County, Nevada | title = Mountain Meadows Massacre | editor-last = Toohy | editor-first = Dennis J. | journal = Corinne Daily Reporter | publication-date = 24. september 1872 | publication-place = Corinne, Utah | volume = 5 | issue = 252 | page = 1 | url = http://udn.lib.utah.edu/u?/corinne,5359 }} </pre> | {{Citat | last = Klingensmith | first = Philip | type = Affidavit | date = September 5, 1872 | place = Lincoln County, Nevada | title = Mountain Meadows Massacre | editor-last = Toohy | editor-first = Dennis J. | journal = Corinne Daily Reporter | publication-date = 24. september 1872 | publication-place = Corinne, Utah | volume = 5 | issue = 252 | page = 1 | url = http://udn.lib.utah.edu/u?/corinne,5359 }} |} ===Sporočilo za javnost=== {| class="wikitable" |- | Sporočilo za javnost s citatom | <pre>{{Citat | url = https://www.apple.com/pr/library/2010/04/05ipad.html | title = Apple Sells Over 300,000 iPads First Day | publisher = Apple Inc | access-date = 10. april 2010 | quote = in the US as of midnight Saturday, April 3 | ref = none}} </pre> | {{Citat | url = https://www.apple.com/pr/library/2010/04/05ipad.html | title = Apple Sells Over 300,000 iPads First Day | publisher = Apple Inc | access-date = 10. april 2010 | quote = in the US as of midnight Saturday, April 3 | ref = none}} |} ==Navedki s sidri== {{distinguish|#Identifikatorji}} Ta predloga lahko ustvari navedbo vira, ki jo je mogoče kombinirati s [[Wikipedija:Navajanje virov]]#kratki sklici|kratkimi sklici]] ali [[WP:PAREN|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila)]]. To stori tako, da ustvari [[HTML element#Sidro|HTML sidra]], ki vsebuje ID. Poseben parameter{{para|ref}} ustvari ID sidra, ki je primeren za predloge za [[Harvardski navedekharvardsko navajanje]], kot je {{tl|harv}}, kot je opisano v naslednjem razdelku; ID sidro se ustvari privzeto. Če želite onemogočiti ustvarjanje sidra, določite {{para|ref|none}}. ID lahko določite tudi neposredno z uporabo parametra {{para|ref|<var>ID</var>}}. Na primer, predpostavimo, da razdelek''Sklici'' vsebuje naslednjo kodo: * <code><nowiki>{{Citat |author=Sigmund Freud |title=Civilization and Its Discontents |date=1930 |ref=CivDis}}</nowiki></code> ki ustvari navedek: * {{Citat |author=Sigmund Freud |title=Civilization and Its Discontents |date=1930 |ref=CivDis}} Nato koda "<code><nowiki>([[#CivDis|Freud 1930]])</nowiki></code>" ustvari navedek v oklepaju "([[#CivDis|Freud 1930]])" , ki vsebuje wikipovezavo do navedbe vira (poskusite klikniti na wikipovezavo). ===Sidra za predloge Harvardskih navedkov=== ID-ji, ki so združljivi s predlogami za harvardsko navajanje, kot je {{tl|harv}}, se izračunajo iz priimkov avtorjev (ali urednikov, če avtorji niso navedeni) in leta citiranega vira. Na primer, koda "<code><nowiki>{{harv|Wright|Evans|1851|p=ix}}</nowiki></code>" ustvari harvardski navedek "{{harv|Wright|Evans|1851|p=ix}}", ki vodi prek wikipovezave do navedbe vira, katere koda in videz sta prikazana spodaj: * <code><nowiki>{{Citat |last1=Wright |first1=Thomas |last2=Evans |first2=R. H. |title=Historical and Descriptive Account of the Caricatures of James Gillray |location=London |publisher=Henry G. Bohn |date=1851 |oclc=59510372}}</nowiki></code> * {{Citat |last1=Wright |first1=Thomas |last2=Evans |first2=R. H. |title=Historical and Descriptive Account of the Caricatures of James Gillray |location=London |publisher=Henry G. Bohn |date=1851 |oclc=59510372}} V tem primeru predloga {{tl|citat}} določi, predloga {{tl|harv}} uporabi HTML ID "<code>CITEREFWrightEvans1851</code>", ki je sestavljen z združitvijo niza "<code>CITEREF</code>" »CITEREF« s priimki avtorjev in letom. Za ustvarjanje takšnih ID-jev se lahko uporabi predloga {{tl|harvid}}, na primer, <code><nowiki>{{harvid|Wright|Evans|1851}}</nowiki></code> ustvari "<code>{{harvid|Wright|Evans|1851}}</code>". Sorodne metode, ki v besedilu pustijo le številko, vključujejo uporabo predloge {{tl|harvnb}} znotraj html kode <nowiki><ref></ref></nowiki> ali samostojno uporabo predloge {{tl|sfn}}. Zgornji primer bi bil <code><nowiki><ref>{{harvnb|Wright|Evans|1851|p=ix}}</ref></nowiki></code> ali <code><nowiki>{{sfn|Wright|Evans|1851|p=ix}}</nowiki></code>, pri čemer oba načina ustvarita sklic, kot je: :17. {{harvnb|Wright|Evans|1851|p=ix}} Uporabijo se priimki le prvih štirih avtorjev; imena ostalih avtorjev se ne združujejo v ID. Če imena avtorjev niso navedena, se namesto njih uporabijo priimki urednikov. Uporabijo se priimki določeni s parametri {{para|last1}} (ali {{para|last}}), {{para|last2}}, {{para|last3}} in {{para|last4}}, ter podobno za {{para|editor1-last}} itd. in za {{para|inventor1-last}} itd. Če je navedeno polno ime, priimek pa ni posebej določen, ta predloga vrne polno ime, vendar takšna uporaba ni priporočljiva. Na primer, v kodi "<code><nowiki>{{Citat |author=Sigmund Freud |title=The Ego and the Id |date=1923}}</nowiki></code>" ni določenega priimek, zato tega navedka ni mogoče kombinirati s harvardskim navedkom "<code><nowiki>{{harv|Freud|1923}}</nowiki></code>". Da bi bili klici predlog {{tl|citat}} in {{tl|harv}} združljivi, ali zamenjajte "{{para|author|Sigmund Freud}}" z "{{para|first|Sigmund}} {{para|last|Freud}}", ali dodajte "{{para|ref|<nowiki>{{harvid|Freud|1923}}</nowiki>}}" v klic predloge {{tl|citat}}, ali pa dodajte enak parameter ref (na primer, "{{para|ref|EgoId}}") v oba klica predlog {{tl|citat}} in {{tl|harv}}. <!-- This paragraph appears to be outdated and probably needs to be updated to reflect current CS1/CS2 functionality: -->Podobno se uporabi leto, kot ga določa parameter {{para|year}}.Če leto ni navedeno, predloga poskuša izpeljati leto iz parametra {{para|date}} (ali, če datum ni naveden, iz {{para|publication-date}}) z uporabo funkcije [[mw:Help:Extension:ParserFunctions##time|MediaWiki §&nbsp;Time function]]. ===IDji morajo biti enolični === mena, leta in ročno določeni ID-ji morajo biti izbrani tako, da so ID-ji znotraj ene strani enolični; v nasprotnem primeru koda HTML ne bo v skladu s standardi W3C, morebitni sklici na navedbe virov pa ne bodo delovali zanesljivo.Na primer, predpostavimo, da stran vsebuje naslednji dve navedbi z ID-ji, kiki so združljivi s predlogo {{tl|harv}}: * {{Citat |last1=Montes |first1=G. |last2=Halterman |first2=J. S. |date=2008a |journal=Pediatrics |volume=121 |issue=4 |pages=e821–e826 |title=Association of Childhood Autism Spectrum Disorders and Loss of Family Income |doi=10.1542/peds.2007-1594 |pmid=18381511 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/full/121/4/e821}} * {{Citat |last1=Montes |first1=G. |last2=Halterman |first2=J. S. |date=2008b |journal=Pediatrics |volume=122 |issue=1 |pages=e202–e208 |title=Child Care Problems and Employment Among Families with Preschool-aged Children with Autism in the United States |doi=10.1542/peds.2007-3037 |pmid=18595965 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/full/122/1/e202}} Če bi ti navedbi spremenili tako, da bi pisalo "2008" namesto "2008a" in "2008b", nastala stran ne bi delovala, saj bi obe različni navedbi poskušali uporabiti isti ID "<code>CITEREFMontesHalterman2008</code>". Da bi se izognili tej težavi, navedka ločite tako, da letom dodate pripone, npr. "{{para|date|2008a}}" in "{{para|date|2008b}}", kot je bilo storjeno zgoraj. Vsi harvardski navedki na ti navedbi morajo uporabljati leta z enakimi priponami. Dobra praksa je, da preverite, da članek ne vsebuje podvojenih ID-jev, tako da uporabite [[W3C Markup Validation Service]]. ==Datumi== {{Reflist|group="n"|refs=<ref name="dates" group="n">Zapisi datumov v sklicih članka morajo biti dosledni in enoznačni. Primeri oblik zapisov, ki se uporabljajo v navedbah na Wikipediji, vključujejo: * ''2009'' * ''2009-09-14'' ([[ISO 8601|ISO 8601 standard format]]: YYYY-MM-DD) * ''14. september 2009'' (slovenski zapis) * ''14 September 2009'' (angleški zapis) * ''September 14, 2009'' (angleški zapis) * ''September 2009'' Sistem na slovenski Wikipediji pretvori angleški zapis datumov v slovenskega. Datumi v sklicih ne smejo vsebovati povezav (na primer do istoimenskega članka na Wikipediji). </ref>}} ==Template Data== {{TemplateData header}} {{#invoke:cs1 documentation support|template_data_validate|{{ROOTPAGENAME}}}} <templatedata> { "description": "Predloga Citat ustvari navedek za knjigo, periodični tisk, prispevek v zbranem delu ali spletno stran. Vrsto navedka določi tako, da preveri, kateri parametri so uporabljeni.", "params": { "last": { "label": "Last name", "description": "The surname of the author; don't wikilink, use 'author-link' instead", "aliases": [ "last1", "author", "author1", "author1-last", "author-last", "surname1", "author-last1", "subject1", "surname", "host", "subject" ], "type": "line", "suggested": true }, "first": { "label": "First name", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the author; don't wikilink, use 'author-link' instead", "aliases": [ "given", "author-first", "first1", "given1", "author-first1", "author1-first" ], "type": "line", "suggested": true }, "interviewer": { "label": "Interviewer", "description": "Full name of interviewer(s); separate interviewers with a semicolon (;); wikilink as desired.", "type": "string", "suggested": false }, "title": { "label": "Title of source", "type": "string", "description": "Title of source. Works display in italics and articles surrounded in quotation marks.", "required": true }, "date": { "label": "Date of source", "type": "date", "description": "Full date of source being referenced; do not wikilink; use YYYY-MM-DD or other acceptable formats", "suggested": true }, "url": { "label": "URL of source", "type": "url", "description": "URL of an online location where the text of the publication can be found.", "suggested": true }, "publication-date": { "label": "Publication date", "type": "string", "required": false, "description": "Date of publication when different from the date the work was written. Displays only if year or date are defined and only if different, else publication-date is used and displayed as date. Use the same format as other dates in the article; do not wikilink. Follows publisher; if work is not defined, then publication-date is preceded by \"published\" and enclosed in parenthesis." }, "df": { "label": "Date format", "description": "Sets rendered dates to the specified format", "type": "string" }, "year": { "label": "Year of publication", "description": "Year of the source being referenced; recommended only when date parameter format is YYYY-MM-DD and a CITEREF disambiguator is needed", "type": "number" }, "postscript": { "label": "Postscript", "type": "string", "required": false, "description": "Controls the closing punctuation for a citation; defaults to a period (.); for no terminating punctuation, specify |postscript=none – leaving |postscript= empty is the same as omitting it, but is ambiguous. Ignored if quote is defined." }, "author-mask": { "label": "Author mask", "type": "string", "required": false, "description": "Replaces the name of the first author with em dashes or text. Set author-mask to a numeric value n to set the dash n em spaces wide; set author-mask to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, \"with\". You must still include the values for all authors for metadata purposes. Primarily intended for use with bibliographies or bibliography styles where multiple works by a single author are listed sequentially such as shortened footnotes. Do not use in a list generated by {{reflist}}, <references /> or similar as there is no control of the order in which references are displayed. You can also use editor-mask and translator-mask in the same way." }, "author-mask2": { "label": "Author mask 2", "description": "Replaces the name of the second author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author2-mask" ] }, "author-mask3": { "label": "Author mask 3", "description": "Replaces the name of the third author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author3-mask" ] }, "author-mask4": { "label": "Author mask 4", "description": "Replaces the name of the fourth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author4-mask" ] }, "author-mask5": { "label": "Author mask 5", "description": "Replaces the name of the fifth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author5-mask" ] }, "author-mask6": { "label": "Author mask 6", "description": "Replaces the name of the sixth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author6-mask" ] }, "author-mask7": { "label": "Author mask 7", "description": "Replaces the name of the seventh author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author7-mask" ] }, "author-mask8": { "label": "Author mask 8", "description": "Replaces the name of the eighth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author8-mask" ] }, "author-mask9": { "label": "Author mask 9", "description": "Replaces the name of the ninth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author9-mask" ] }, "last2": { "label": "Last name 2", "description": "The surname of the second author; don't wikilink, use 'author-link2' instead.", "aliases": [ "author2", "surname2", "author-last2", "author2-last", "subject2" ], "type": "line" }, "first2": { "label": "First name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given2", "author-first2", "author2-first" ] }, "last3": { "label": "Last name 3", "description": "The surname of the third author; don't wikilink, use 'author-link3' instead.", "aliases": [ "author3", "surname3", "author-last3", "author3-last", "subject3" ], "type": "line" }, "first3": { "label": "First name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given3", "author-first3", "author3-first" ] }, "last4": { "label": "Last name 4", "description": "The surname of the fourth author; don't wikilink, use 'author-link4' instead.", "aliases": [ "author4", "surname4", "author-last4", "author4-last", "subject4" ], "type": "line" }, "first4": { "label": "First name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given4", "author-first4", "author4-first" ] }, "last5": { "label": "Last name 5", "description": "The surname of the fifth author; don't wikilink, use 'author-link5' instead.", "aliases": [ "author5", "surname5" ], "type": "line" }, "first5": { "label": "First name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given5" ] }, "last6": { "label": "Last name 6", "description": "The surname of the sixth author; don't wikilink, use 'author-link6' instead.", "aliases": [ "author6", "surname6" ], "type": "line" }, "first6": { "label": "First name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth author; don't wikilink.", "type": "line" }, "last7": { "label": "Last name 7", "description": "The surname of the seventh author; don't wikilink, use 'author-link7' instead.", "aliases": [ "author7", "surname7" ], "type": "line" }, "first7": { "label": "First name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given7" ] }, "last8": { "label": "Last name 8", "description": "The surname of the eighth author; don't wikilink, use 'author-link8' instead.", "aliases": [ "author8", "surname8" ], "type": "line" }, "first8": { "label": "First name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given8" ] }, "last9": { "label": "Last name 9", "description": "The surname of the ninth author; don't wikilink, use 'author-link9' instead.", "aliases": [ "author9", "surname9" ], "type": "line" }, "first9": { "label": "First name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given9" ] }, "author-link": { "label": "Author link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the author", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author-link1", "author1-link", "subject-link", "subject-link1", "subject1-link" ] }, "author-link2": { "label": "Author link 2", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author2-link", "subject-link2", "subject2-link" ] }, "author-link3": { "label": "Author link 3", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author3-link", "subject-link3", "subject3-link" ] }, "author-link4": { "label": "Author link 4", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author4-link", "subject-link4", "subject4-link" ] }, "author-link5": { "label": "Author link 5", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author5-link", "subject-link5", "subject5-link" ] }, "author-link6": { "label": "Author link 6", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author6-link" ] }, "author-link7": { "label": "Author link 7", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author7-link" ] }, "author-link8": { "label": "Author link 8", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author8-link" ] }, "author-link9": { "label": "Author link 9", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author9-link" ] }, "orig-date": { "label": "Original date", "description": "Original date of publication; provide specifics", "type": "string" }, "trans-title": { "label": "Translated title", "description": "An English language title, if the source cited is in a foreign language; 'language' is recommended", "type": "string" }, "trans-chapter": { "label": "Translated chapter title", "description": "An English language chapter title, if the source cited is in a foreign language; 'language' is recommended", "type": "string" }, "type": { "label": "Type", "description": "Additional information about the media type of the source; format in sentence case", "type": "string" }, "archive-url": { "label": "Archive URL", "description": "The URL of an archived copy of a web page, if or in case the URL becomes unavailable; requires 'archive-date'", "type": "url", "suggested": true }, "series": { "label": "Series", "description": "Series identifier when the source is part of a series, such as a book series or a journal; alias of 'version'", "type": "string", "aliases": [ "version" ] }, "work": { "label": "Work", "description": "Name of the work in which the cited title is found", "type": "string", "aliases": [ "journal", "website", "newspaper", "magazine", "periodical" ], "suggested": true }, "volume": { "label": "Volume", "description": "For one publication published in several volumes", "type": "line", "suggested": true }, "vauthors": { "label": "Vancouver style author list", "description": "If using Vancouver style, comma separated list of author names; enclose corporate or institutional author names in doubled parentheses", "example": "Smythe JB, ((Megabux Corporation))", "type": "string" }, "issue": { "label": "Issue", "description": "Issue number", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "number" ] }, "display-editors": { "label": "Display Editors", "description": "Controls the number of editor names that are displayed when a citation is published. To change the displayed number of editors, set display-editors to the desired number. For example, |display-editors=2 will display only the first two editors in a citation. By default, all editors are displayed. |display-editors=etal displays all editors in the list followed by et al.", "type": "string" }, "minutes": { "label": "In-source location: Minutes", "description": "Time the event occurs in an audio or visual source; followed by \"minutes in\". ", "type": "number" }, "time": { "label": "In-source location: Time", "description": "Time the event occurs in an audio or visual source; preceded by default text \"Event occurs at time\". ", "type": "string" }, "time-caption": { "label": "In-source location: Time caption", "description": "Changes the default text displayed before time", "type": "string" }, "page": { "label": "Page", "description": "Page in the source that supports the content; displays after 'p.'", "type": "line" }, "pages": { "label": "Pages", "description": "Pages in the source that support the content (not an indication of the number of pages in the source; displays after 'pp.'", "type": "line", "suggested": true }, "at": { "label": "At", "description": "May be used instead of 'page' or 'pages' where a page number is inappropriate or insufficient", "type": "line" }, "no-pp": { "label": "No pp", "description": "Set to 'y' to suppress the 'p.' or 'pp.' display with 'page' or 'pages' when inappropriate (such as 'Front cover')", "type": "line" }, "chapter": { "label": "Chapter", "description": "The chapter heading of the source. For the contribution alias, see contributor-last", "type": "string", "aliases": [ "contribution", "entry", "article", "section" ] }, "editor-last2": { "label": "Last name of second editor", "description": "The surname of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname2", "editor2", "editor2-last", "editor2-surname" ] }, "editor-first2": { "label": "First name of second editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given2", "editor2-first", "editor2-given" ] }, "editor-link2": { "label": "Link for second editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor2-link" ] }, "editor-mask2": { "label": "Mask for second editor", "description": "Replaces the name of the second editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor2-mask" ] }, "editor-last3": { "label": "Last name of third editor", "description": "The surname of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname3", "editor3", "editor3-last", "editor3-surname" ] }, "editor-first3": { "label": "First name of third editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given3", "editor3-first", "editor3-given" ] }, "editor-link3": { "label": "Link for third editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor3-link" ] }, "editor-mask3": { "label": "Mask for third editor", "description": "Replaces the name of the third editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor3-mask" ] }, "editor-last4": { "label": "Last name of fourth editor", "description": "The surname of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname4", "editor4", "editor4-last", "editor4-surname" ] }, "editor-first4": { "label": "First name of fourth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given4", "editor4-first", "editor4-given" ] }, "editor-link4": { "label": "Link for fourth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor4-link" ] }, "editor-mask4": { "label": "Mask for fourth editor", "description": "Replaces the name of the fourth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor4-mask" ] }, "editor-last5": { "label": "Last name of fifth editor", "description": "The surname of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname5", "editor5", "editor5-last", "editor5-surname" ] }, "editor-first5": { "label": "First name of fifth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given5", "editor5-first", "editor5-given" ] }, "editor-link5": { "label": "Link for fifth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fifth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor5-link" ] }, "editor-mask5": { "label": "Mask for fifth editor", "description": "Replaces the name of the fifth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor5-mask" ] }, "editor-last6": { "label": "Last name of sixth editor", "description": "The surname of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname6", "editor6", "editor6-last", "editor6-surname" ] }, "editor-first6": { "label": "First name of sixth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given6", "editor6-first", "editor6-given" ] }, "editor-link6": { "label": "Link for sixth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor6-link" ] }, "editor-mask6": { "label": "Mask for sixth editor", "description": "Replaces the name of the sixth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor6-mask" ] }, "editor-last7": { "label": "Last name of seventh editor", "description": "The surname of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname7", "editor7", "editor7-last", "editor7-surname" ] }, "editor-first7": { "label": "First name of seventh editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given7", "editor7-first", "editor7-given" ] }, "editor-link7": { "label": "Link for seventh editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor7-link" ] }, "editor-mask7": { "label": "Mask for seventh editor", "description": "Replaces the name of the seventh editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor7-mask" ] }, "editor-last8": { "label": "Last name of eighth editor", "description": "The surname of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname8", "editor8", "editor8-last", "editor8-surname" ] }, "editor-first8": { "label": "First name of eighth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given8", "editor8-first", "editor8-given" ] }, "editor-link8": { "label": "Link for eighth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor8-link" ] }, "editor-mask8": { "label": "Mask for eighth editor", "description": "Replaces the name of the eighth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor8-mask" ] }, "editor-last9": { "label": "Last name of ninth editor", "description": "The surname of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname9", "editor9", "editor9-last", "editor9-surname" ] }, "editor-first9": { "label": "First name of ninth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given9", "editor9-first", "editor9-given" ] }, "editor-link9": { "label": "Link for ninth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor9-link" ] }, "editor-mask9": { "label": "Mask for ninth editor", "description": "Replaces the name of the ninth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor9-mask" ] }, "chapter-url": { "label": "Chapter URL", "type": "url", "required": false, "aliases": [ "contribution-url", "section-url" ], "description": "The URL of the online location where the text of the chapter can be found" }, "veditors": { "label": "Vancouver style editor list", "description": "Comma separated list of editor names in Vancouver style; enclose corporate or institutional names in doubled parentheses", "example": "Smythe JB, ((Megabux Corporation))", "type": "string" }, "chapter-format": { "label": "Format of Chapter URL", "type": "string", "required": false, "aliases": [ "contribution-format", "section-format" ], "description": "Format of the work referred to by chapter-url; displayed in parentheses after chapter. HTML is implied and should not be specified.", "example": "PDF, DOC, or XLS" }, "others": { "label": "Others", "type": "string", "required": false, "description": "Free-text field for people involved in creating a work who cannot be added with another name parameter such as author or editor" }, "edition": { "label": "Edition", "description": "When the publication has more than one edition; for example: '2nd', 'Revised' etc.; suffixed with ' ed.'", "type": "line" }, "place": { "label": "Location of publication", "description": "Geographical place of publication; usually not wikilinked", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "location" ] }, "publication-place": { "label": "Place of publication", "description": "Publication place shows after title; if 'place' or 'location' are also given, they are displayed before the title prefixed with 'written at'", "type": "string" }, "publisher": { "label": "Publisher", "description": "Name of the publisher; displays after title", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "institution" ] }, "language": { "label": "Language", "description": "The language in which the source is written, if not English; use the ISO 639 language code (preferred) or the full language name; do not use icons or templates", "type": "string" }, "format": { "label": "Format", "description": "Format of the work referred to by 'url' ('url' is required when using 'format'); examples: PDF, DOC, XLS; do not specify HTML", "type": "string" }, "arxiv": { "label": "arXiv identifier", "description": "An identifier for arXive electronic preprints of scientific papers", "type": "line" }, "asin": { "label": "ASIN", "description": "Amazon Standard Identification Number; 10 characters", "type": "line", "aliases": [ "ASIN" ] }, "asin-tld": { "label": "ASIN TLD", "description": "ASIN top-level domain for Amazon sites other than the US", "type": "line" }, "bibcode": { "label": "Bibcode", "description": "Bibliographic Reference Code (REFCODE); 19 characters", "type": "line" }, "biorxiv": { "label": "biorXiv", "description": "biorXiv identifier; 6 digits", "type": "line" }, "citeseerx": { "label": "CiteSeerX", "description": "CiteSeerX identifier; found after the 'doi=' query parameter", "type": "line" }, "doi": { "label": "DOI", "description": "Digital Object Identifier; begins with '10.'", "type": "string", "aliases": [ "DOI" ] }, "doi-broken-date": { "label": "DOI broken date", "description": "The date that the DOI was determined to be broken", "type": "date" }, "isbn": { "label": "ISBN", "description": "International Standard Book Number; use the 13-digit ISBN where possible", "type": "line" }, "issn": { "label": "ISSN", "description": "International Standard Serial Number (print); 8 characters; usually split into two groups of four using a hyphen", "type": "line" }, "eissn": { "label": "eISSN", "description": "International Standard Serial Number (online); 8 characters; usually split into two groups of four using a hyphen", "type": "line" }, "jfm": { "label": "jfm code", "description": "Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik classification code", "type": "line" }, "jstor": { "label": "JSTOR", "description": "JSTOR identifier", "type": "line" }, "lccn": { "label": "LCCN", "description": "Library of Congress Control Number", "type": "line" }, "mr": { "label": "MR", "description": "Mathematical Reviews identifier", "type": "line" }, "oclc": { "label": "OCLC", "description": "Online Computer Library Center number", "type": "number" }, "ol": { "label": "OL", "description": "Open Library identifier", "type": "line" }, "osti": { "label": "OSTI", "description": "Office of Scientific and Technical Information identifier", "type": "line" }, "pmc": { "label": "PMC", "description": "PubMed Center article number", "type": "number" }, "pmid": { "label": "PMID", "description": "PubMed Unique Identifier", "type": "line" }, "rfc": { "label": "RFC", "description": "Request for Comments number", "type": "number" }, "ssrn": { "label": "SSRN", "description": "Social Science Research Network", "type": "line" }, "zbl": { "label": "Zbl", "description": "Zentralblatt MATH journal identifier", "type": "line" }, "id": { "label": "id", "description": "A unique identifier used where none of the specialized ones are applicable", "type": "line" }, "quote": { "label": "Quote", "description": "Relevant text quoted from the source; displays last, enclosed in quotes; needs to include terminating punctuation", "type": "content" }, "ref": { "label": "Ref", "description": "An anchor identifier; can be made the target of wikilinks to full references; special value 'harv' generates an anchor suitable for the harv and sfn templates", "type": "line" }, "access-date": { "label": "URL access date", "description": "The full date when the original URL was accessed; do not wikilink", "type": "date", "suggested": false }, "archive-date": { "label": "Archive date", "description": "Date when the original URL was archived; do not wikilink", "type": "date", "suggested": true }, "editor-last": { "label": "Editor last name", "description": "The surname of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'", "aliases": [ "editor", "editor-surname", "editor-last1", "editor-surname1", "editor1", "editor1-last", "editor1-surname" ], "type": "string" }, "editor-first": { "label": "Editor first name", "description": "The given or first name, middle names, or initials of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'", "aliases": [ "editor-first1", "editor-given", "editor-given1", "editor1-first", "editor1-given" ], "type": "string" }, "editor2-last": { "label": "Editor last name 2", "description": "The surname of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'.", "aliases": [ "editor2" ], "type": "line" }, "editor2-first": { "label": "Editor first name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor2-given" ] }, "editor3-last": { "label": "Editor last name 3", "description": "The surname of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'.", "aliases": [ "editor3" ], "type": "line" }, "editor3-first": { "label": "Editor first name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor3-given" ] }, "editor4-last": { "label": "Editor last name 4", "description": "The surname of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'.", "aliases": [ "editor4" ], "type": "line" }, "editor4-first": { "label": "Editor first name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor4-given" ] }, "editor5-last": { "label": "Editor last name 5", "description": "The surname of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'.", "aliases": [ "editor5" ], "type": "line" }, "editor5-first": { "label": "Editor first name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor5-given" ] }, "editor6-last": { "label": "Editor last name 6", "description": "The surname of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'.", "aliases": [ "editor6" ], "type": "line" }, "editor6-first": { "label": "Editor first name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor6-given" ] }, "editor7-last": { "label": "Editor last name 7", "description": "The surname of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'.", "aliases": [ "editor7" ], "type": "line" }, "editor7-first": { "label": "Editor first name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor7-given" ] }, "editor8-last": { "label": "Editor last name 8", "description": "The surname of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'.", "aliases": [ "editor8" ], "type": "line" }, "editor8-first": { "label": "Editor first name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor8-given" ] }, "editor9-last": { "label": "Editor last name 9", "description": "The surname of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'.", "aliases": [ "editor9" ], "type": "line" }, "editor9-first": { "label": "Editor first name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor9-given" ] }, "editor-link": { "label": "Link for editor", "type": "wiki-page-name", "required": false, "aliases": [ "editor1-link" ], "description": "Title of existing Wikipedia article about the editor" }, "editor2-link": { "label": "editor2-link", "type": "string" }, "editor3-link": { "label": "editor3-link", "type": "string" }, "editor4-link": { "label": "editor4-link", "type": "string" }, "translator-last": { "label": "Translator last name", "description": "The surname of the translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator", "translator-last1", "translator1", "translator1-last" ], "type": "string" }, "translator-first": { "label": "Translator first name", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator1-first", "translator-first1" ], "type": "string" }, "translator-link": { "label": "Translator link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator-link1", "translator1-link" ] }, "translator-last2": { "label": "Translator last name 2", "description": "The surname of the second translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator2", "translator2-last" ], "type": "string" }, "translator-first2": { "label": "Translator first name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator2-first" ], "type": "string" }, "translator-last3": { "label": "Translator last name 3", "description": "The surname of the third translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator3", "translator3-last" ], "type": "string" }, "translator-first3": { "label": "Translator first name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator3-first" ], "type": "string" }, "translator-last4": { "label": "Translator last name 4", "description": "The surname of the fourth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator4", "translator4-last" ], "type": "string" }, "translator-first4": { "label": "Translator first name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator4-first" ], "type": "string" }, "translator-last5": { "label": "Translator last name 5", "description": "The surname of the fifth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator5", "translator5-last" ], "type": "string" }, "translator-first5": { "label": "Translator first name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator5-first" ], "type": "string" }, "translator-last6": { "label": "Translator last name 6", "description": "The surname of the sixth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator6", "translator6-last" ], "type": "string" }, "translator-first6": { "label": "Translator first name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator6-first" ], "type": "string" }, "translator-last7": { "label": "Translator last name 7", "description": "The surname of the seventh translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator7", "translator7-last" ], "type": "string" }, "translator-first7": { "label": "Translator first name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator7-first" ], "type": "string" }, "translator-last8": { "label": "Translator last name 8", "description": "The surname of the eighth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator8", "translator8-last" ], "type": "string" }, "translator-first8": { "label": "Translator first name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator8-first" ], "type": "string" }, "translator-last9": { "label": "Translator last name 9", "description": "The surname of the ninth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator9", "translator9-last" ], "type": "string" }, "translator-first9": { "label": "Translator first name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator9-first" ], "type": "string" }, "translator-link2": { "label": "Translator link 2", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator2-link" ] }, "translator-link3": { "label": "Translator link 3", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator3-link" ] }, "translator-link4": { "label": "Translator link 4", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator4-link" ] }, "translator-link5": { "label": "Translator link 5", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fifth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator5-link" ] }, "translator-link6": { "label": "Translator link 6", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator6-link" ] }, "translator-link7": { "label": "Translator link 7", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator7-link" ] }, "translator-link8": { "label": "Translator link 8", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator8-link" ] }, "translator-link9": { "label": "Translator link 9", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator9-link" ] }, "display-authors": { "label": "Display authors", "description": "number of authors to display before 'et al.' is used; must be less than the number listed", "type": "number" }, "name-list-style": { "label": "Name list style", "description": "Sets the style for the list. Accepts 'amp', 'and', and 'vanc'. amp displays an ampersand after the penultimate name; and the same with 'and', and vanc displays in Vancouver format", "type": "string" }, "script-title": { "label": "Script Title", "description": "Original title for languages that do not use a Latin-based script (Arabic, Chinese, Cyrillic, Greek, Hebrew, Japanese, Korean, etc.); not italicized, follows italicized Romanization defined in title (if present). Must be prefixed with one of the supported language codes to help browsers properly display the script", "example": "ja:東京タワー", "type": "string" }, "url-status": { "label": "URL status", "description": "The status of the URL- live, dead, usurped/unfit (inappropriate content) or deviated (different content)", "suggestedvalues": [ "live", "dead", "usurped", "unfit", "deviated" ], "suggested": true }, "s2cid": { "label": "Semantic Scholar Corpus ID", "description": "The Corpus identifier in Semantic Scholar. Displays as a link to the Semantic Scholar page.", "example": "84541141", "aliases": [ "S2CID" ] }, "via": { "description": "Aggregate or database provider, when different from the Publisher.", "example": "[[Open Edition]], [[JSTOR]]", "type": "string" }, "url-access": { "label": "URL access level", "suggestedvalues": [ "registration", "limited", "subscription" ] }, "doi-access": { "label": "DOI access level", "suggestedvalues": [ "free" ], "description": "Requires DOI value." }, "bibcode-access": { "suggestedvalues": [ "free" ], "label": "Bibcode access level", "description": "If the full text is available from ADS via this Bibcode, type 'free'." }, "jstor-access": { "label": "Jstor access level", "description": "If the full text is free to read on Jstor, type 'free'.", "type": "string", "autovalue": "free" }, "s2cid-access": { "label": "Semantic Scholar Corpus ID (s2cid) Access Level", "suggestedvalues": [ "free" ] }, "agency": { "label": "Agency", "description": "The agency (wire service) that provided the content; examples: Associated Press, Reuters, Agence France-Presse", "type": "string" }, "title-link": { "label": "Title link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the source named in title – do not use a web address; do not wikilink.", "type": "wiki-page-name" }, "collaboration": { "label": "Collaboration", "description": "Name of a group of authors or collaborators; requires author, last, or vauthors which list one or more primary authors; follows author name-list; appends 'et al.' to author name-list.", "type": "string" }, "script-chapter": { "label": "Script Chapter", "description": "Chapter heading for languages that do not use a Latin-based alphabet (Arabic, Chinese, Cyrillic, Greek, Hebrew, Japanese, Korean, Vietnamese, etc); follows transliteration defined in chapter. Should be prefixed with an ISO 639-1 two-character code to help browsers properly display the script", "example": "ja:東京タワー", "type": "string" }, "department": { "label": "Department", "description": "Department or column within a periodical." }, "hdl": { "aliases": [ "HDL" ], "label": "Handle System identifier", "description": "Handle System identifier for digital objects and other resources on the Internet", "type": "string" }, "mode": { "label": "Citation Style", "description": "Sets element separator, default terminal punctuation, and certain capitalization according to the value provided. For cs1, element separator and terminal punctuation is a period (.); where appropriate, initial letters of certain words are capitalized ('Retrieved...'). For cs2, element separator is a comma (,); terminal punctuation is omitted; where appropriate, initial letters of certain words are not capitalized ('retrieved...'). These styles correspond to Citation Style 1 and Citation Style 2 respectively. To override default terminal punctuation use the postscript parameter.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "cs1", "cs2" ], "default": "cs2" }, "archive-format": { "label": "Archive Format", "description": "Format of the Archive" }, "hdl-access": { "label": "HDL access level", "description": "If the full text is free to read via the HDL, type 'free'.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "free" ] }, "ismn": { "aliases": [ "ISMN" ], "label": "ISMN", "description": "International Standard Music Number; Use the ISMN actually printed on or in the work. Hyphens or spaces in the ISMN are optional.", "example": "979-0-9016791-7-7", "type": "string" }, "editor-mask": { "label": "Mask for editor", "description": "Replaces the name of the editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string" } }, "maps": { "citoid": { "edition": "edition", "title": "title", "caseName": "title", "nameOfAct": "title", "url": "url", "label": "publisher", "company": "publisher", "studio": "publisher", "network": "publisher", "distributor": "publisher", "repository": "publisher", "publisher": "publisher", "organisation": "work", "programTitle": "work", "publicationTitle": "work", "dictionaryTitle": "work", "encyclopediaTitle": "work", "bookTitle": "work", "date": "date", "dateEnacted": "date", "dateDecided": "date", "accessDate": "access-date", "archiveUrl": "archive-url", "archiveDate": "archive-date", "repositoryLocation": "place", "place": "place", "ISSN": [ "issn" ], "ISBN": [ "isbn" ], "PMCID": "pmc", "PMID": "pmid", "oclc": "oclc", "archiveID": "id", "identifier": "id", "pages": "pages", "firstPage": "pages", "codePages": "pages", "volume": "volume", "reporterVolume": "volume", "codeVolume": "volume", "series": "series", "seriesNumber": "issue", "episodeNumber": "issue", "billNumber": "issue", "documentNumber": "issue", "publicLawNumber": "issue", "docketNumber": "issue", "issue": "issue", "format": "format", "type": "type", "genre": "type", "letterType": "type", "mapType": "type", "DOI": "doi", "language": "language", "podcaster": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "cartographer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "interviewee": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "performer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "programmer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "sponsor": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "artist": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "director": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "contributor": "others", "author": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "translator": [ [ "translator-first", "translator-last" ], [ "translator-first2", "translator-last2" ], [ "translator-first3", "translator-last3" ], [ "translator-first4", "translator-last4" ], [ "translator-first5", "translator-last5" ], [ "translator-first6", "translator-last6" ], [ "translator-first7", "translator-last7" ], [ "translator-first8", "translator-last8" ], [ "translator-first9", "translator-last9" ] ], "editor": [ [ "editor-first", "editor-last" ], [ "editor2-first", "editor2-last" ], [ "editor3-first", "editor3-last" ], [ "editor4-first", "editor4-last" ] ] } }, "format": "{{_ |_=_}}", "paramOrder": [ "last", "first", "title", "title-link", "vauthors", "collaboration", "date", "work", "interviewer", "volume", "issue", "minutes", "time", "time-caption", "page", "pages", "publication-date", "df", "year", "postscript", "editor-last", "editor-first", "editor-link", "editor-mask", "author-mask", "author-mask2", "author-mask3", "author-mask4", "author-mask5", "author-mask6", "author-mask7", "author-mask8", "author-mask9", "display-editors", "orig-date", "editor-last2", "editor-first2", "editor-link2", "editor-mask2", "editor-last3", "editor-first3", "editor-link3", "editor-mask3", "editor-last4", "editor-first4", "editor-link4", "editor-mask4", "editor-last5", "editor-first5", "editor-link5", "editor-mask5", "editor-last6", "editor-first6", "editor-link6", "editor-mask6", "editor-last7", "editor-first7", "editor-link7", "editor-mask7", "editor-last8", "editor-first8", "editor-link8", "editor-mask8", "editor-last9", "editor-first9", "editor-link9", "editor-mask9", "trans-title", "script-title", "trans-chapter", "type", "url", "access-date", "archive-url", "archive-date", "archive-format", "url-status", "series", "at", "no-pp", "chapter", "script-chapter", "chapter-url", "chapter-format", "others", "veditors", "edition", "place", "publication-place", "publisher", "language", "format", "arxiv", "asin", "asin-tld", "bibcode", "biorxiv", "citeseerx", "doi", "doi-broken-date", "isbn", "issn", "eissn", "hdl", "jfm", "jstor", "lccn", "mr", "oclc", "ol", "osti", "pmc", "pmid", "s2cid", "rfc", "ssrn", "zbl", "id", "quote", "ref", "name-list-style", "display-authors", "last2", "first2", "last3", "first3", "last4", "first4", "last5", "first5", "last6", "first6", "last7", "first7", "last8", "first8", "last9", "first9", "author-link", "author-link2", "author-link3", "author-link4", "author-link5", "author-link6", "author-link7", "author-link8", "author-link9", "editor2-last", "editor2-first", "editor3-last", "editor3-first", "editor4-last", "editor4-first", "editor5-last", "editor5-first", "editor6-last", "editor6-first", "editor7-last", "editor7-first", "editor8-last", "editor8-first", "editor9-last", "editor9-first", "editor2-link", "editor3-link", "editor4-link", "translator-last", "translator-first", "translator-link", "translator-last2", "translator-first2", "translator-last3", "translator-first3", "translator-last4", "translator-first4", "translator-last5", "translator-first5", "translator-last6", "translator-first6", "translator-last7", "translator-first7", "translator-last8", "translator-first8", "translator-last9", "translator-first9", "translator-link2", "translator-link3", "translator-link4", "translator-link5", "translator-link6", "translator-link7", "translator-link8", "translator-link9", "url-access", "doi-access", "via", "bibcode-access", "jstor-access", "s2cid-access", "agency", "department", "mode", "hdl-access", "ismn" ] } </templatedata> {{UF-COinS}} == Opombe == {{Reflist}} {{Wikipedia referencing}} {{Wikipedia help pages}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories go below this line, please; interwikis go to Wikidata, thank you! --> [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 2]] }}</includeonly> lcme80pgxevkm73xbtr72ztcum80kp0 0 276384 6709629 6708704 2026-07-11T11:39:58Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Debebarbara|Debebarbara]] ([[User talk:Debebarbara|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 6707304 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{KOI}} {{Infopolje Organizacija | name = Domel | formation = 1946 | founding_location = [[Železniki]] | type = [[podjetje]], [[družba z omejeno odgovornostjo|D. o. o.]] | headquarters = Otoki 21, 4288 [[Železniki]] | products = glej [[Domel#Izdelki|Izdelki]] | staff = 1000 | website = https://www.domel.com/ }} '''Domel d.o.o.''' je globalni razvijalec in proizvajalec električnih motorjev, puhal in komponent s sedežem v [[Slovenija|Sloveniji]]. Podjetje oskrbuje številne panoge, med drugim gospodinjske aparate, mobilnost, industrijske aplikacije, sisteme HVAC (ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija), električna orodja, vodikove tehnologije in zdravstveno industrijo. Domel se osredotoča na energetsko učinkovite in aplikacijsko prilagojene rešitve. == Rešitve == Domel razvija rešitve električnih pogonov ter zračnih in vakuumskih sistemov za širok spekter aplikacij. Posebej je prepoznaven po svojem položaju na področju vakuumskih motorjev. Njegove rešitve se uporabljajo v: * opremi za gospodinjsko in industrijsko čiščenje, * vrtnih in električnih orodjih, * sistemih HVAC, * medicinskih in zdravstvenih napravah, * avtomobilski industriji in aplikacijah mobilnosti, * alternativnih energetskih sistemih, vključno z vodikovimi tehnologijami. == Izdelki== Domel načrtuje in proizvaja: * [[Univerzalni motor|univerzalne vakuumske motorje]] * [[Brezkrtačni enosmerni motor|brezkrtačne enosmerne motorje BLDC]] * brezkrtačne enosmerne motorje s puhalom, * [[Sinhronski motor|sinhronske motorje]] s trajnimi magneti Podjetje proizvaja tudi širok nabor komponent, ki jih uporablja v lastnih izdelkih in jih dobavlja drugim proizvajalcem. Njegova vertikalno integrirana struktura vključuje lastno orodjarno in proizvodnjo komponent. Za izdelke so značilni modularna zasnova, številne izvedbe in prilagoditve specifičnim zahtevam posamezne aplikacije. == Lokacije == Domel je skozi obdobja izdeloval številne izdelke, med katerimi so prevladovali v preteklosti galanterija, [[merilna priprava|merilni inštrumenti]], laboratorijska oprema, elektromotorji, različni gospodinjski aparati in drugih izdelki. V začetnem obdobju od leta 1946 do 1962 je bilo podjetje znano po imenu NIKO, kjer je šlo za proizvodno zadrugo kovinarjev oziroma od leta 1954 za tovarno kovinskih in elektromehanskih izdelkov iz Železnikov. Leta 1962 je bilo podjetje priključeno podjetju [[Iskra (podjetje)|Iskra]] – njeno ime nosi vse do leta 1991. Z razpadom [[Jugoslavija|Jugoslavije]] se podjetje preimenuje za krajši čas v Elektromotorji d.o.o. in leto kasneje postane Domel, ki ga novi lastniki leta 1994 preoblikujejo v delniško družbo. Leta 2006 postane Domel z odprtjem lastnega podjetja in [[tovarna|tovarne]] za izdelavo robustnih [[vakum|vakuumskih]] motorjev na [[Kitajska|Kitajskem]] mednarodno [[podjetje]]. Leta 2010 se znotraj skupine povezanih [[podjetje|podjetji]] preoblikuje iz [[delniška družba|delniške družbe]] v [[d.o.o.|družbo z omejeno odgovornostjo]]. == Lokacije == Domel posluje na osmih proizvodnih lokacijah: * šest v Sloveniji, s sedežem v Železnikih * ena v [[Srbija|Srbiji]] * ena na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] . == Certifikati kakovosti in odličnosti == Domel deluje v skladu z več mednarodnimi standardi, med drugim: * [[IATF 16949]] za vodenje kakovosti v avtomobilski industriji, * [[ISO 9001]] za sistem vodenja kakovosti, * [[ISO 14001]] za sistem ravnanja z okoljem, * [[ISO 13485]] za sistem vodenja kakovosti medicinskih pripomočkov. == Zunanje povezave == *[https://www.domel.com https://www.domel.com/sl] [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1946]] 41ffpcgjgm95rfgndbxx5t0nrixo946 0 279874 6709249 5928304 2026-07-10T12:43:34Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6709249 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Francis James Rennell Rodd Baron Rennell of Rodd |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Francis James Rennell Rodd Baron Rennell of Rodd''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. oktober]] [[1895]], † [[15. marec]] [[1978]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rennell_of_Rodd/Francis_James_Rennell_Rodd_Baron/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rennell of Rodd, Francis James Rennell Rodd Baron}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Člani Kraljeve geografske družbe]] nl8dj0747rjsjgfgxtl4wam832kau92 6709250 6709249 2026-07-10T12:46:45Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]]; +[[Kategorija:Predsedniki Kraljeve geografske družbe]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709250 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Francis James Rennell Rodd Baron Rennell of Rodd |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Francis James Rennell Rodd Baron Rennell of Rodd''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. oktober]] [[1895]], † [[15. marec]] [[1978]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rennell_of_Rodd/Francis_James_Rennell_Rodd_Baron/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rennell of Rodd, Francis James Rennell Rodd Baron}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Člani Kraljeve geografske družbe]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Predsedniki Kraljeve geografske družbe]] qfnmpb5bzjspjwl3gnrtopauja7r8to 0 279984 6709251 5927324 2026-07-10T12:50:38Z Engelbert 76895 pp 6709251 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Cuthbert Harold Boyd Rodham |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1919–1963 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Cuthbert Harold Boyd Rodham''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. maj]] [[1900]], † [[16. junij]] [[1973]], [[Rawalpindi]], [[Pakistan]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Rodham/Cuthbert_Harold_Boyd/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rodham, Cuthbert Harold Boyd}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] 9uc0lqlaabu2rkfrjm79zi633krccw9 0 279985 6709257 5939656 2026-07-10T13:02:44Z Engelbert 76895 pp, zp 6709257 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=William Gordon Roe |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1960]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''William Gordon Roe''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[16. september]] [[1904]], † [[1969]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Roe/William_Gordon/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Roe, William Gordon}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 3ly9smwyw4pppsbxoa9m1xzb2tlxng9 0 279989 6709295 5928296 2026-07-10T15:11:47Z Engelbert 76895 pp, zp 6709295 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Francis David Rome |lived= |image= |caption=Francis David Rome (sedi na sredi) |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1925–1959 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands=[[1. padalska brigada (Združeno kraljestvo)|1. padalska brigada]] (1947–1948)<br>[[3. padalska brigada (Združeno kraljestvo)|3. padalska brigada]] (1946–1947)<br>[[111. (indijska) pehotna brigada]] (1944–1945) |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Francis David Rome''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[11. september]] [[1905]], † [[7. februar]] [[1985]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rome/Francis_David/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rome, Francis David}} [[Kategorija:Rojeni leta 1905]] [[Kategorija:Umrli leta 1985]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] c7r1mcm120dkvfq0h7kk3g63zandqg9 6709297 6709295 2026-07-10T15:13:57Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709297 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Francis David Rome |lived= |image= |caption=Francis David Rome (sedi na sredi) |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1925–1959 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands=[[1. padalska brigada (Združeno kraljestvo)|1. padalska brigada]] (1947–1948)<br>[[3. padalska brigada (Združeno kraljestvo)|3. padalska brigada]] (1946–1947)<br>[[111. (indijska) pehotna brigada]] (1944–1945) |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Francis David Rome''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[11. september]] [[1905]], † [[7. februar]] [[1985]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rome/Francis_David/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rome, Francis David}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] iza3kdy4qb7g6hb0fhns0ablf70fyde 0 279990 6709612 5930221 2026-07-11T11:02:01Z Engelbert 76895 pp, zp 6709612 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Horace Eckford Roome |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1907–1947 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Horace Eckford Roome''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[17. maj]] [[1887]], † [[29. junij]] [[1964]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Roome/Horace_Eckford/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Roome, Horace Eckford}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] ixknve50xtxat8b8yu821gdj3aig7i2 6709613 6709612 2026-07-11T11:04:13Z Engelbert 76895 + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709613 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Horace Eckford Roome |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1907–1947 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Horace Eckford Roome''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[17. maj]] [[1887]], † [[29. junij]] [[1964]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Roome/Horace_Eckford/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Roome, Horace Eckford}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] hwiyq1v999hn5ua4ckksm3j16398s0w 0 279993 6709618 6110174 2026-07-11T11:23:41Z Engelbert 76895 pp 6709618 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Robert Knox Ross |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1913–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|Vojaški križec]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]]<br>[[Legija časti]]<br>[[Red kopeli|CB]] |relations= |laterwork= }} '''Robert Knox Ross''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[23. avgust]] [[1893]], † [[3. november]] [[1951]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Ross/Robert_Knox/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} * [http://www.queensroyalsurreys.org.uk/colonels_and_co/commanding_officers/queens_west_surrey/023.html Biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924083743/http://www.queensroyalsurreys.org.uk/colonels_and_co/commanding_officers/queens_west_surrey/023.html |date=2015-09-24 }} {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Ross, Robert Knox}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] 3prxayjpr7ltotejeezn6m9fmccdu9c 0 281544 6709256 6447353 2026-07-10T12:57:27Z Romanm 13 /* Znani nosilci priimka */ [[Vikki Dougan]] 6709256 wikitext text/x-wiki '''Dougan''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 12 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 17.029. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Danilo Dougan]] (1909—1993), pravnik, politik in športni delavec * [[Katarina Dougan|Katarina (Katja) Dougan]], klinična (otroška...) psihologinja * [[Peter Dougan]] (1935—2019), lutkovni animator * [[Vladimir Dougan]] (1891—1955), tržaški alpinist slovenskega rodu * [[Vikki Dougan]] (roj. 1929 kot Edith Tooker), ameriška manekenka in igralka == Glej tudi == * priimke [[Dolgan]], [[Dovgan]], [[Dovžan]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Dougan}} {{priimek}} cs344g2rwor7zc0etinj604pcqp7vb0 0 282269 6709624 6708842 2026-07-11T11:36:47Z A09 188929 pnp, tn 6709624 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Tabor}} {{Infopolje RKD | image = Zimski motiv ob Dravi - Taborska ulica 1960.jpg | image_size = 240 | caption = Taborska ulica pozimi 1960 | ime = Mestna četrt Tabor | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 8. april 1992 | refšt=6413 | občina = Maribor<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} '''Tabor''' je del [[Maribor|Maribora]] in [[Četrtna skupnost|mestna četrt]] na desnem bregu reke [[Drava|Drave]]. Ima nekaj več kot 11.000 prebivalcev. Je glavna in osrednja četrt na desnem bregu Drave in se deli na še manjše dele, kot so [[Betnava]], [[naselje Jugomont]], [[Betnavski park|Mariborske metropole]], [[S-21]], [[Vurnikova delavska kolonija|Vurnikova kolonija]], naselje [[Bumerang, Maribor|Bumerang]] idr. Na Taboru se nahajajo [[Dvorana Tabor]], [[Športni park Tabor]], [[Osnovna šola Tabor I Maribor]] in [[Kadetnica Maribor|Vojašnica Generala Rudolfa Maistra]] (t. i. Kadetnica), pri kateri je bil 2022 odprt prvi mariborski pasji park. Četrt ima tudi glavno mariborsko tovorno železniško oziroma ranžirno postajo in [[Železniško postajališče Maribor Tabor|potniško železniško postajališče.]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=1335 Mestna četrt Tabor] na spletišču Mestne občine Maribor {{Maribor-stub}} [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Tabor, Maribor| ]] ajsziyug7gdse4f0zxlhr4gi6invn69 4 282723 6709556 6708371 2026-07-11T08:36:21Z NV60246 227152 /* Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic */ nov razdelek 6709556 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku Lavrica je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) b0uagqdey1cl14bscst85wj6tu7gmuz 0 288567 6709615 6633486 2026-07-11T11:11:34Z Minorax 179832 ([[c:GR|GR]]) [[File:Order of the White Rose Ribbon.PNG]] → [[File:Order of the White Rose Ribbon bar.svg]] vva 6709615 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific-prefix = Maršal Poljske | name = Edward Śmigły-Rydz | image = [[Slika:Marshal Rydz-Smigly LOC hec 27123.jpg|200px]] | caption = Rydz-Śmigły leta 1937 | order = Generalni inšpektor oboroženih sil | term_start = 12. maj 1935 | term_end = 7. november 1939 | president = [[Ignacy Mościcki]] | predecessor = [[Józef Piłsudski]] | successor = [[Władysław Eugeniusz Sikorski|Władysław Sikorski]] | profession = | birth_date = {{Birth date|1886|3|11|df=yes}} | birth_place = Brzeżany, [[Avstro-Ogrska]]<br><small>(zdaj Ukrajina)</small> | death_date = {{Death date and age|1941|12|2|1886|3|11|df=yes}} | death_place = [[Varšava]], okupirana [[Poljska]] | nickname = ''Adam Zawisza'', ''Tarłowski'' | signature = Signature of Edward Rydz-Śmigły.svg | allegiance = {{flag|Avstro-Ogrska}} <small>(1914–1917)</small><br />{{flag|Poljska|name=Druga poljske republika}} <small>(1918–1939)</small> | branch = {{ubl|[[Slika:Wappen Kaisertum Österreich 1815 (Klein).png|15px]] [[Avstroogrska armada]]<br />{{flagicon image|Orzełek legionowy.svg}} Poljske legije <br/>[[File:Orzełek II RP.svg|15px]] Poljska armada }} | serviceyears = 1914–1939 | rank = Maršal Poljske | units = | commands = Vrhovni poveljnik Poljskih oboroženih sil | battles = [[prva svetovna vojna]]<br />[[poljsko-ukrajinska vojna]]<br />[[poljsko-sovjetska vojna]]<br />[[druga svetovna vojna]] *[[invazija na Poljsko]] | awards = [[File:Order Orla Bialego1.gif|40px|Order of the White Eagle]] [[File:POL Virtuti Militari Komandorski BAR.svg|40px|Virtuti Militari]] [[File:POL Virtuti Militari Kawalerski BAR.svg|40px|Virtuti Militari]] [[File:POL Polonia Restituta Wielki BAR.svg|40px|Polonia Restituta]] [[File:POL Polonia Restituta Oficerski BAR.svg|40px|Polonia Restituta]] [[File:POL Polonia Restituta Kawalerski BAR.svg|40px|Polonia Restituta]] [[File:POL Krzyż Walecznych BAR.svg|40px|Cross of the Valorous]] [[File:POL Krzyż Walecznych BAR.svg|40px|Cross of the Valorous]] [[File:POL Krzyż Walecznych BAR.svg|40px|Cross of the Valorous]] [[File:POL Krzyż Walecznych BAR.svg|40px|Cross of the Valorous]] [[File:Krzyz Zaslugi Ribbon.png|40px|Cross of Merit]] [[File:POL Krzyż Niepodległości BAR.svg|40px|Cross of Independence with Swords]] [[File:Order of the Star of Romania - Ribbon bar.svg|40px|Star of Romania]] [[File:Order of the White Rose Ribbon bar.svg|40px|Order of the White Rose (Finland)]] [[File:Order of Saint Sava Ribbon.PNG|40px|Order of Saint Sava (Yugoslavia)]] [[File:Order of Merit.PNG|40px|Order of Merit (Hungary)]] [[File:Lacplesis Military Order Ribbon.png|40px|Lacplesis Order (Latvia)]] [[File:Order of the Crown of Italy Ribbon.png|40px|Order of the Crown of Italy]] [[File:Order of the Rising Sun Ribbon.png|40px|Order of the Rising Sun (Japan)]] [[File:Order of the White Rose Ribbon bar.svg|40px|Cross of Military Merit (Italy)]] | laterwork = }} '''Edward Śmigły-Rydz''', [[Poljaki|poljski]] [[politik]], državnik, maršal Poljske in vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil, zasebno tudi [[slikar]] in [[pesnik]], * [[11. marec]] [[1886]], Brzeżany, [[Avstro-Ogrska]] (zdaj [[Ukrajina]]), † [[2. december]] [[1941]], [[Varšava]], [[Poljska]]. V obdobju med obema vojnama je bil na Poljskem izjemno cenjena javna osebnost in veljal za heroja zaradi svojih zglednih dosežkov kot poveljnik vojske v [[Poljske legije|poljskih legijah]] v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] in [[Poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetski vojni]], ki je sledila leta 1919. Po smrti maršala [[Józef Piłsudski|Józefa Piłsudskega]] leta 1935 je bil imenovan za vrhovnega komandanta in generalnega inšpektorja poljskih oboroženih sil. Na tem položaju je služil na začetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] med [[Poljska kampanja (1939)|invazijo na Poljsko]].<ref name="digital.lib.washington.edu">{{navedi splet|url=https://digital.lib.washington.edu/researchworks/bitstream/handle/1773/22699/Rydz-Smigly.pdf?sequence=1|title=EDWARD RYDZ-ŚMIGŁY : A Political and Military Biography|author=Ryszard Mirowicz|website=Digital.lib.washington.edu|access-date=18 November 2017}}</ref> Ko je Poljski grozila vojna, so politična nesoglasja v državi izginila in obramba je postala nacionalna prioriteta. Posledično je Śmigły-Rydz na položaju vrhovnega komandanta armade zasenčil celo predsednika republike.<ref name="digital.lib.washington.edu"/> Šokanten poljski poraz med nemško invazijo je otežil objektivno ocenjevanje njegove zapuščine med vojno in po njej. Njegov sloves, ki je zelo povezan s kritičnimi prvimi meseci druge svetovne vojne, zato ostaja tendenciozen in kontroverzen. ==Zgodnje življenje== [[Slika:Pilsudski and Rydz-Smigly.jpg|thumb|250px|Śmigły-Rydz z maršalom Poljske [[Józef Piłsudski|Józefom Piłsudskim]] med [[Poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetsko vojno]]]] Rojen je bil v mestu Brzeżany (zdaj Berežani v zahodni Ukrajini) v avstro-ogrski [[Galicija|Galiciji]]. Starša sta bila Poljaka. Oče Tomasz Rydz je bil poklicni podčastnik avstro-ogrske vojske, mati Marija Babiak pa je bila gospodinja. Odraščal je v precej skromnem okolju in pri trinajstih letih osirotel. Po smrti staršev so ga vzgajali stari starši po materiji strani in po njihovi smrti družina dr. Uranowicza, mestni zdravnik v Brzeżanih. Po odličnem uspehu na lokalni gimnaziji je Rydz odšel v [[Krakov]], kjer je končal študij filozofije in umetnostne zgodovine na [[Jagelonska univerza|Jagelonski univerzi]]. Nato je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Krakovu in kasneje na Dunaju in v Münchnu. V letih 1910–1911 je obiskoval akademijo rezervnih častnikov na Dunaju in se vojaško usposabljal pri slovitem avstrijskem 4. pehotnem polku, "Velikih mojstrov [[Tevtonski viteški red|tevtonskega viteškega reda]]". Vojaško šolanje je končal z odliko in dobil ponudbo za službo v cesarski vojski, ki jo je odklonil. Leta 1912 je Rydz postal ustanovitelj poljske paravojaške skupine, Strelskega združenja (Związek Strzelecki), in zaključil študij umetnosti. Veljal je za zelo obetavnega krajinskega in portretnega slikarja in bil deležen pogostih pohval njegovi profesorjev in kritikov. Rydz je bil julija 1914 vpoklican v avstro-ogrsko vojsko in avgusta premeščen v Poljske legije. Med prvo svetovno vojno se je boril v znameniti poljski 1. brigadi Józefa Piłsudskega. Sodeloval je v številnih bojih proti cesarski ruski vojski na območju južne [[Visla|Visle]] in hitro napredoval. Leta 1916 je bil že redni polkovnik, vendar ni pozabil na umetnost. Približno v tistem času je svoja dela razstavljal v galeriji v Krakovu. Leta 1917 Poljske legije niso hotele priseči zvestobe avstrijskim in nemškim oblastem in so bile zato razpuščene, njihovi vojaki internirani, njihov vodja Józef Piłsudski pa zaprt v trdnjavi Magdeburg. Po izpustitvi iz zapora zaradi slabega zdravja je Piłsudski Rydza imenoval za poveljnika Poljske vojaške organizacije (POW) in mu podelil ''nom de guerre'' Śmigły, kar pomeni hiter ali spreten. Ime je kasneje uradno dodal svojemu priimku. Oktobra 1918 je Rydz kot vojni minister vstopil v socialistično vlado politika in diplomata Ignacyja Daszyńskega v [[Lublin]]u. Ko je bil povišan v brigadnega generala, je poudaril, naj bi bil po sprejemu službe viden kot namestnik Piłsudskega. 11. novembra 1918 je poljska vlada predala vso oblast Piłsudskemu kot začasnemu voditelju države. Piłsudski je po nekaj obotavljanja in nezadovoljstva zaradi sodelovanja s socialisti Rydz-Śmigłyja vendarle potrdil za brigadnega generala poljske vojske. ==Vojaške zmage== [[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|200px|thumb|Predsednik Ignacy Mościcki predaja Śmigły-Rydzu maršalsko palico, Varšava, 10. november 1936]] Med poljsko-sovjetsko vojno 1919–21 je Rydz poveljeval poljskim vojskam v več ofenzivah proti boljševikom. Med zmagovitimi spopadi je zavzel mesti [[Vilna|Vilno]] in [[Daugavpils]]. Po zmagah je bil imenovan za vrhovnega poveljnika latvijskih oboroženih sil in kmalu zavzel latvijsko pokrajino Latgale, ki jo je zasedala Rdeča armada. Kasneje je uničil 12. armado Rdeče armade in zavzel [[Kijev]]. Potem ko so boljševiki prodrli do vrat Varšave, je Rydz med bitko za Varšavo, znano kot "čudež na Visli", leta 1920 poveljeval osrednji fronti poljskih sil. V tej odločilni bitki se je osrednja fronta Śmigły-Rydza trdno upirala sovjetskemu napadu in kasneje blokirala poti za pobeg poraženi boljševiški 4. in 15. armadi in 3. konjeniškemu korpusu sovjetskega generala [[Hajk Bžiškjan|Hajka Bžiškjana]], ki se je na koncu moral umaknil v [[Vzhodna Prusija|Vzhodno Prusijo]] in bil tam interniran. ==Drugi mož v državi== [[Slika:Rydz i Karol.jpg|160px|left|thumb|Maršal Poljske Śmigły-Rydz in romunski kralj Karel II. leta 1937]] Ob koncu poljsko-sovjetske vojne je bil Rydz imenovan za generalnega inšpektorja poljske vojske v okrožju Vilna in kasneje v Varšavi. Novembra 1924 je neuradno vodil tako imenovano stavko generalov, v kateri je odstopilo več poljskih generalov. Med majskim državnim udarom Piłsudskega leta 1926 se je Rydz postavil na maršalovo stran in poslal vojake iz Vilne, da bi okrepili protivladne enote v Varšavi. Piłsudski te zvestobe ni nikoli pozabil in Rydza leta 1929 imenoval za svojega namestnika za vse zadeve, ki so zadevale Vzhod. Po smrti Piłsudskega 13. maja 1935 sta predsednik in vlada Poljske skladno z željami Piłsudskega imenovala Rydza za generalnega inšpektorja poljskih oboroženih sil, najvišjo poljsko vojaško funkcijo. Po smrti Piłsudskega so se njegovi privrženci (Sanacja) razdelili na tri glavne frakcije: tiste, ki so podpirali predsednika Ignacyja Mościckega kot naslednika Piłsudskega, tiste, ki so podpirali Rydza, in tiste, ki so podpirali premierja Waleryja Sławka. Mościcki je na koncu sklenil sporazum s Śmigły-Rydzom o delitvi oblasti, zaradi česar je bil Slawek do konca leta marginaliziran kot resen politični igralec. V skladu s sporazumom je Śmigły-Rydz postal ''[[De iure - de facto|de facto]]'' vodja Poljske do izbruha vojne, medtem ko je Mościcki ostal vpliven kot predsednik republike. [[Slika:Smigly-Rydz and Gamelin.jpg|160px|right|thumb|General Śmigły-Rydz (levo) in francoski general [[Maurice Gamelin]], Varšava, avgust 1936]] Po letu 1935 je Rydz hitro napredoval v politični in vojaški hierarhiji. 15. julija 1936 mu je poljski premier uradno podelil naziv "drugi mož v državi" za predsednikom. 10. novembra je bil povišan v čin maršala Poljske. Podobo Rydza kot maziljenega naslednika Piłsudskega je populariziralo gibanje Tabor narodne enotnost (Obóz Zjednoczenia Narodowego ali Ozon), kar ga je odtujilo od številnih podpornikov Piłsudskega. Obdobje Rydzove vladavine v letih 1935–1939 je bilo pogosto označeno kot "diktatura brez diktatorja". Rydz ni imel moralne avtoritete Piłsudskega in pristaši slednjega so bili po njegovi smrti leta 1935 močno razdeljeni. Vladajoči režim je bil razdeljen med frakcijo Mościckega, znano kot "predsednikovi možje" ali "grajska skupina", sestavljeno predvsem iz civilistov, in Rydzovo skupino, znano kot "maršalovi možje", v kateri so bili večinoma stari tovariši Piłsudskega in poklicni častniki. Poleg teh dveh večjih skupin so bili tudi podporniki Sławeka in drugih nezadovoljnih skupin, ki so bile po sporazumu Rydz-Mościcki marginalizirane. [[Slika:Rydz znaczek.jpg|thumb|right|160px|Predvojna poštne znamka s portretom maršala Śmigły-Rydza]] Režim je postajal vse bolj avtoritaren, kar se je pokazalo z ustanovitvijo gibanja Ozon. Ozon ni nikoli dosegel svojega cilja, da bi razvil množično privlačnost in spremenil Rydza v "drugega velikega voditelja Poljske" za samim Piłsudskim. Več najvidnejših poljskih politikov, vključno z Mościckim in zunanjim ministrom Józefom Beckom, se je od tega gibanja močno distanciralo. ==Leto 1939== [[Slika:Rydz-Śmigły propaganda.jpg|thumb|left|Maršal na propagandnem plakatu iz leta 1936]] [[Slika:Wkroczenie wojsk polskich do Czeskiego Cieszyna. 1938 (9328978) (cropped).jpg|right|thumb|200px|Śmigły-Rydz v Češkem Tješinu 12. oktobra 1938; Poljska je po nemški okupaciji Sudetov leta 1938 okupirala češko Zaolžje]] Marca 1939 je Hitler Češkoslovaško razdelil na okupirani Protektorat Češke in Moravske ter satelitsko državo Slovaško, kar je Poljsko, razen na vzhodu, obdalo z železnim obročem. Rydz je bil edini član vlade, ki je videl bližajočo se nevarnost vojne z Nemčijo, vendar je imel premalo časa za izdelavo novega operativnega načrta vojske na zahodu. Med pogajanji v Moskvi avgusta 1939 je Rydz zavrnil vse poskuse zahodnih sil, da bi pridobile poljsko dovoljenje za pohod Rdeče armade proti zahodu, in izjavil, da ''"ni nobenega zagotovila, da bodo Sovjeti dejavno sodelovali v vojni; poleg tega, ko bodo vstopili na ozemlje Poljske, ga ne bodo nikoli zapustili"''. 1. septembra 1939 so Nemci napadli Poljsko in Śmigły-Rydz je bil imenovan za vrhovnega poveljnika vseh poljskih oboroženih sil. 7. septembra je po napadu na Varšavo skupaj z večino vlade zapustil mesto. Kmalu zatem je koordinacija v poljski vojski začela trpeti zaradi težav s komunikacijsko opremo, kar je zmanjšalo Rydzovo zmožnost učinkovitega poveljevanja svojim silam. V Brestu je 11. septembra ukazal za vsako ceno braniti poljsko prestolnico. Po njegovem načrtu naj bi Varšava in bližnja trdnjava Modlin postali dve reduti-citadeli v osrednji Poljski, ki bi se borili dovolj dolgo, da bi glavnina poljskih sil obranila romunsko mostišče in dočakala protinapad, ki so ga obljubili poljski zavezniki Francozi in Britanci. Śmigły-Rydz ni vedel, da zahodni zavezniki sploh niso imeli takšnega načrta in so pričakovali padec Poljske. Njegovo strategijo je še bolj ohromil vdor sovjetskih sil v vzhodno Poljsko 17. septembra 1939. Obramba proti dvema nasprotnikoma ni bila mogoča, zato je Śmigły-Rydz ukazal svojim silam, naj se začnejo umikati proti Romuniji in naj ne zapravljajo mož za boj proti sovjetskim agresorjem. Śmigły-Rydz je 18. septembra 1939, potem ko se je izognil ujetju s strani sovjetskih in nato nemških enot, pobegnil v Romunijo in bil interniran. Umik poljske vlade v Romunijo je preprečil, da bi se Poljska morala uradno predati, in omogočil poljskim vojakom, da nadaljujejo boj proti nacistični Nemčiji. Rydzov beg je sprožil nekaj polemik zaradi njegovega položaja vrhovnega poveljnika poljskih oboroženih sil. Veliko poljskih vojakov in letalcev je uspelo pobegniti v južno Evropo prek Madžarske in Romunije ter se pozneje ponovno združiti v Franciji. Po francoski kapitulaciji so se poljski vojaki znova zbrali v Veliki Britaniji. ==Zadnja leta in smrt== John Gunther je Śmigły-Rydzovi in Beckovi internaciji v Romuniji zapisal, da bi ''"morala biti internirana že prej kje drugje"''.<ref name="gunther1940">{{navedi knjigo | url=https://archive.org/stream/in.ernet.dli.2015.149663/2015.149663.Inside-Europe#page/n17/mode/2up | title=Inside Europe | publisher=Harper & Brothers | author=Gunther, John |location=New York|author-link=| year=1940 | pages=xix}}</ref> Śmigły-Rydz je kot vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil prevzel popolno odgovornost za vojaški poraz Poljske septembra 1939. Rydz, ki se je v prejšnjih vojnah izkazal za izjemno sposobnega poveljnika na manjših frontah, za veliki konflikt ni bil dovolj izkušen strateg. Piłsudski je leta 1922 v oceni poljskih generalov o njem zapisal: ''"Pri operativnem delu kaže zdrav razum in veliko trmaste energije. Vsakemu bi ga lahko priporočil kot poveljnika vojske, vendar nisem prepričan, ali ima dovolj sposobnosti, da bi deloval kot vrhovni poveljnik v vojni med dvema državama".'' Med internacijo v Romuniji je Śmigły-Rydz dal pobudo za ustanovitev poljske podtalne vojske, sestavljene iz častnikov, zvestih spominu na Piłsudskega. Še vedno v Romuniji je bil 27. oktobra razrešen s položaja vrhovnega poveljnika in generalnega inšpektorja oboroženih sil. To vlogo je prevzel [[Władysław Eugeniusz Sikorski|Władysław Sikorski]], ki je služil v novi poljski vladi v izgnanstvu v Franciji in po letu 1940 v Združenem kraljestvu. Jeseni 1939 je poljski novinar Melchior Wańkowicz srečal Becka, prav tako v internaciji, in se uspel z njim nekaj ur pogovarjati. Wańkowicz je o tem srečanju zapisal: : "Do Rydza je bilo popolnoma nemogoče priti, saj je bil zaprt v divjih gorah v poletni vili patriarha Mirona, ki ga je skrbno varovala posebna enota romunske policije. Tja mi je uspelo priti po podkupovanju romunskega častnika s pomočjo Rydzovega zdravnika dr. Cianciare ... Maršal je govoril z očarljivim nasmehom, vendar v tem nasmehu ni bilo iskric. Maršal je izjavil, da je bilo ob smrti Piłsudskega stanje v vojski katastrofalno: : ''Stroški gradnje skromnih utrdb ob naši zahodni meji so bili enaki 18-mesečnemu proračunu Poljske, hkrati pa smo gradili utrdbe na vzhodu. Skromen oborožitveni načrt je znašal do 5 milijard zlotov. Kaj sem lahko storil? Nisem ekonomist, minister Eugeniusz Kwiatkowski pa mi je rekel, da imamo samo 180 milijonov (...) Spomladi 1939 smo začeli z delno mobilizacijo. Narod je to sovražil in več kot 1000 Šlezijcev je dezertiralo v Nemčijo. Poljske nismo mogli tako dolgo obdržati mobilizirane, tega si nismo mogli privoščiti (...) Pravijo, da sem strahopetec, vendar sem imel samo tri možnosti: predati se, ubiti se ali biti ujet. Ker sem imel za sabo samo polovico razpoložljivih vojakov, je temu sledil neuspeh."''<ref>Melchior Wańkowicz, Po klęsce. Prószyński i Spółka, Warsaw 2009, str. 614–616.</ref> [[Slika:Edward Śmigły-Rydz in Kraków (1939.08.06)b.jpg|thumb|Śmigły-Ryd razglaša Hitlerja za sovražnika države, Krakov, 6. avugust 1939]] Rydza so iz internacijskega taborišča premestili v vilo nekdanjega romunskega premierja v Dragoslavelu, od koder je 10. decembra 1940 pobegnil in ilegalno prešel na Madžarsko. Njegov beg na Madžarsko in govorice o načrtovani vrnitvi na Poljsko so povzročili precejšnje nezadovoljstvo njegovega tekmeca Sikorskega, zdaj premierja v izgnanstvu. Sikorski je bil v opoziciji z Rydzom in Piłsudskim od majskega državnega udara leta 1926. Sikorski je v telegramu generalu Stefanu Grot-Roweckemu, vodji podtalnega odpora Armije Krajowe (AK) na Poljskem, izjavil: ''"Poljska vlada bo bivanje maršala na Poljskem obravnavala kot sabotažo. Maršal se mora čim prej preseliti v kakšno državo britanskega imperija."'' Śmigły-Rydz je 25. oktobra 1941 zapustil Madžarsko in preko Slovaške odpotoval na Poljsko. 30. oktobra se je v strogi tajnosti vrnil v Varšavo, da bi sodeloval v odporniškem gibanju kot navaden podtalni vojak in tako prostovoljno suspendiral svoj čin maršala Poljske. Uspelo mu je stopiti v stik z Grot-Roweckim, a je njun stik ostal v tajnosti, potem pa je 2. decembra 1941 nenadoma umrl zaradi srčnega popuščanja v starosti 55 let. Umrl je samo pet tednov po prihodu v Varšavo. Pokopan je bil v Varšavi pod svojim bojnim imenom Adam Zawisza. Njegov nagrobnik na pokopališču Powązki je do leta 1991 nosil to prevzeto ime. Varšavjani so leta 1994 nad njegov grob postavili nov nagrobnik z maršalovim polnim imenom. [[Slika:Grave of marshall Edward Rydz-Śmigły.PNG|thumb|right|Maršalov grob v Varšavi]] ==Družina== Edward Śmigły-Rydz je bil poročen z Marto Zalesko, s katero nista imela otrok. ==Zapuščina== Sloves Edwarda Śmigły-Rydza po drugi svetovni vojni je bil na splošno negativen. V [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], [[Poljska|Ljudski republiki Poljski]] in drugih državah vzhodnega bloka so ga obsojali zaradi sodelovanja v [[Poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetski vojni]] leta 1920, političnega zatiranja levičarskih elementov pod njegovo vojaško vlado v poznih V 30. letih 20. stoletja in njegove ključne vloge pri poljskem porazu leta 1939. Na Zahodu je v političnih krogih, nasprotnih Piłsudskemu z [[Władysław Eugeniusz Sikorski|Władysławom Sikorskim]] kot njihovim najpomembnejšim predstavnikom veljalo, da je leta 1939 pobegnil z bojišča. Dejansko nemogočih pogojev med nemško invazijo, ki so povzročili poraz Poljske, ni nihče hotel priznati. [[Slika:Philip Bujak with the restored painting of Polish Marshal Rydz-Smigly restored for the Sikorski Institute, London.jpg|thumb|Philip Bujak z restavrirano sliko Edwarda Smigly-Rydza]] Leta 2016 so med arhivi Muzeja Sikorski v [[London]]u odkrili veliko in oljno sliko Śmigły-Rydza, ki jo je neznano kdo prepognil na štiri dele in v aktovki pretihotapil iz okupirane Poljske v Veliko Britanijo. Restavriranje slike je financiral Filip Bujak, član Društva za poljsko dediščino. Restavrirana slika je bila vrnjena Muzeju Sikorski, kjer je trenutno razstavljena. ==Nagrade in častni nazivi== ===Poljska odlikovanja=== Na Poljskem je prejel naslednja visoka odlikovanja: [[Red belega orla (Poljska)|Red belega orla]], Poveljniški in Viteški križ reda [[Virtuti Militari]], Veliki križ, Veliki častniški in Častniški križ reda [[Polonia Restituta]], štirikrat Križ za hrabrost, Zlati križ za zasluge in Križ neodvisnosti z meči. ===Tuja odlikovanja=== Veliki križ Reda zvezde Romunije, Veliki križ Reda italijanske krone, Veliki križ, Veliki častniški in Poveljniški znak francoskega [[Red legije časti|Reda legije časti]], Veliki častnik finskega [[Red bele vrtnice|Reda bele vrtnice]], Veliki križ [[Red belega orla (Jugoslavija)|Reda belega orla]] in [[Red svetega Save|Reda svetega Save]] iz Jugoslavije,<ref>{{navedi knjigo|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=368}}</ref> Veliki križ madžarskega Reda za zasluge, Veliki križ japonskega Reda vzhajajočega sonca, vitez Reda ubijalca medvedov iz Latvije, medaljo Pulaski (ZDA) in italijanski Križec za vojaške zasluge. ===Častni nazivi=== Rydz je bil častni doktor univerz v Varšavi in (takrat poljski) Vilni ter Varšavske tehnološke univerze. Bil je tudi častni član več poljskih mest. ===Pokloni=== Po njem se imenuje velik, z drevesi poraščen Park maršala Edwarda Śmigły-Rydza v Varšavi, urejen po drugi svetovni vojni na vzhodni strani stavbe poljskega parlamenta.<ref>{{navedi knjigo |title=Warsaw and surroundings |last=Jabłoński |first=Rafał |year=2002 |publisher=Festina |location=Warsaw |oclc=680169225 |page=110 |quote=}}</ref> ==Dela== O vojaški taktiki in teoriji *''Walka na bagnety'' (''Borba z bajoneti''), Lvov, 1914 *''W sprawie polskiej doktryny'' (''Poljska vojaška doktrina''), Varšava, 1924 *''Kawaleria w osłonie'' (''Konjkenica v zaščiti vojakov''), Varšava, 1925; *''Byście o sile nie zapomnieli -Rozkazy, Artykuły, Mowy'' (''Ne pozabite na moč – ukazi, članki in govori''), Varšava, 1936 *''Wojna polsko-niemiecka'' (''Poljsko-nemška vojna''), Budimpešta, 1941 Poezija *''Dążąc do końca swoich dróg'' (''Proti koncu moje poti''), Pariz, 1947; London, 1989 Slike in grafike * ilustracije v Piłsudskijevi knjigi ''22. januar 1863'', Lvov, 1920 * prispevki k umetniškim razstavam v Krakovu (1916) in Varšavi (1917); večina njegovih slik se je izgubila == Sklici == {{sklici|20em}} == Glej tudi == * [[seznam poljskih maršalov]] * [[Poljska kampanja (1939)]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Edward Rydz-Śmigły}} * [http://www.generals.dk/general/%C5%9Amigly-Rydz/Eduard/Poland.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Śmigly-Rydz, Eduard}} [[Kategorija:Poljski častniki]] [[Kategorija:Poljski pesniki]] [[Kategorija:Poljski politiki]] [[Kategorija:Poljski slikarji]] [[Kategorija:Maršali Poljske]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda krone (Romunija)]] [[Kategorija:Veterani poljsko-boljševistične vojne]] [[Kategorija:Veterani poljsko-ukrajinske vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Pokopani na Pokopališču Powązki]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Romunije]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla (Poljska)]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Save]] [[Kategorija:Nosilci reda vzhajajočega sonca]] [[Kategorija:Umrli za miokardnim infarktom]] qmi1n13fp81evv6oez8pws6mb4nzjaj 0 302617 6709490 6657338 2026-07-10T22:27:12Z ~2026-32552-67 260877 /* Glej tudi */ 6709490 wikitext text/x-wiki '''Pipan''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Pipan]], teniška igralka * [[Aleš Pipan]] (*1959), košarkarski trener * [[Anita Pipan]], diplomatka * [[Barbara Pipan]] (*198?), agronomka, biotehnologinja * [[Boris Pipan]] (1913—1968), gradbenik, strokovnjak za gradnjo mostov in hidroelektrarn * [[Danilo Pipan]] (1912—?), član organizacije TIGR in NOB * [[Dominika Švarc Pipan]] (*1978), medn. pravnica, politologinja in političarka * [[Gregor Pipan]], visokotehnološki podjetnik * [[Janez Pipan (režiser)|Janez Pipan]] (*1956), gledališki režiser * [[Janez Pipan (hokejist)|Janez Pipan]], hokejist * [[Judita Pipan]] (1905—1984), redovnica, šolska sestra * [[Leo Pipan]], inž. (mdr. izgradnja žičnice na Pohorje) * [[Leontina Skrbinšek]] (r. Pipan; umetniško ime [[Tina Leonova]]) (1917—2011), gledališka igralka * [[Ljubo Pipan]] (1939—2026), računalnikar, univ. profesor * Meta &Urška Pipan, založnici /ur. (založba [[Viharnik]]) * [[Mirko Pipan]], partizan in član britanske [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] * [[Nada Pipan]] (-[[Nemec (priimek)|Nemec]]) (1928—2020), biologinja celice (citologinja), univ. profesorica (MF) * [[Primož Pipan]] (*1977), geograf * [[Rudolf Pipan]] (1895—1975), gozdarski strokovnjak * [[Sergio Pipan]], zgodovinski publicist * Špela Pipan, teniška igralka * [[Špela Pipan]], kuratorka in producentka * [[Tanja Pipan]] (*1970), biologinja, krasoslovka * [[Tomaž Pipan]] (*1978), krajinski arhitekt, igralec? *[[Vlado Pipan]] (1907—1977), kulturno-prosvetni delavec, gledališčnik (geodet) *[[Zmagoslav Pipan]] (1908—?), elektrotehnik *[[Zora Pipan]] (1908—2002), specialna pedagoginja == Glej tudi == * priimke [[Pipuš]], [[Pipenbacher]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pipan}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] an3t83e2g8f1oxdryk7t5tu3ikt6rc3 10 345840 6709259 6709213 2026-07-10T13:26:41Z Pinky sl 2932 sl 6709259 wikitext text/x-wiki * <b id="csdoc_author">last</b>: Priimek posameznega avtorja. Ne dodajajte wikipovezave, namesto tega uporabite parameter '''author-link'''. Za institucionalne avtorje ali avtorje, pri katerih vir navaja le eno ime, uporabite parameter '''last''' ali enega od njegovih aliasov (npr. {{para|author|Bono}}). Aliasi: '''surname''', '''author''', '''last1''', '''surname1''', '''author1'''{{#if:{{{aliases|}}}|, {{{aliases}}}}}. ** '''author''': ta parameter se uporablja za navedbo imena organizacije (npr. odbora) ali celotnega imena (ime in priimek) ene osebe; za slednje je bolj priporočljiva uporaba parametrov {{para|first}} in {{para|last}}. Ta parameter ne sme nikoli vsebovati imen več kot enega avtorja. Podpira označevanje [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|sprejmi-kot-je-zapisano]]. V tem polju ne uporabljajte poševnega tiska, saj to povzroči napako v metapodatkih. ** '''first''': Osebno ali prvo ime avtorja; na primer: ''Ime SrednjeIme'' ali ''Ime S.'' ali ''Ime Sr.'' Ne dodajajte wikipovezave, namesto tega uporabite parameter '''author-link'''. Aliasi: '''given''', '''first1''', '''given1'''. Za prikaz imena je obvezen parameter '''last'''; če je ta prazen, se ime ne bo izpisalo. Generacijske in {{notatypo|vladarske}} pripone uporabljajte le v skladu s smernico [[MOS:JRSR]], častne naslove (vključno z [[Doktor (title)|Dr.]], [[Sir]], in podobno) pa le v skladu s smernico [[MOS:HON]]. ** ALI: za več avtorjev uporabite '''last1''', '''first1''' do '''last<var>n</var>''', '''first<var>n</var>''', kjer je ''n'' poljubno zaporedno število za neomejeno število avtorjev (vsak parameter '''first<var>n</var>''' zahteva ustrezen parameter '''last<var>n</var>''', obratno pa ni nujno). {{Crossref|Glejte parametre za [[#csdoc_display|'''display''']], da spremenite, koliko avtorjev naj se izpiše.}} Aliasi: '''surname1''', '''given1''' do '''surname<var>n</var>''', '''given<var>n</var>''' ali '''author1''' do '''author<var>n</var>'''. Za kombinacijo posameznega avtorja in institucionalnega avtorja lahko uporabite {{para|first1|...}}{{para|last1|...}}{{para|author2|...}}. ** '''author-link''': Naslov obstoječega članka na Wikipediji o avtorju—ne avtorjevo spletno mesto; ne dodajajte wikipovezave. Aliasi: '''author-link1''', '''author1-link''', '''authorlink'''. **ALI: za več avtorjev uporabite '''author-link1''' do '''author-link<var>n</var>'''. Aliasi: '''author1-link''' do '''author<var>n</var>-link'''. **'''name-list-style''': kot vrednost sprejme omejen seznam ključnih besed; ko je nastavljen na <code>amp</code>, <code>ampersand</code> ali <code>&</code>, med zadnji dve imeni na seznamu vstavi znak za in (&); ko je nastavljen na <code>and</code>, med zadnji dve imeni vstavi veznik 'in'; ko je nastavljen na <code>vanc</code> izpiše sezname imen v [[Slog Vancouver|Slogu Vancouver]], če se za imena uporabljata parametra <code>last</code>/<code>first</code>. *{{anchor|para_vauthors}}'''vauthors''': z vejicami ločen seznam imen avtorjev v [[Slog Vancouver|Slogu Vancouver]]; imena podjetij ali institucij kot avtorjev obdajte z [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|dvojnimi oklepaji]]. Če je primerno, na koncu dodajte »etal«: *:{{para|vauthors|Smythe JB, ((Megabux Corp.)), etal}} ** '''author-link''' in '''author-mask''' se lahko uporabita za posamezna imena v {{para|vauthors}}, kot je opisano zgoraj{{#if:{{{limited_param_list|}}}|| *'''{{xtd|authors}}''': opuščeno <sProsto oblikovan seznam imen avtorjev; uporaba tega parametra ni priporočljiva, ker ne prispeva k metapodatkom navedbe vira; ni alias za parameter '''last'''.</s>}}{{#if: {{{contributor|}}}| * <b id="csdoc_contributor">contributor-last</b>: (samo za navedbe knjig) priimek avtorja (parameter '''contribution''' je obvezen). Aliasi: '''contributor-surname''', '''contributor1''', '''contributor1-last''', '''contributor-last1'''. Podpira označevanje [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|sprejmi-kot-je-zapisano]]. **'''contributor-first''': Ime pisca prispevka. Ne dodajajte wikipovezave, namesto tega uporabite parameter '''contributor-link'''. Aliasi: '''contributor-given''', '''contributor1-first''', '''contributor-first1'''. ** ALI: za več piscev prispevkov uporabite '''contributor-last1''', '''contributor-first1''' do '''contributor-last<var>n</var>''', '''contributor-first<var>n</var>''', kjer je ''n'' poljubno zaporedno število za neomejeno število piscev (vsak parameter '''contributor-first<var>n</var>''' zahteva ustrezen parameter '''contributor-last<var>n</var>''', obratno pa ni nujno). Aliasi: '''contributor1-last''', '''contributor1-first''' do '''contributor<var>n</var>-last''', '''contributor<var>n</var>-first''', ali '''contributor1''' do '''contributor<var>n</var>'''. ** '''contributor-link''': Naslov obstoječega članka na Wikipediji o piscu prispevka—ne pisčevo spletno mesto; ne dodajajte wikipovezav. Aliasi: '''contributor-link1''', '''contributor1-link'''. **ALI: za več piscev prispevkov uporabite '''contributor-link1''' do '''contributor-link<var>n</var>'''. Aliasi: '''contributor1-link''' do '''contributor<var>n</var>-link'''.}}{{#if:{{{limited_param_list|}}}|| * <b id="csdoc_translator">translator-last</b>: Priimek prevajalca. Ne dodajajte wikipovezave, namesto tega uporabite parameter '''translator-link'''. Aliasi: '''translator-surname''', '''translator1''', '''translator1-last''', '''translator-last1'''. Podpira označevanje [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|sprejmi-kot-je-zapisano]]. **'''translator-first''': Ime prevajalca. Ne dodajajte wikipovezave, namesto tega uporabite parameter '''translator-link'''. Aliasi: '''translator-given''', '''translator1-first''', '''translator-first1'''. ** ALI: za več prevajalcev uporabite '''translator-last1''', '''translator-first1''' do '''translator-last<var>n</var>''', '''translator-first<var>n</var>''', kjer je ''n'' poljubno zaporedno število za neomejeno število prevajalcev (vsak parameter '''translator-first<var>n</var>''' zahteva ustrezen parameter '''translator-last<var>n</var>''', obratno pa ni nujno). Aliasi: '''translator1-last''', '''translator1-first''' do '''translator<var>n</var>-last''', '''translator<var>n</var>-first''', ali '''translator1''' do '''translator<var>n</var>'''. ** '''translator-link''': Naslov obstoječega članka na Wikipediji o prevajalcu—ne prevajalčevo spletno mesto; ne dodajajte wikipovezave. Aliasi: '''translator-link1''', '''translator1-link'''. **ALI: za več prevajalcev uporabite '''translator-link1''' do '''translator-link<var>n</var>'''. Aliasi: '''translator1-link''' do '''translator<var>n</var>-link'''.}} * <b id="csdoc_collaboration">collaboration</b>: Ime skupine avtorjev ali sodelavcev; zahteva navedbo enega ali več primarnih avtorjev s parametri '''author''', '''last''' ali '''vauthors''; izpiše se za seznamom avtorjev in seznamu avtorjev doda pripis »et al.«.{{#if: {{{others|}}}| * <b id="csdoc_others">others</b>: Za navedbo ostalih sodelavcev pri delu, vključno z ilustratorji. Za vrednost parametra zapišite ''Illustrated by John Smith''.}}{{#if: {{{avothers|}}}|<nowiki /> * <b id="csdoc_others">others</b>: Za navedbo ostalih sodelavcev pri delu, vključno z ilustratorji. Za vrednost parametra zapišite ''Illustrated by John Smith''. Upoštevajte, da bo navedba parametra others= brez parametra author= (ali enega od njegovih aliasov) uvrstila članek v [[:Kategorija:Vzdrževanje CS1: drugo v Navedi AV medij (opombe)]].}} *Opomba: Pri uporabi slogov {{sfnote|lc=y}} ali {{paren|lc=y}} s predlogami, ne uporabljajte več imen v enem polju, saj se sicer sidro ne bo ujemalo z medbesedilno povezavo. 963mo64b8t1ttthcyj0f82xizgib1qt 6709261 6709259 2026-07-10T13:31:41Z Pinky sl 2932 6709261 wikitext text/x-wiki * <b id="csdoc_author">last</b>: Priimek posameznega avtorja. Ne dodajajte wikipovezave, namesto tega uporabite parameter '''author-link'''. Za institucionalne avtorje ali avtorje, pri katerih vir navaja le eno ime, uporabite parameter '''last''' ali enega od njegovih aliasov (npr. {{para|author|Bono}}). Aliasi: '''surname''', '''author''', '''last1''', '''surname1''', '''author1'''{{#if:{{{aliases|}}}|, {{{aliases}}}}}. ** '''author''': ta parameter se uporablja za navedbo imena organizacije (npr. odbora) ali celotnega imena (ime in priimek) ene osebe; za slednje je bolj priporočljiva uporaba parametrov {{para|first}} in {{para|last}}. Ta parameter ne sme nikoli vsebovati imen več kot enega avtorja. Podpira označevanje [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|sprejmi-kot-je-zapisano]]. V tem polju ne uporabljajte poševnega tiska, saj to povzroči napako v metapodatkih. ** '''first''': Osebno ali prvo ime avtorja; na primer: ''Ime SrednjeIme'' ali ''Ime S.'' ali ''Ime Sr.'' Ne dodajajte wikipovezave, namesto tega uporabite parameter '''author-link'''. Aliasi: '''given''', '''first1''', '''given1'''. Za prikaz imena je obvezen parameter '''last'''; če je ta prazen, se ime ne bo izpisalo. Generacijske in {{notatypo|vladarske}} pripone in častne naslove (vključno z [[Doktor|Dr.]], [[Sir]], in podobno) uporabljajte v skladu s smernico [[WP:IMENA]]. ** ALI: za več avtorjev uporabite '''last1''', '''first1''' do '''last<var>n</var>''', '''first<var>n</var>''', kjer je ''n'' poljubno zaporedno število za neomejeno število avtorjev (vsak parameter '''first<var>n</var>''' zahteva ustrezen parameter '''last<var>n</var>''', obratno pa ni nujno). {{Crossref|Glejte parametre za [[#csdoc_display|'''display''']], da spremenite, koliko avtorjev naj se izpiše.}} Aliasi: '''surname1''', '''given1''' do '''surname<var>n</var>''', '''given<var>n</var>''' ali '''author1''' do '''author<var>n</var>'''. Za kombinacijo posameznega avtorja in institucionalnega avtorja lahko uporabite {{para|first1|...}}{{para|last1|...}}{{para|author2|...}}. ** '''author-link''': Naslov obstoječega članka na Wikipediji o avtorju—ne avtorjevo spletno mesto; ne dodajajte wikipovezave. Aliasi: '''author-link1''', '''author1-link''', '''authorlink'''. **ALI: za več avtorjev uporabite '''author-link1''' do '''author-link<var>n</var>'''. Aliasi: '''author1-link''' do '''author<var>n</var>-link'''. **'''name-list-style''': kot vrednost sprejme omejen seznam ključnih besed; ko je nastavljen na <code>amp</code>, <code>ampersand</code> ali <code>&</code>, med zadnji dve imeni na seznamu vstavi znak za in (&); ko je nastavljen na <code>and</code>, med zadnji dve imeni vstavi veznik 'in'; ko je nastavljen na <code>vanc</code> izpiše sezname imen v [[Slog Vancouver|Slogu Vancouver]], če se za imena uporabljata parametra <code>last</code>/<code>first</code>. *{{anchor|para_vauthors}}'''vauthors''': z vejicami ločen seznam imen avtorjev v [[Slog Vancouver|Slogu Vancouver]]; imena podjetij ali institucij kot avtorjev obdajte z [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|dvojnimi oklepaji]]. Če je primerno, na koncu dodajte »etal«: *:{{para|vauthors|Smythe JB, ((Megabux Corp.)), etal}} ** '''author-link''' in '''author-mask''' se lahko uporabita za posamezna imena v {{para|vauthors}}, kot je opisano zgoraj{{#if:{{{limited_param_list|}}}|| *'''{{xtd|authors}}''': opuščeno <sProsto oblikovan seznam imen avtorjev; uporaba tega parametra ni priporočljiva, ker ne prispeva k metapodatkom navedbe vira; ni alias za parameter '''last'''.</s>}}{{#if: {{{contributor|}}}| * <b id="csdoc_contributor">contributor-last</b>: (samo za navedbe knjig) priimek avtorja (parameter '''contribution''' je obvezen). Aliasi: '''contributor-surname''', '''contributor1''', '''contributor1-last''', '''contributor-last1'''. Podpira označevanje [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|sprejmi-kot-je-zapisano]]. **'''contributor-first''': Ime pisca prispevka. Ne dodajajte wikipovezave, namesto tega uporabite parameter '''contributor-link'''. Aliasi: '''contributor-given''', '''contributor1-first''', '''contributor-first1'''. ** ALI: za več piscev prispevkov uporabite '''contributor-last1''', '''contributor-first1''' do '''contributor-last<var>n</var>''', '''contributor-first<var>n</var>''', kjer je ''n'' poljubno zaporedno število za neomejeno število piscev (vsak parameter '''contributor-first<var>n</var>''' zahteva ustrezen parameter '''contributor-last<var>n</var>''', obratno pa ni nujno). Aliasi: '''contributor1-last''', '''contributor1-first''' do '''contributor<var>n</var>-last''', '''contributor<var>n</var>-first''', ali '''contributor1''' do '''contributor<var>n</var>'''. ** '''contributor-link''': Naslov obstoječega članka na Wikipediji o piscu prispevka—ne pisčevo spletno mesto; ne dodajajte wikipovezav. Aliasi: '''contributor-link1''', '''contributor1-link'''. **ALI: za več piscev prispevkov uporabite '''contributor-link1''' do '''contributor-link<var>n</var>'''. Aliasi: '''contributor1-link''' do '''contributor<var>n</var>-link'''.}}{{#if:{{{limited_param_list|}}}|| * <b id="csdoc_translator">translator-last</b>: Priimek prevajalca. Ne dodajajte wikipovezave, namesto tega uporabite parameter '''translator-link'''. Aliasi: '''translator-surname''', '''translator1''', '''translator1-last''', '''translator-last1'''. Podpira označevanje [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|sprejmi-kot-je-zapisano]]. **'''translator-first''': Ime prevajalca. Ne dodajajte wikipovezave, namesto tega uporabite parameter '''translator-link'''. Aliasi: '''translator-given''', '''translator1-first''', '''translator-first1'''. ** ALI: za več prevajalcev uporabite '''translator-last1''', '''translator-first1''' do '''translator-last<var>n</var>''', '''translator-first<var>n</var>''', kjer je ''n'' poljubno zaporedno število za neomejeno število prevajalcev (vsak parameter '''translator-first<var>n</var>''' zahteva ustrezen parameter '''translator-last<var>n</var>''', obratno pa ni nujno). Aliasi: '''translator1-last''', '''translator1-first''' do '''translator<var>n</var>-last''', '''translator<var>n</var>-first''', ali '''translator1''' do '''translator<var>n</var>'''. ** '''translator-link''': Naslov obstoječega članka na Wikipediji o prevajalcu—ne prevajalčevo spletno mesto; ne dodajajte wikipovezave. Aliasi: '''translator-link1''', '''translator1-link'''. **ALI: za več prevajalcev uporabite '''translator-link1''' do '''translator-link<var>n</var>'''. Aliasi: '''translator1-link''' do '''translator<var>n</var>-link'''.}} * <b id="csdoc_collaboration">collaboration</b>: Ime skupine avtorjev ali sodelavcev; zahteva navedbo enega ali več primarnih avtorjev s parametri '''author''', '''last''' ali '''vauthors''; izpiše se za seznamom avtorjev in seznamu avtorjev doda pripis »et al.«.{{#if: {{{others|}}}| * <b id="csdoc_others">others</b>: Za navedbo ostalih sodelavcev pri delu, vključno z ilustratorji. Za vrednost parametra zapišite ''Illustrated by John Smith''.}}{{#if: {{{avothers|}}}|<nowiki /> * <b id="csdoc_others">others</b>: Za navedbo ostalih sodelavcev pri delu, vključno z ilustratorji. Za vrednost parametra zapišite ''Illustrated by John Smith''. Upoštevajte, da bo navedba parametra others= brez parametra author= (ali enega od njegovih aliasov) uvrstila članek v [[:Kategorija:Vzdrževanje CS1: drugo v Navedi AV medij (opombe)]].}} *Opomba: Pri uporabi slogov {{sfnote|lc=y}} ali {{paren|lc=y}} s predlogami, ne uporabljajte več imen v enem polju, saj se sicer sidro ne bo ujemalo z medbesedilno povezavo. 0gvqew14hn0i9qb4a0cftfsg0mv3d82 6709273 6709261 2026-07-10T14:08:20Z Pinky sl 2932 sl 6709273 wikitext text/x-wiki * <b id="csdoc_author">last</b>: Priimek posameznega avtorja. Ne dodajajte wikipovezave, namesto tega uporabite parameter '''author-link'''. Za institucionalne avtorje ali avtorje, pri katerih vir navaja le eno ime, uporabite parameter '''last''' ali enega od njegovih aliasov (npr. {{para|author|Bono}}). Aliasi: '''surname''', '''author''', '''last1''', '''surname1''', '''author1'''{{#if:{{{aliases|}}}|, {{{aliases}}}}}. ** '''author''': ta parameter se uporablja za navedbo imena organizacije (npr. odbora) ali celotnega imena (ime in priimek) ene osebe; za slednje je bolj priporočljiva uporaba parametrov {{para|first}} in {{para|last}}. Ta parameter ne sme nikoli vsebovati imen več kot enega avtorja. Podpira označevanje [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|sprejmi-kot-je-zapisano]]. V tem polju ne uporabljajte poševnega tiska, saj to povzroči napako v metapodatkih. ** '''first''': Osebno ali prvo ime avtorja; na primer: ''Ime SrednjeIme'' ali ''Ime S.'' ali ''Ime Sr.'' Ne dodajajte wikipovezave, namesto tega uporabite parameter '''author-link'''. Aliasi: '''given''', '''first1''', '''given1'''. Za prikaz imena je obvezen parameter '''last'''; če je ta prazen, se ime ne bo izpisalo. Generacijske in {{notatypo|vladarske}} pripone in častne naslove (vključno z [[Doktor|Dr.]], [[Sir]], in podobno) uporabljajte v skladu s smernico [[WP:IMENA]]. ** ALI: za več avtorjev uporabite '''last1''', '''first1''' do '''last<var>n</var>''', '''first<var>n</var>''', kjer je ''n'' poljubno zaporedno število za neomejeno število avtorjev (vsak parameter '''first<var>n</var>''' zahteva ustrezen parameter '''last<var>n</var>''', obratno pa ni nujno). {{Crossref|Glejte parametre za [[#csdoc_display|'''display''']], da spremenite, koliko avtorjev naj se izpiše.}} Aliasi: '''surname1''', '''given1''' do '''surname<var>n</var>''', '''given<var>n</var>''' ali '''author1''' do '''author<var>n</var>'''. Za kombinacijo posameznega avtorja in institucionalnega avtorja lahko uporabite {{para|first1|...}}{{para|last1|...}}{{para|author2|...}}. ** '''author-link''': Naslov obstoječega članka na Wikipediji o avtorju—ne avtorjevo spletno mesto; ne dodajajte wikipovezave. Aliasi: '''author-link1''', '''author1-link''', '''authorlink'''. **ALI: za več avtorjev uporabite '''author-link1''' do '''author-link<var>n</var>'''. Aliasi: '''author1-link''' do '''author<var>n</var>-link'''. **'''name-list-style''': kot vrednost sprejme omejen seznam ključnih besed; ko je nastavljen na <code>amp</code>, <code>ampersand</code> ali <code>&</code>, med zadnji dve imeni na seznamu vstavi znak za in (&); ko je nastavljen na <code>and</code>, med zadnji dve imeni vstavi veznik 'in'; ko je nastavljen na <code>vanc</code> izpiše sezname imen v [[Slog Vancouver|Slogu Vancouver]], če se za imena uporabljata parametra <code>last</code>/<code>first</code>. *{{anchor|para_vauthors}}'''vauthors''': z vejicami ločen seznam imen avtorjev v [[Slog Vancouver|Slogu Vancouver]]; imena podjetij ali institucij kot avtorjev obdajte z [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|dvojnimi oklepaji]]. Če je primerno, na koncu dodajte »etal«: *:{{para|vauthors|Smythe JB, ((Megabux Corp.)), etal}} ** '''author-link''' in '''author-mask''' se lahko uporabita za posamezna imena v {{para|vauthors}}, kot je opisano zgoraj{{#if:{{{limited_param_list|}}}|| *'''{{xtd|authors}}''': opuščeno <sProsto oblikovan seznam imen avtorjev; uporaba tega parametra ni priporočljiva, ker ne prispeva k metapodatkom navedbe vira; ni alias za parameter '''last'''.</s>}}{{#if: {{{contributor|}}}| * <b id="csdoc_contributor">contributor-last</b>: (samo za navedbe knjig) priimek avtorja (parameter '''contribution''' je obvezen). Aliasi: '''contributor-surname''', '''contributor1''', '''contributor1-last''', '''contributor-last1'''. Podpira označevanje [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|sprejmi-kot-je-zapisano]]. **'''contributor-first''': Ime pisca prispevka. Ne dodajajte wikipovezave, namesto tega uporabite parameter '''contributor-link'''. Aliasi: '''contributor-given''', '''contributor1-first''', '''contributor-first1'''. ** ALI: za več piscev prispevkov uporabite '''contributor-last1''', '''contributor-first1''' do '''contributor-last<var>n</var>''', '''contributor-first<var>n</var>''', kjer je ''n'' poljubno zaporedno število za neomejeno število piscev (vsak parameter '''contributor-first<var>n</var>''' zahteva ustrezen parameter '''contributor-last<var>n</var>''', obratno pa ni nujno). Aliasi: '''contributor1-last''', '''contributor1-first''' do '''contributor<var>n</var>-last''', '''contributor<var>n</var>-first''', ali '''contributor1''' do '''contributor<var>n</var>'''. ** '''contributor-link''': Naslov obstoječega članka na Wikipediji o piscu prispevka—ne pisčevo spletno mesto; ne dodajajte wikipovezav. Aliasi: '''contributor-link1''', '''contributor1-link'''. **ALI: za več piscev prispevkov uporabite '''contributor-link1''' do '''contributor-link<var>n</var>'''. Aliasi: '''contributor1-link''' do '''contributor<var>n</var>-link'''.}}{{#if:{{{limited_param_list|}}}|| * <b id="csdoc_translator">translator-last</b>: Priimek prevajalca. Ne dodajajte wikipovezave, namesto tega uporabite parameter '''translator-link'''. Aliasi: '''translator-surname''', '''translator1''', '''translator1-last''', '''translator-last1'''. Podpira označevanje [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|sprejmi-kot-je-zapisano]]. **'''translator-first''': Ime prevajalca. Ne dodajajte wikipovezave, namesto tega uporabite parameter '''translator-link'''. Aliasi: '''translator-given''', '''translator1-first''', '''translator-first1'''. ** ALI: za več prevajalcev uporabite '''translator-last1''', '''translator-first1''' do '''translator-last<var>n</var>''', '''translator-first<var>n</var>''', kjer je ''n'' poljubno zaporedno število za neomejeno število prevajalcev (vsak parameter '''translator-first<var>n</var>''' zahteva ustrezen parameter '''translator-last<var>n</var>''', obratno pa ni nujno). Aliasi: '''translator1-last''', '''translator1-first''' do '''translator<var>n</var>-last''', '''translator<var>n</var>-first''', ali '''translator1''' do '''translator<var>n</var>'''. ** '''translator-link''': Naslov obstoječega članka na Wikipediji o prevajalcu—ne prevajalčevo spletno mesto; ne dodajajte wikipovezave. Aliasi: '''translator-link1''', '''translator1-link'''. **ALI: za več prevajalcev uporabite '''translator-link1''' do '''translator-link<var>n</var>'''. Aliasi: '''translator1-link''' do '''translator<var>n</var>-link'''.}} * <b id="csdoc_collaboration">collaboration</b>: Ime skupine avtorjev ali sodelavcev; zahteva navedbo enega ali več primarnih avtorjev s parametri '''author''', '''last''' ali '''vauthors''; izpiše se za seznamom avtorjev in seznamu avtorjev doda pripis »et al.«.{{#if: {{{others|}}}| * <b id="csdoc_others">others</b>: Za navedbo ostalih sodelavcev pri delu, vključno z ilustratorji. Za vrednost parametra zapišite ''Ilustriral John Smith''.}}{{#if: {{{avothers|}}}|<nowiki /> * <b id="csdoc_others">others</b>: Za navedbo ostalih sodelavcev pri delu, vključno z ilustratorji. Za vrednost parametra zapišite ''Ilustriral John Smith''. Upoštevajte, da bo navedba parametra others= brez parametra author= (ali enega od njegovih aliasov) uvrstila članek v [[:Kategorija:Vzdrževanje CS1: drugo v Navedi AV medij (opombe)]].}} *Opomba: Pri uporabi slogov {{sfnote|lc=y}} ali {{paren|lc=y}} s predlogami, ne uporabljajte več imen v enem polju, saj se sicer sidro ne bo ujemalo z medbesedilno povezavo. 8lh936ydejlm4myutzw8v8j6z6e2s9t 10 345841 6709271 4091958 2026-07-10T14:05:05Z Pinky sl 2932 posodobitev 6709271 wikitext text/x-wiki {{Crossreference|(Glej tudi [[Pomoč:Slog navajanja 1#Naslovi in poglavja |Pomoč:Slog navajanja 1 § Naslovi in poglavja]].)}} * <b id="csdoc_title">{{#switch:{{{title_title}}} |encyclopedia=encyclopedia |#default = title}}</b>: Naslov vira. {{#switch:{{{link}}}|no=|wikilink_only=Lahko se doda wikipovezava do obstoječega članka na Wikipediji.|Lahko se doda wikipovezava do obstoječega članka na Wikipediji ali pa se za dodajanje zunanje povezave uporabi parameter '''url''', vendar ne oboje hkrati.}} {{#switch:{{BASEPAGENAME}} |Navedi arXiv |Navedi konferenco |Navedi epizodo |Navedi časopis |Navedi revijo |Navedi novice |Navedi splet |Navedi sporočilo za javnost |Navedi podkast = Izpiše se v narekovajih. Pri naslovih, ki že vsebujejo narekovaje, pretvorite navadne narekovaje (<kbd>"</kbd>) v enojne narekovaje (<kbd>'</kbd>). Za navodila v bolj zapletenih situacijah glejte [[MOS:QINQ]]. |Navedi poročilo = Izpiše se neoblikovano, brez poševnega tiska ali narekovajev. |Navedi knjigo = Izpiše se v ''ležečem tisku''. |Citat = Če je definiran parameter '''work''' (ali njegov alias), se '''title''' izpiše v narekovajih; v nasprotnem primeru se '''title''' izpiše v ležečem tiski. |#default = Izpiše se v ''ležečem tisku''.}} {{#if:{{{limited_param_list|}}}||Če je definiran parameter '''script-title''' , uporabite parameter '''title''' za zapis [[WP:ROMAN|romanizacije]](če je na voljo) naslova, navedenega v parametru '''script-title'''. ** '''script-title''': Izvirni naslov za jezike, ki ne uporabljajo pisave na osnovi latinice (arabska, kitajska, cirilica, grška, hebrejska, japonska, korejska itd.); ni izpisan ležeče, sledi ležeči romanizaciji, definirani v parametru '''title''' (če je prisoten). Predenj je treba dodati eno od [[Pomoč:Slog navajanja 1#{{pipe}}script-&lt;param>{{=}} jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki brskalnikom pomaga pravilno izpisati pisavo: **:<code><nowiki>... |title=Tōkyō tawā |script-title=ja:東京タワー |trans-title=Stolp Tokio ...</nowiki></code> ** <b id="csdoc_trans-title">trans-title</b>: Slovenski prevod naslova, če je citirani vir v tujem jeziku. Prikaže se v oglatih oklepajih za '''{{#switch:{{{title_title}}} |encyclopedia=encyclopedia |#default = title}}'''. Priporočljiva je uporaba parametra '''language'''.}} :Naslovi, ki vsebujejo določene znake, se ne bodo pravilno izpisali in povezali, razen če so ti znaki kodirani. {| class="wikitable" style="margin-left: 5em" ! nova vrstica !! [ !! ] !! &#124; |- | presledek || style="text-align: center;" | &amp;#91; || style="text-align: center;" | &amp;#93; || style="text-align: center;" | <code><nowiki>{{!}}</nowiki></code> (preferred) |- | | colspan="2" style="text-align: center;" | [[Predloga:Oglati oklepaj|<nowiki>{{Oglati oklepaj|besedilo}}</nowiki>]] || &amp;#124; ali [[Predloga:Navpičnica|<nowiki>{{navpičnica}}</nowiki>]] – {{crossref|glej tudi {{section link|Pomoč:Tabela|Izpisovanje pokončnice}}}} |}{{#if:{{{limited_param_list|}}}|| :* <b id="csdoc_title-link">title-link</b>: Naslov obstoječega članka na Wikipediji o viru, navedenem v parametru '''title''' – ne uporabljajte spletnega naslova; ne dodajajte wikipovezave. {{#switch:{{BASEPAGENAME}}|Navedi časopis = :: Nekateri identifikatorji (ki označujejo prosto dostopne vire) se bodo samodejno povezali z naslovom, kadar parametra {{para|url}} in {{para|title-link}} nista uporabljena za določitev drugega cilja povezave. To vedenje je mogoče prezreti z uporabo ene izmed več posebnih ključnih besed za {{para|title-link}}, s katerimi ročno izberete določen vir ({{para|title-link|pmc}} ali {{para|title-link|doi}}) fza samodejno povezovanje ali pa to funkcijo onemogočite ({{para|title-link|none}}).}} }} 2w17ilhc3jg9ngxr3vojir66bmuq7c3 6709321 6709271 2026-07-10T15:41:33Z Pinky sl 2932 tn 6709321 wikitext text/x-wiki {{Crossreference|(Glej tudi [[Pomoč:Slog navajanja 1#Naslovi in poglavja |Pomoč:Slog navajanja 1 § Naslovi in poglavja]].)}} * <b id="csdoc_title">{{#switch:{{{title_title}}} |encyclopedia=encyclopedia |#default = title}}</b>: Naslov vira. {{#switch:{{{link}}}|no=|wikilink_only=Lahko se doda wikipovezava do obstoječega članka na Wikipediji.|Lahko se doda wikipovezava do obstoječega članka na Wikipediji ali pa se za dodajanje zunanje povezave uporabi parameter '''url''', vendar ne oboje hkrati.}} {{#switch:{{BASEPAGENAME}} |Navedi arXiv |Navedi konferenco |Navedi epizodo |Navedi časopis |Navedi revijo |Navedi novice |Navedi splet |Navedi sporočilo za javnost |Navedi podkast = Izpiše se v narekovajih. Pri naslovih, ki že vsebujejo narekovaje, pretvorite navadne narekovaje (<kbd>"</kbd>) v enojne narekovaje (<kbd>'</kbd>). |Navedi poročilo = Izpiše se neoblikovano, brez poševnega tiska ali narekovajev. |Navedi knjigo = Izpiše se v ''ležečem tisku''. |Citat = Če je definiran parameter '''work''' (ali njegov alias), se '''title''' izpiše v narekovajih; v nasprotnem primeru se '''title''' izpiše v ležečem tiski. |#default = Izpiše se v ''ležečem tisku''.}} {{#if:{{{limited_param_list|}}}||Če je definiran parameter '''script-title''' , uporabite parameter '''title''' za zapis [[WP:ROMAN|romanizacije]] (če je na voljo) naslova, navedenega v parametru '''script-title'''. ** '''script-title''': Izvirni naslov za jezike, ki ne uporabljajo pisave na osnovi latinice (arabska, kitajska, cirilica, grška, hebrejska, japonska, korejska itd.); ni izpisan ležeče, sledi ležeči romanizaciji, definirani v parametru '''title''' (če je prisoten). Predenj je treba dodati eno od [[Pomoč:Slog navajanja 1#{{pipe}}script-&lt;param>{{=}} jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki brskalnikom pomaga pravilno izpisati pisavo: **:<code><nowiki>... |title=Tōkyō tawā |script-title=ja:東京タワー |trans-title=Stolp Tokio ...</nowiki></code> ** <b id="csdoc_trans-title">trans-title</b>: Slovenski prevod naslova, če je citirani vir v tujem jeziku. Prikaže se v oglatih oklepajih za '''{{#switch:{{{title_title}}} |encyclopedia=encyclopedia |#default = title}}'''. Priporočljiva je uporaba parametra '''language'''.}} :Naslovi, ki vsebujejo določene znake, se ne bodo pravilno izpisali in povezali, razen če so ti znaki kodirani. {| class="wikitable" style="margin-left: 5em" ! nova vrstica !! [ !! ] !! &#124; |- | presledek || style="text-align: center;" | &amp;#91; || style="text-align: center;" | &amp;#93; || style="text-align: center;" | <code><nowiki>{{!}}</nowiki></code> (preferred) |- | | colspan="2" style="text-align: center;" | [[Predloga:Oglati oklepaj|<nowiki>{{Oglati oklepaj|besedilo}}</nowiki>]] || &amp;#124; ali [[Predloga:Navpičnica|<nowiki>{{navpičnica}}</nowiki>]] – {{crossref|glej tudi {{section link|Pomoč:Tabela|Izpisovanje pokončnice}}}} |}{{#if:{{{limited_param_list|}}}|| :* <b id="csdoc_title-link">title-link</b>: Naslov obstoječega članka na Wikipediji o viru, navedenem v parametru '''title''' – ne uporabljajte spletnega naslova; ne dodajajte wikipovezave. {{#switch:{{BASEPAGENAME}}|Navedi časopis = :: Nekateri identifikatorji (ki označujejo prosto dostopne vire) se bodo samodejno povezali z naslovom, kadar parametra {{para|url}} in {{para|title-link}} nista uporabljena za določitev drugega cilja povezave. To vedenje je mogoče prezreti z uporabo ene izmed več posebnih ključnih besed za {{para|title-link}}, s katerimi ročno izberete določen vir ({{para|title-link|pmc}} ali {{para|title-link|doi}}) fza samodejno povezovanje ali pa to funkcijo onemogočite ({{para|title-link|none}}).}} }} bpjuc03bjr1rvj20o90qnh1zz381b1z 10 345842 6709275 5324255 2026-07-10T14:25:51Z Pinky sl 2932 posodobitev 6709275 wikitext text/x-wiki * {{#switch:{{{title_title}}} | booktitle = <b id="csdoc_book-title">book-title</b> | #default = <b id="csdoc_chapter">chapter</b>}}: Naslov poglavja v viru. Lahko se doda wikipovezava ali pa se uporabi parameter '''chapter-url''', vendar ne oboje hkrati. {{#switch:{{BASEPAGENAME}} |Navedi časopis |Navedi splet |Navedoi novice |Navedi sporočilo za javnost |Navedi konferenco |Navedi podkast = Ne izpiše se četudi je nastavljen |#default = Izpiše se v narekovajih}}. Če je definiran parameter '''script-chapter''', uporabite '''chapter''' za zapis [[WP:ROMAN|romanizacije]] (če je na voljo) naslova v parametru '''script-chapter''' ** <b id="csdoc_script-chapter">script-chapter</b>: Naslov poglavja za jezike, ki ne uporabljajo pisave na osnovi latinice (arabska, kitajska, cirilica, grška, hebrejska, japonska, korejska itd.); sledi [[WP:ROMAN|romanizaciji]], definirani v parametru '''chapter''' (če je prisoten). Predenj je treba dodati eno od [[Pomoč:Slog navajanja 1#{{pipe}}script-&lt;param>{{=}} jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki brskalnikom pomaga pravilno izpisati pisavo: **:<code><nowiki>... |chapter=Tōkyō tawā |script-chapter=ja:東京タワー |trans-chapter=Stolp Tokio ...</nowiki></code> ** <b id="csdoc_trans-chapter">trans-chapter</b>: Slovenski prevod naslova poglavja, če je citirani vir v tujem jeziku. Prikaže se v oglatih oklepajih za '''{{#switch:{{{title_title}}} | booktitle = book-title | #default = chapter}}''' polja; če je definiran parameter '''chapter-url''', je '''trans-chapter''' vključen v povezavo. Priporočljiva je uporaba parametra '''language'''. * <b id="csdoc_contribution">contribution</b>: Ločeno avtorsko delo knjige avtorja '''author'''. Lahko se doda wikipovezava ali pa se uporabi parameter '''contribution-url''', vendar ne oboje hkrati. Vrednosti <code>Afterword</code>, <code>Foreword</code>, <code>Introduction</code> ali <code>Preface</code> se izpišejo brez narekovajev; katera koli druga vrednost se izpiše v narekovajih. Avtor prispevka je naveden v parametru '''contributor'''. m4c8axwhpub687flsi045aj0qow5k1v 10 345843 6709277 4091995 2026-07-10T14:30:09Z Pinky sl 2932 posodobitev 6709277 wikitext text/x-wiki * '''type''': Zagotavlja dodatne informacije o vrsti medija vira. Lahko se alternativno uporabi za identifikacijo vrste rokopisa, povezanega v naslovu, če to ni končna različica rokopisa (npr. če je prednatis rokopisa prosto dostopen, vendar je uradna objavljena različica plačljiva). Format je začetna velika začetnica. Izpiše se v oklepaju za naslovom. Rezervirana ključna beseda <code>none</code> se lahko uporabi za onemogočanje izpisa vrste vira. {{#if:{{{type_default|}}}|Privzeto nastavljeno na {{{type_default}}}.|Zgledi: {{xt|Teza}}, {{xt|Brošura}}, {{xt|CD ovitek}}, {{xt|Izjava za javnost}}.}} Alias: '''medium'''{{#ifeq:{{{type_default|}}}|Teza|, '''diploma'''}}. arx2lmsdax9l9af6n02ua7hwbok6xvf 10 345848 6709283 6554110 2026-07-10T14:40:44Z Pinky sl 2932 sl 6709283 wikitext text/x-wiki * <b id="csdoc_date">date</b>: Datum vira, ki se navaja. Lahko je polni datum (dan, mesec in leto) ali delni datum (mesec in leto, sezona in leto, ali leto). Uporabite enak format kot je uporabljen v drugih sklicih na publikacije.{{r|date|group=date}} Parameter je zahtevan, če se uporablja '''year''' za razločevanje {{tlx|sfn}} povezav na več del sklice istega avtorja z istim letom.{{sup|[[Predloga:Sfn#More_than_one_work_in_a_year|[več]]]}} Ne uporabljaj wikipovezav. Izpiše se za avtorji in je vključen med oklepaji. Če avtor ni naveden, se izpiše za založnikom.{{#if:{{{aliases|}}}|&#32;Aliasi: {{{aliases}}}}}. {{crossref|Za sprejemljive oblike datumov glej {{section link|Pomoč:Slog Navajanja 1|Datumi}}.}} :Za približno leto, dodajte "<code>c. </code>", npr.: {{para|date|c. 1900}}. {{anchor|Undated}} :Če datuma ni, ali "undated", uporabite {{para|date|n.d.}} {{Slog navajanja - dokumentacija/auto-date-format}} * <b id="csdoc_year">year</b>: Letnica vira, ki se navaja. Uporaba {{para|date}} se priporoča, razen če se izpolnjeni {{em|vsi}} sledeči pogoji: *# Format v {{para|date}} je YYYY-MM-DD. *# Sklic zahteva <code>CITEREF</code> [[Predloga:Sfn#More than one work in a year|razločevalec]]. * <b id="csdoc_origyear">orig-year</b>: Leto prve izdaje; izpiše v oglatih oklepajih za '''date''' (ali '''year'''). Zaradi jasnosti, lahko dodate podrobnejše besedilo. Npr.: {{para|orig-year|Prva izdaja 1859}} ali {{para|orig-year|Sestavljeno 1904}}. Alias: '''origyear'''}} * <b id="csdoc_df">df</b>: format datuma; nastavi dane datume v določen format; ne podpira časovnih obdobij ali sezonskih datumov; prepiše zgoraj opisano samodejno oblikovanje datumov. Sprejme eno vrednost, ki je lahko ena od teh: *:<code>dmy</code> – nastavi datume publikacije na dan mesec leto format; access- in archive-dates se ne spremenijo; *:<code>mdy</code> – kot zgoraj za mesec dan, leto format *:<code>ymd</code> – kot zgoraj za format YYYY-MM-DD *:<code>dmy-all</code> – nastavi datume publikacije, access- in archive-dates na dan mesec leto format; *:<code>mdy-all</code> – kot zgoraj za mesec dan, leto format *:<code>ymd-all</code> – kot zgoraj za format YYYY-MM-DD {{reflist|group=date|refs=<ref name=date>Datumi publikacij v sklicih naj bodo znotraj članka v enakem formatu. Lahko se razlikuje od formata datuma dostopa ali arhiviranja.</ref>}} 27ts0kn1wbwlya664m935cios8qk8o2 6709337 6709283 2026-07-10T16:00:31Z Pinky sl 2932 6709337 wikitext text/x-wiki * <b id="csdoc_date">date</b>: Datum vira, ki se navaja. Lahko je polni datum (dan, mesec in leto) ali delni datum (mesec in leto, sezona in leto ali leto). Uporabite enak format kot je uporabljen v drugih sklicih na publikacije.{{r|date|group=date}} Ne dodajajte wikipovezave. Izpiše se za avtorji in je obdan z oklepaji. Če ni navedenega avtorja, se prikaže za spletnim mestom in založnikom. {{#if:{{{aliases|}}}|Aliasi: {{{aliases}}}.}} {{crossref|Za sprejemljive formate datumov glejte {{section link|Pomoč:Slog navajanja 1|Datumi}}.}} :[[Pomoč:Kratki sklici|Kratki sklici]] ciljajo na celotne citate z uporabo leta, navedenega v tem parametru. Letu se lahko doda mala črka kot pripona za razločevanje povezav {{tlx|sfn}} do več del istega avtorja v istem letu,{{sup|[[Predloga:Sfn#More_than_one_work_in_a_year|[več]]]}} razen če je datum oblikovan kot YYYY-MM-DD. v '''year''' ali '''ref'''. :Za približno leto pred njega dodajte "<code>c. </code>", takole: {{para|date|c. 1900}}. {{anchor|Undated}} :Če datuma ni ali če je delo »nedatirano«, uporabite {{para|date|n.d.}} :Datum spletne strani, dokumenta PDF itd., ki nima vidnega datuma, se lahko včasih ugotovi z iskanjem datuma nastanka <code>created</code> ali posodobitve <code>updated</code>v izvorni kodi strani ali dokumenta; doda se lahko komentar za urejevalce, kot je <code><nowiki>date=2021-12-25<!--date from page source-->|orig-date=Izvirni datum 2011-01-01</nowiki></code>. {{Slog navajanja - dokumentacija/auto-date-format}} * <b id="csdoc_year">year</b>: Leto objave. Prilagodljivejši parameter {{para|date}} prav tako omogoča vnos samega leta. Ne uporabljajte v kombinaciji s parametrom <code class="tpl-para" style="word-break:break-word; ">|date=</code> razen če sta izpolnjena<em>oba</em> pogoja: *# [[Pomoč:Kratki sklici|Kratki sklici]] ciljajo na več citatov z istim priimkom in letom objave. (Ta situacija zahteva <code>CITEREF</code> [[Predloga:Sfn#More than one work in a year|razločevalnik]], običajno malo črko, dodano kot pripono letu.) *# Format parametra <code class="tpl-para" style="word-break:break-word; ">|date=</code> je YYYY-MM-DD. (Ta format preprečuje dodajanje razločevalne črke letu.){{#if:{{{limited_param_list|}}}|| * <!-- TBD: legacy csdoc_origyear anchor to be removed at a later stage -->{{anchor|csdoc_origyear}}<b id="csdoc_origdate">orig-date</b>: Prvotni datum ali leto objave; prikaže se v oglatih oklepajih za parametrom '''date''' (ali '''year'''). Zaradi jasnosti navedite podrobnosti. Na primer: {{para|orig-date|Prvič objavljeno 1859}} ali {{para|orig-date|Napisano 1904}}. Ker parameter {{para|orig-date}} ne podpira samodejnega oblikovanja datuma, uporabite enak format datuma, kot je definiran s {{para|df}} (ali, če v članku obstaja, s {{para|cs1-dates}} v predlogi {{tlx|use dmy dates}} ali {{tlx|use mdy dates}}) ali kot je uporabljen v parametru {{para|date}}. Alias: '''orig-year'''}} * <b id="csdoc_df">df</b>: format datuma; nastavi izpisane datume v določen format; ne podpira časovnih razponov ali sezonskih datumov; prezre zgoraj opisano samodejno oblikovanje datuma. Sprejme eno vrednost, ki je lahko ena od naslednjih: *:<code>dmy</code> – nastavi datume publikacije na dan mesec leto format; access- in archive-dates se ne spremenijo; *:<code>mdy</code> – kot zgoraj za mesec dan, leto format *:<code>ymd</code> – kot zgoraj za format YYYY-MM-DD *:<code>dmy-all</code> – nastavi datume publikacije, access- in archive-dates na dan mesec leto format; *:<code>mdy-all</code> – kot zgoraj za mesec dan, leto format *:<code>ymd-all</code> – kot zgoraj za format YYYY-MM-DD {{reflist|group=date|refs=<ref name=date>Datumi publikacij v sklicih naj bodo znotraj članka v enakem formatu. Lahko se razlikuje od formata datuma dostopa ali arhiviranja.</ref>}} 0i2m7ug40x8ietqi8bm0j3jahfv2zfj 6709342 6709337 2026-07-10T16:06:33Z Pinky sl 2932 sl 6709342 wikitext text/x-wiki * <b id="csdoc_date">date</b>: Datum vira, ki se navaja. Lahko je polni datum (dan, mesec in leto) ali delni datum (mesec in leto, sezona in leto ali leto). Uporabite enak format kot je uporabljen v drugih sklicih na publikacije.{{r|date|group=date}} Ne dodajajte wikipovezav. Podatek se izpiše v oklepaju za avtorji. Če avtor ni naveden, se izpiše za spletnim mestom in izdajateljem. {{#if:{{{aliases|}}}|Aliasi: {{{aliases}}}.}} {{crossref|Za sprejemljive formate datumov glejte {{section link|Pomoč:Slog navajanja 1|Datumi}}.}} :[[Pomoč:Kratki sklici|Kratki sklici]] ciljajo na celotne citate z uporabo leta, navedenega v tem parametru. Letu se lahko doda mala črka kot pripona za razločevanje povezav {{tlx|sfn}} do več del istega avtorja v istem letu,{{sup|[[Predloga:Sfn#More_than_one_work_in_a_year|[več]]]}} razen če je datum oblikovan kot YYYY-MM-DD. v '''year''' ali '''ref'''. :Za približne letnice pred številko dodajte oznako "<code>c. </code>", na primer: {{para|date|c. 1900}}. {{anchor|Undated}} :Če datuma ni ali če je delo »nedatirano«, uporabite {{para|date|n.d.}} :Kadar datum na spletni strani ali v dokumentu PDF ni viden, ga lahko včasih izbrskate iz izvorne kode (kjer iščete oznaki <code>created</code> ali posodobitev <code>updated</code>. V predlogo lahko dodate tudi skriti komentar za druge urejevalce, na primer <code><nowiki>date=2021-12-25<!--date from page source-->|orig-date=Izvirni datum 2011-01-01</nowiki></code>. {{Slog navajanja - dokumentacija/auto-date-format}} * <b id="csdoc_year">year</b>: Leto izida. Parameter {{para|date}} je bolj prilagodljiv in prav tako sprejme samostojno letnico. Tega parametra ne kombinirajte s parametrom <code class="tpl-para" style="word-break:break-word; ">|date=</code>, razen če sta izpolnjena<em>oba</em> pogoja: *# [[Pomoč:Kratki sklici|Kratki sklici]] ciljajo na več različnih virov z istim priimkom avtorja in istim letom izida. (Ta situacija zahteva <code>CITEREF</code> [[Predloga:Sfn#More than one work in a year|razločevalnik]], običajno malo črko, dodano kot pripono letu.) *# Format parametra <code class="tpl-para" style="word-break:break-word; ">|date=</code> je YYYY-MM-DD. (Ta format preprečuje dodajanje razločevalne črke letu.){{#if:{{{limited_param_list|}}}|| * <!-- TBD: legacy csdoc_origyear anchor to be removed at a later stage -->{{anchor|csdoc_origyear}}<b id="csdoc_origdate">orig-date</b>: Prvotni datum ali leto prve objave; prikaže se v oglatih oklepajih takoj za parametrom '''date''' (ali '''year'''). Zaradi jasnosti bodite čim bolj natančni, na primer: {{para|orig-date|Prvič objavljeno 1859}} ali {{para|orig-date|Napisano 1904}}. Ker parameter {{para|orig-date}} ne podpira samodejnega oblikovanja datuma, uporabite enak format datuma, kot je definiran s {{para|df}} (ali, če v članku obstaja, s {{para|cs1-dates}} v predlogi {{tlx|use dmy dates}} ali {{tlx|use mdy dates}}) ali kot je uporabljen v parametru {{para|date}}. Alias: '''orig-year'''}} * <b id="csdoc_df">df</b>: format datuma; zaklene izpisane datume v točno določeno obliko. Ne podpira časovnih razponov ali sezonskih datumov; prezre zgoraj opisano samodejno oblikovanje datuma. Sprejme eno izmed vnaprej določenih vrednosti: *:<code>dmy</code> – nastavi datume publikacije na dan mesec leto format; access- in archive-dates se ne spremenijo; *:<code>mdy</code> – kot zgoraj za mesec dan, leto format *:<code>ymd</code> – kot zgoraj za format YYYY-MM-DD *:<code>dmy-all</code> – nastavi datume publikacije, access- in archive-dates na dan mesec leto format; *:<code>mdy-all</code> – kot zgoraj za mesec dan, leto format *:<code>ymd-all</code> – kot zgoraj za format YYYY-MM-DD {{reflist|group=date|refs=<ref name=date>Datumi publikacij v sklicih naj bodo znotraj članka v enakem formatu. Lahko se razlikuje od formata datuma dostopa ali arhiviranja.</ref>}} ds7uj014n40td2twplps8fxuqj3eylz 10 345849 6709272 6709014 2026-07-10T14:07:19Z Pinky sl 2932 Navedi novičarsko skupino 6709272 wikitext text/x-wiki {{#if: {{{newsgroup|}}}|| * <b id="csdoc_publisher">publisher</b>: Ime založnika; lahko vsebuje wikipovezavo<ref name=wikilink>[[Pomoč:Uporaba navpičnice#&lt;ref>_footnotes_and_&lt;gallery>_tags|Uporaba navpičnice ne deluje znotraj referenc]], zato obvezno vstavite celotno wikipovezavo</ref>, če je to ustrezno. [[Založnik]] je {{em|podjetje}}, {{em|organizacija}} ali druga pravna oseba, ki izda citirano delo. Pri samozaložniških delih (tj. ko je založnik enak avtorju ali ustvarjalcu) navedite {{para|publisher|self-published}}. Parametra '''publisher''' {{em|ne}} uporabljajte za ime [[#csdoc_work|dela]] (npr. spletna stran, knjiga, enciklopedija, časopis, revija, strokovni dnevnik itd.). Če se je ime založnika skozi čas spreminjalo, uporabite ime, kot je navedeno v publikaciji ali se je uporabljalo v času izida vira. Oznake, kot so "Ltd", "Inc." ali "GmbH", običajno niso vključene. Ta parameter se najpogosteje uporablja za knjige, redko pa za spletna mesta ali periodiko (čeprav se v nekaterih primerih lahko uporabi namesto parametra '''work'''). Izpustite ga, če je ime založnika bistveno enako imenu dela (na primer, podjetje The New York Times Co. izdaja časopis ''The New York Times'', zato ni razloga za navajanje založnika). Izpiše se za parametrom '''title'''.}} * <span id="csdoc_location"></span><b id="csdoc_place">place</b>: Za novičarske zgodbe z vrstico z datumom in lokacija, kjer je bila zgodba napisana. Če se je ime lokacije skozi čas spreminjalo, uporabite ime, kot je navedeno v publikaciji ali se je uporabljalo v času izida vira. V starejših različicah predloge je bil to kraj izdaje in se bo zaradi združljivosti obravnaval kot kraj izdaje, če parameter publication-place parameter ni naveden; za več informacij si oglejte ta parameter. Alias: '''location''' * <b id="csdoc_publication-place">publication-place</b>: Geografski kraj izdaje; praviloma ne vsebuje wikipovezave; izpustite ga, ko ime delo vključuje kraj izdaje, na primer, ''The Boston Globe'', ''The Times of India''. Izpiše se za naslovom. Če se je ime kraja izdaje skozi čas spreminjalo, uporabite ime, kot je navedeno v publikaciji ali se je uporabljalo v času izida vira. Če je določen samo eden od parametrov '''publication-place''', '''place''' ali '''location''', se bo obravnaval oziroma izpisal kot kraj izdaje in bo prikazan za naslovom; če sta določena tako '''publication-place''' in '''place''' ali '''location''', se '''place''' ali '''location''' izpiše pred naslovom s predpono »napisano v«, '''publication-place''' pa se izpiše za naslovom. * <b id="csdoc_publication-date">publication-date</b>: Datum izdaje, kadar se razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Če je določen tudi parameter '''date''' (ali '''year''') in se razlikujeta, se '''publication-date''' izpiše s predpono »objavljeno« in v oklepaju, sledi pa parametru '''{{#switch:{{BASEPAGENAME}} |Navedi novičarsko skupino = newsgroup |#default = publisher}}'''. Če '''date''' (ali '''year''') ni določen, se '''publication-date''' izpiše kot '''date'''. Uporabite enako obliko kot za druge datume v članku; ne dodajajte wikipovezav. * <b id="csdoc_via">via</b>: Ime dostavljavca vsebine (če se ''razlikuje'' od '''{{#switch:{{BASEPAGENAME}} |Navedi novičarsko skupino = newsgroup |#default = publisher}}'''). Parameter '''via''' ni zamenjava za '''{{#switch:{{BASEPAGENAME}} |Navedi novičarsko skupino = newsgroup |#default = publisher}}''', ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko, kadar je članek pripisan drugi publikaciji (npr. v[[Yahoo News]]), a izvirniku ni mogoče slediti; kadar ponudnik vsebine (npr. [[NewsBank]])predstavi vir v drugačni obliki od izvirne; kadar iz navedenega URL-ja ni jasno, kdo je ponudnik; kadar URL ali DOI sploh nista na voljo (npr. [[EBSCOhost|EBSCO''host'']]) ali če ponudnik izrecno zahteva navedbo vira. {{crossref|Glej parametre za [[#csdoc_access_level|'''raven dostopa''']] za prikaz omejitev dostopa in parametre za [[#csdoc_agency|'''agencijo''']] , če je originalni vir tiskovna agencija.}} nshgrb3pro5j5ou51nmdcdbly7d2kam 6709274 6709272 2026-07-10T14:16:58Z Pinky sl 2932 6709274 wikitext text/x-wiki {{#if: {{{newsgroup|}}}|| * <b id="csdoc_publisher">publisher</b>: Ime založnika; lahko vsebuje wikipovezavo<ref name=wikilink>[[Pomoč:Uporaba navpičnice#&lt;ref>_footnotes_and_&lt;gallery>_tags|Uporaba navpičnice ne deluje znotraj referenc]], zato obvezno vstavite celotno wikipovezavo</ref>, če je to ustrezno. [[Založnik]] je {{em|podjetje}}, {{em|organizacija}} ali druga pravna oseba, ki izda citirano delo. Pri samozaložniških delih (tj. ko je založnik enak avtorju ali ustvarjalcu) navedite {{para|publisher|self-published}}. Parametra '''publisher''' {{em|ne}} uporabljajte za ime [[#csdoc_work|dela]] (npr. spletna stran, knjiga, enciklopedija, časopis, revija, strokovni dnevnik itd.). Če se je ime založnika skozi čas spreminjalo, uporabite ime, kot je navedeno v publikaciji ali se je uporabljalo v času izida vira. Oznake, kot so "Ltd", "Inc." ali "GmbH", običajno niso vključene. Ta parameter se najpogosteje uporablja za knjige, redko pa za spletna mesta ali periodiko (čeprav se v nekaterih primerih lahko uporabi namesto parametra '''work'''). Izpustite ga, če je ime založnika bistveno enako imenu dela (na primer, podjetje The New York Times Co. izdaja časopis ''The New York Times'', zato ni razloga za navajanje založnika). Izpiše se za parametrom '''title'''.}} * <span id="csdoc_location"></span><b id="csdoc_place">place</b>: Za novičarske zgodbe z vrstico z datumom in lokacija, kjer je bila zgodba napisana. Če se je ime lokacije skozi čas spreminjalo, uporabite ime, kot je navedeno v publikaciji ali se je uporabljalo v času izida vira. V starejših različicah predloge je bil to kraj izdaje in se bo zaradi združljivosti obravnaval kot kraj izdaje, če parameter publication-place parameter ni naveden; za več informacij si oglejte ta parameter. Alias: '''location''' * <b id="csdoc_publication-place">publication-place</b>: Geografski kraj izdaje; praviloma ne vsebuje wikipovezave; izpustite ga, ko ime delo vključuje kraj izdaje, na primer, ''The Boston Globe'', ''The Times of India''. Izpiše se za naslovom. Če se je ime kraja izdaje skozi čas spreminjalo, uporabite ime, kot je navedeno v publikaciji ali se je uporabljalo v času izida vira. Če je določen samo eden od parametrov '''publication-place''', '''place''' ali '''location''', se bo obravnaval oziroma izpisal kot kraj izdaje in bo prikazan za naslovom; če sta določena tako '''publication-place''' in '''place''' ali '''location''', se '''place''' ali '''location''' izpiše pred naslovom s predpono »napisano v«, '''publication-place''' pa se izpiše za naslovom. * <b id="csdoc_publication-date">publication-date</b>: Datum izdaje, kadar se razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Če je določen tudi parameter '''date''' (ali '''year''') in se razlikujeta, se '''publication-date''' izpiše s predpono »objavljeno« in v oklepaju, sledi pa parametru '''{{#switch:{{BASEPAGENAME}} |Navedi novičarsko skupino = newsgroup |#default = publisher}}'''. Če '''date''' (ali '''year''') ni določen, se '''publication-date''' izpiše kot '''date'''. Uporabite enako obliko kot za druge datume v članku; ne dodajajte wikipovezav. * <b id="csdoc_via">via</b>: Ime dostavljavca vsebine (če se ''razlikuje'' od '''{{#switch:{{BASEPAGENAME}} |Navedi novičarsko skupino = newsgroup |#default = publisher}}'''). Parameter '''via''' ni zamenjava za '''{{#switch:{{BASEPAGENAME}} |Navedi novičarsko skupino = newsgroup |#default = publisher}}''', ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko, kadar je članek pripisan drugi publikaciji (npr. v [[Yahoo News]]), a izvirniku ni mogoče slediti; kadar ponudnik vsebine (npr. [[NewsBank]]) predstavi vir v drugačni obliki od izvirne; kadar iz navedenega URL-ja ni jasno, kdo je ponudnik; kadar URL ali DOI sploh nista na voljo (npr. [[EBSCOhost|EBSCO''host'']]) ali če ponudnik izrecno zahteva navedbo vira. {{crossref|Glej parametre za [[#csdoc_access_level|'''raven dostopa''']] za prikaz omejitev dostopa in parametre za [[#csdoc_agency|'''agencijo''']] , če je originalni vir tiskovna agencija.}} 5gm0m1em8o3mb7fq8afg7lzvkjykq5e 10 345850 6709353 5325459 2026-07-10T16:26:09Z Pinky sl 2932 6709353 wikitext text/x-wiki * '''edition''': Ko ima publikacija več kot eno izdajo; npr: "2.", "Predelana", itd. Za parametrom se izpiše "&nbsp;izd.", tako da {{para|edition|2.}} izpiše "2.&nbsp;izd." Polje se ne izpiše, če je definiran parameter periodical. 6rcliekdxmph7fnft795mwhnk6w9j92 10 345851 6709355 4092150 2026-07-10T16:27:32Z Pinky sl 2932 posodobitev 6709355 wikitext text/x-wiki * <b id="csdoc_series">series</b> ali'''version''': Kadar je vir del serije, kot je zbirka knjig ali revija, kjer se je številčenje izdaj začelo znova. ny8ztxun3psrnn66kon90ny92ioo6eq 10 345852 6709360 4092157 2026-07-10T16:31:21Z Pinky sl 2932 posodobitev 6709360 wikitext text/x-wiki * <b id="csdoc_volume">volume</b>: Uporablja se za publikacije, ki so izšle v več zvezkih. Izpiše se takoj za poljema '''title''' in '''series'''; {{#if:{{{magazine|}}}|s predpono 'Vol. '.|številko zvezka vnesite samo s številko (npr. 37). . Če vpišete samo številke, velike rimske številke ali vrednosti, krajše od petih znakov, se bodo izpisale krepko. Alfanumerične vrednosti s petimi ali več znaki se ne bodo izpisale krepko.}} V redkih primerih imajo publikacije hkrati naveden tekoči zvezek in letno oznako; v takem primeru v parameter vpišite obe vrednosti, na primer: |volume=IV / #10.<!-- Example: https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k5661719x --> bzp1qrwj54uq2ltkcybujdw2t62smxl 10 345853 6709363 4807604 2026-07-10T16:35:15Z Pinky sl 2932 slog 6709363 wikitext text/x-wiki Uporabite samo enega od parametrov {{para|page}}, {{para|pages}} ali {{para|at}}. * <b id="csdoc_page">page</b>: Stran v viru, na katero se nanaša sklic, ki podpira vsebino. Pred izpisom strani se izpiše {{code|str.}}, razen v primeru, če je definiran {{para|nopp|y}}{{#if: {{{work|}}}|&#32;ali pa je opredeljen '''work'''}}. *ALI: <b id="csdoc_pages">pages</b>: Strani v viru, na katero se nanaša sklic, ki podpira vsebino; zaporedne strani ločite s pomišljajem (–); nezaporedne strani ločite z vejico (,); ne uporabljate tega parametra za informacijo o tem koliko strani vsebuje vir. Pred izpisom strani se izpiše {{code|str.}}, razen v primeru, če je definiran {{para|nopp|y}}{{#if: {{{work|}}}|&#32;ali pa je opredeljen }}. {{#if: {{{lua|}}}|Vezaji se avtomatsko konvertirajo v pomišljaje (ndash); če vezaj ustreza, na primer str. 3-1–3-15, uporabite {{para|at}}.}} **<b id="csdoc_nopp">no-pp</b>: Nastavite na <var>y</var>, če ne želite prikaza {{code|str.}}; npr., pri {{para|page|Naslovna stran}}. *ALI: <b id="csdoc_at">at</b>: Za vire kjer je številka strani neprimerna ali ne zadostuje. Prekliče ga {{para|page}} ali {{para|pages}}. * For {{para|quote-page}} and {{para|quote-pages}} used in conjunction with {{para|quote}}, see [[#csdoc_quote|here]]. 9zn6q51aol474wclfk5vizci97a0h2c 6709399 6709363 2026-07-10T17:24:30Z Pinky sl 2932 sl. 6709399 wikitext text/x-wiki Uporabite samo enega od parametrov {{para|page}}, {{para|pages}} ali {{para|at}}. * <b id="csdoc_page">page</b>:Številka posamezne strani v viru, ki potrjuje navedeno vsebino. Pred številko strani se samodejno izpiše predpona {{#if:{{{journal|}}}|dvopičje ({{code|:}})|{{code|str.}} razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}{{#if: {{{work|}}}|&#32;ali pa je definiran parameter '''work''' (ali njegov [[#csdoc_work|alias]])}}}}. Če številka vsebuje vezaj, uporabite predlogo {{tl|hyphen}} (npr. {{para|page|<nowiki>3{{hyphen}}12</nowiki>}}). S tem sistemu sporočite, da gre za eno samo stran z vezajem, surejevalci in polavtomatska robotska orodja sklepali, da gre za napačno uporabo parametra in da v resnici navajate razpon strani, zato bodo vnos spremenili v {{para|page|<nowiki>3-12</nowiki>}} v {{para|pages|<nowiki>3{{ndash}}12</nowiki>}}. Alias: '''p'''. *ALI: <b id="csdoc_pages">pages</b>: Razpon strani v viru, ki potrjuje navedeno vsebino{{#if:{{{journal|}}}|&#32;ali pa celoten razpon strani vsebovanega članka ali oboje (z uporabo zapisa: ''article-page-range'' [''content-supporting-pages''], na primer: str. 4–10 [5, 7])|}}. Številke ločite s pomišljajem (–); nezaporedne strani ločite z vejico (,). Tega polja ne uporabljajte za navajanje skupnega števila strani v knjigi ali reviji. Pred razponom se samodejno izpiše predpona {{#if:{{{journal|}}}|dvopičje ({{code|:}})|{{code|str.}}, razen če je vklopljen parameter {{para|no-pp|yes}}{{#if: {{{work|}}}|&#32;ali pa je definiran parameter '''work''' (ali njegov [[#csdoc_work|alias]])}}}}. <br/>Predloga navadne vezaje avtomatsko pretvori v pomišljaje. Če posamezne številke strani že same po sebi vsebujejo vezaje, na primer: str. 3-1–3-15, uporabite [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|dvojne oklepaje]], da predlogi naročite, naj prikaže vrednost parametra {{para|pages}} brez obdelave, in uporabite {{tl|hyphen}}, da urejevalcem nakažete, da je vezaj resnično nameren: {{para|pages|<nowiki>((3{{hyphen}}1{{ndash}}3{{hyphen}}15))</nowiki>}}. Druga možnost je, da namesto tega uporabite parameter {{para|at}}, na primer: {{para|at|str. 3-1&amp;ndash;3-15}}. Alias: '''pp'''.{{#if:{{{journal|}}}|| **<b id="csdoc_nopp">no-pp</b>: Nastavite na <var>yes</var>, <var>y</var> ali <var>true</var>, da onemogočite izpis oznak {{code|str.}}, kadar uporaba ni primerna; na primer, kadar je nastavljeno {{para|page|Naslovna stran}} ali {{para|pages|[[passim]]}}.}} *ALI: <b id="csdoc_at">at</b>: Za vire, pri katerih številka strani ni na voljo (na primer pri elektronskih knjigah), ni primerna ali ne zadošča. Ta parameter sprejme poljubno besedilo,vendar se urejevalce spodbuja, da uporabijo standardne bibliografske oznake, kot so: razdelek, stolpec, odstavek; posnetek; dejanje, prizor, spev, knjiga, del, folio, stanca, verz; zadnja platnica, ščitni ovitek; spremljevalno besedilo (v knjižici), založniški podatki, kolofon. Za elektronske knjige, ki nimajo oštevilčenih strani, uporabite parameter {{para|at}}, da vpišete podatke, ki bralcu olajšajo iskanje citiranega mesta v digitalnem formatu. Za tiskane knjige namesto tega raje uporabite namenska parametra {{para|page}} ali {{para|pages}}, po potrebi v kombinaciji s {{para|no-pp|yes}}. Za navajanje ur, minut in sekund raje uporabite namenska parametra {{para|minutes}} ali {{para|time}}. * Za {{para|quote-page}} in {{para|quote-pages}}, ki se uporabljata v povezavi s parametrom {{para|quote}}, glejte [[#csdoc_quote|tukaj]]. mnyp5rgc7robtpikkvyniigpvqt86xw 10 345854 6709405 6706151 2026-07-10T17:35:40Z Pinky sl 2932 še neprevedeno 6709405 wikitext text/x-wiki * <b id="csdoc_url">url</b>: URL of an online location where the {{#if:{{{media|}}}|media|text of the publication}} named by '''title''' can be found. Cannot be used if '''title''' is wikilinked. If applicable, the link may point to the specific page(s) referenced. Remove tracking parameters from URLs, e.g. <code>#ixzz2rBr3aO94</code> or {{nowrap|<code><nowiki>?utm_source=google&utm_medium=...&utm_term=...&utm_campaign=...</nowiki></code>}}. {{crossref|For linking to pages in PDF files or in Google Books, see [[WP:PAGELINKS]].}} Do not link to any commercial booksellers, such as [[Amazon (company)|Amazon]]; use {{para|isbn}} or {{para|oclc}} to provide neutral search links for books. Invalid URLs, including those containing spaces, will result in an error message. ** <b id="csdoc_accessdate">access-date</b>: Full date when the content pointed to by '''url''' was last verified to support the text in the article; do not wikilink; requires '''url'''; use the same format as other access and archive dates in the citations.{{r|date|group=date}} ''Not required for linked documents that do not change.'' For example, '''access-date''' is required for online sources, such as personal websites, that do not have a publication date; see [[WP:CITEWEB]]. Access dates are not required for links to published research papers or published books. Note that '''access-date''' is the date that the URL was found to be working and to support the text being cited. See [[#csdoc_auto-date-format|"Automatic date formatting"]] above for details about interaction with {{tlx|use dmy dates}} and {{tlx|use mdy dates}}. Can be [[Pomoč:Slog navajanja 1/accessdate|hidden or styled]] by registered editors. Alias: '''accessdate'''. ** <b id="csdoc_archiveurl">archive-url</b>: The URL of an [[Web archiving|archived]] snapshot of a web page. Typically used to refer to services such as [[Internet Archive]] {{crossref|(see [[Help:Using the Wayback Machine]])}}; requires '''archive-date''' and '''url'''. By default (overridden by {{para|url-status|live}}) the archived link is displayed first, with the original link at the end. Alias: '''archiveurl'''. *** <b id="csdoc_archivedate">archive-date</b>: Archive service snapshot date; preceded in display by default text "archived from the original on". Use the same format as other access and archive dates in the citations. This does not necessarily have to be the same format that was used for citing publication dates.{{r|date|group=date}} Do not wikilink; templated dates are discouraged. See [[#csdoc_auto-date-format|"Automatic date formatting"]] above for details about interaction with {{tlx|use dmy dates}} and {{tlx|use mdy dates}}. Alias: '''archivedate'''. *** <b id="csdoc_urlstatus">url-status</b>: A control parameter to select one of {{para|url}} or {{para|archive-url}} to link {{para|title}}; requires '''url''' {{em|and}} '''archive-url'''. Use {{tlx|dead link}} to mark dead {{para|url}} when there is no {{para|archive-url}}. ***:Accepts multiple keywords: ***:*<code>dead</code> – (default condition when {{para|url-status}} omitted or empty) selects {{para|archive-url}} ***:*<code>live</code> – selects {{para|url}}; used when {{para|url}} is preemptively archived with {{para|archive-url}} ***:*<code>deviated</code> – selects {{para|archive-url}}; used when {{para|url}} is still live but no longer supports the text in a Wikipedia article ***:*<code>unfit</code> – selects {{para|archive-url}}; used when {{para|url}} links to vice (gambling, pornography), advertising, malware, phishing, compromised, other malicious, or other unsuitable ''page''; links to {{para|url}} are suppressed in the rendering. If an entire domain is unsuitable, consider instead [[WP:USURPURL|usurpation]] or [[WP:BLACKLIST|blacklist]]. Bot help is available at [[WP:URLREQ]] ***:*<code>usurped</code> – selects {{para|archive-url}}; used when the {{em|domain}} in {{para|url}} no longer serves its original intent, particularly when the domain has been (mis)appropriated by other entities such as vice, reseller, malware, phishing, compromised, other malicious, and advertising sites; links to {{para|url}} are suppressed in the rendering. Bot help is available at [[WP:URLREQ]] ***:*<code>bot: unknown</code> – Editors may encounter this value which is left behind by a bot that has visited the reference and wasn't able to determine the status of the url. The page will be automatically placed in [[:Kategorija:Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja]] when this value is present, and per the instructions in that category, editors manually evaluate the state of the URL and change the parameter value appropriately.<!--Additional/duplicate documentation on url-status at [[Pomoč:Slog navajanja 1#Web archives]] --> *** <b id="csdoc_archive_format">archive-format</b>: File format of the work referred to by '''archive-url'''; for example: DOC or XLS; displayed in parentheses after the archive link. HTML is implied and should not be specified. PDF is auto-detected and should not be specified. Does not change the [[Help:External link icons|external link icon]] (except for PDF). Note: External link icons do not include [[Wikipedia:ALT|alt text]]; thus, they do not add file format information for the visually impaired. (This is not a concern with PDF, because the auto-detection will add "(PDF)" as descriptive text.) {{crossref|See [[Pomoč:Slog navajanja 1#Uporaba {{pipe}}format=|Uporaba {{pipe}}format=]]}} ** <b id="csdoc_url_access">url-access</b>: {{crossref|See [[#csdoc_access_level|Access indicators discussion]]}} * <b id="csdoc_format">format</b>: File format of the work referred to by '''url'''; for example: DOC or XLS; displayed in parentheses after '''title'''. (For media format, use '''type'''.) HTML is implied and should not be specified. PDF is auto-detected and should not be specified. Does not change the [[Help:External link icons|external link icon]] (except for PDF). Note: External link icons do not include [[Wikipedija:ALT|alt text]]; thus, they do not add file format information for the visually impaired. (This is not a concern with PDF, because the auto-detection will add "(PDF)" as descriptive text.) {{crossref|See [[Pomoč:Slog navajanja 1#Uporaba {{pipe}}format=|Uporaba {{pipe}}format=]]}} {{MediaWiki URL pravila}} {{reflist|group=date|refs=<ref name=date>Datumi dostopa in arhiviranja v sklicih naj bodo vsi v enakem formatu.</ref>}} m6nj1a8bdofdvrgksu0pj7uh83rs87o 10 345859 6709263 5325462 2026-07-10T13:44:31Z Pinky sl 2932 posodobitev 6709263 wikitext text/x-wiki * <b id="csdoc_editors">editor-last</b>: Priimek urednika. Ne uporabljaj wikipovezav, namesto tega uporabite '''editor-link'''. Kjer je priimek običajno zapisan na prvem mestu (kot je to v kitajščini, ali pa je avtor dela korporacija) preprosto uporabite '''editor-last'''. Aliasi: '''editor-last1''', '''editor1-last''', '''editor-surname''', '''editor-surname1''', '''editor1-surname''', '''editor''', '''editor1'''. ** '''editor''': ta parameter vsebuje popolno ime enega urednika (ime in priimek) ali ime uredniškega odbora. Ta parameter naj nikoli ne vsebuje ime več kot enega urednika. Podpira označevanje [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|sprejmi-kot-je-zapisano]]. ** '''editor-first''': Osebna imena urednika, vključno z nazivi; zgled: ''PrvoIme SrednjeIme'' ali ''PrvoIme M.'' ali ''Dr. PrvoIme M., Sr.'' Ne uporabljaj wikipovezav, namesto tega uporabite '''editor-link'''. Aliasi: '''editor-first1''', '''editor1-first''', '''editor-given''', '''editor-given1''', '''editor1-given'''. **ALI: za več urednikov uporabite '''editor-last1''', '''editor-first1''' do '''editor-last<var>n</var>''', '''editor-first<var>n</var>''' (Aliasi: '''editor<var>n</var>-last''', '''editor-surname<var>n</var>''' ali '''editor<var>n</var>-surname'''; '''editor<var>n</var>-first''', '''editor-given<var>n</var>''' ali '''editor<var>n</var>-given'''; '''editor<var>n</var>'''). Za posameznega urednika plus institucionalnega urednika lahko uporabite {{para|editor-first1|...}}{{para|editor-last1|...}} {{para|editor2|...}}. :* '''editor-link''': Naslov obstoječega Wikipedijinega članka o uredniku—ne o urednikovi spletni strani; ne uporabljaj wikipovezav. Aliasi: '''editor-link1'''. :*ALI: za več urednikov, uporabite '''editor1-link''' do '''editor-link<var>n</var>'''. (Alias '''editor<var>n</var>-link'''). :*'''name-list-format''': sprejme omejen seznam ključnih besed kot vrednost; ko je nastavljen na <code>amp</code>, <code>ampersand</code> ali <code>&</code>, med zadnji dve imeni na seznamu imen vstavi znak za in (&); ko je nastavljen na <code>and</code>, med zadnji dve imeni na seznamu imen vstavi veznik 'in'; ko je nastavljen na <code>vanc</code>izpiše sezname imen v [[slog Vancouver |slogu Vancouver]] , kadar se na seznamih uporabljata obliki parametrov za <code>last</code>/<code>first</code>. *{{anchor|para_veditors}}'''veditors''': z vejicami ločen seznam imen urednikov v [[slog Vancouver |slogu Vancouver]]; imena podjetij ali ustanov obdajte z [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|dvojnimi oklepaji]]. Če je primerno, na koncu dodajte »etal«: *:{{para|veditors|Smythe JB, ((Megabux Corp.)), etal}} ** '''editor-link''n''''' in '''editor-mask''n''''' se lahko uporabita za posamezna imena v {{para|veditors}}, kot je opisano zgoraj. :Izpis: ::Uporabite '''display-editors''' za kontrolo števila izpisanih urednikov in za opredelitev, kdaj naj se vključi "et al.". ::Z avtorji: Avtorji so prvi, ki jim sledijo dela, potem "V" in uredniki, potem glavno delo. ::Brez avtorjev: Uredniki se izpišejo pred vključenim delom; samostojnemu uredniku sledi "ur."; večim urednikom prav tako sledi "ur." itykulparf811dfk7syyzr4ty2wrwly 0 348719 6709491 6638133 2026-07-10T22:28:32Z MaksiKavsek 244409 manjši popravki 6709491 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Križnar''', [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]] in [[zgodovinar]], * [[5. avgust]] [[1927]], [[Lipnica]] pri [[Kropa|Kropi]], † [[2. januar]] [[2014]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Jeseni 1943 je odšel v partizane. Ob koncu vojne je bil sekretar OK SKOJ Kranj. Leta 1953 je diplomiral kot izredni študent [[Zgodovina|zgodovine]] in [[Zemljepis|zemljepisa]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Med letoma 1974 in 1979 je bil vodja Zgodovinskega arhiva CK ZKS. Bil je predsednik sekcije za zgodovinopisje pri marksističnem centru CK ZKS in nazadnje predsednik komisije za zgodovino pri Predsedstvu CK ZKS. Leta 1989 je bil upokojen kot predsednik komisije za zgodovino [[ZKS]] pri njenem pri [[CK]]. V svojih knjigah proučuje narodnoosvobodilno borbo v različnih regijah Slovenije in delavsko gibanje, predvsem na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Sodeloval je tudi pri [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]] kot področni urednik in avtor gesel. == Bibliografija == === Soavtor === * Milena Vrečur, Ivan Križnar: V navzkrižnem ognju, Grosupeljsko in Stiško okrožje [[OF]] 1941-1945; izdano leta 1997 - ISBN 961-6049-14-3 === Avtor === * Jeseniško okrožje med nacistično okupacijo in [[NOB|narodnoosvobodilnim bojem]]; izdano leta 2000, ISBN 961-6049-25-9 * Škofjeloško okrožje v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945; izdano leta 2003, CIP 94(4974-16) * Kranjsko okrožje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem 1941-1945; izdano leta 2007- ISBN 978-691-91564-7-6 == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * [http://www.gorenjci.si/osebe/kri%C5%BEnar-ivan/652/ Križnar Ivan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140109144501/http://www.gorenjci.si/osebe/kri%C5%BEnar-ivan/652/ |date=2014-01-09 }} == Zunanje povezave == * [http://www.gorenjci.si/osebe/kri%C5%BEnar-ivan/652/ Ivan Križnar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140109144501/http://www.gorenjci.si/osebe/kri%C5%BEnar-ivan/652/ |date=2014-01-09 }} {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Križnar, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] lkh7ltar0ib8661125phmtdwprd4im9 0 353601 6709620 6132497 2026-07-11T11:28:30Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6709620 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | bgcolour = | birthname = Dejan Rusič | image = Dejan_rusič1.jpg | height = 188 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | years1 = 2002–2004 |clubs1 = [[NK Krško|Krško]] |caps1 = 60 |goals1 = 16 | years2 = 2004–2007 |clubs2 = [[NK Celje|Celje]] |caps2 = 54 |goals2 = 16 | years3 = 2007–2010 |clubs3 = [[FC Timişoara|Timişoara]] |caps3 = 42 |goals3 = 9 | years4 = 2010 |clubs4 = [[PFC Spartak Nalčik|Spartak Nalčik]] |caps4 = 7 |goals4 = 1 | years5 = 2011 |clubs5 = [[Al-Taawon]] |caps5 = 10 |goals5 = 5 | years6 = 2011–2012 |clubs6 = [[FK Kazar Lankaran|Kazar Lankaran]] |caps6 = 15 |goals6 = 3 | years7 = 2012–2013 |clubs7 = [[Al-Taawon]] |caps7 = 15 |goals7 = 2 | years8 = 2016 |clubs8 = [[NK Krško|Krško]] |caps8 = 1 |goals8 = 0 | totalcaps = 204 | totalgoals = 52 | nationalyears1 = 2006 |nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] |nationalcaps1 = 4 |nationalgoals1 = 0 }} '''Dejan Rusič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[5. december]] [[1982]], [[Brežice]]. Kot [[Napadalec (nogomet)|napadalec]] je igral za 6 različnih klubov v 5 državah in zbral tudi štiri nastope za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]]. Kariero je končal pri [[NK Krško|Krškem]], kjer je tudi začel svojo kariero. == Reprezentančna kariera == {| class="wikitable" ! Datum !! Kraj !! Nasprotnik !! Odigral min.!! Izid !! Vrsta tekme |- | 6. maj 2006 || {{Flag icon|SVN}} [[Celje]] || {{fb|TRI}} || 3 || 3–1 || [[Prijateljska tekma]] |- | 4. junij 2006 || {{Flagicon|France}} [[Paris]] || {{fb|CIV}} || 10 || 0–3 || [[Prijateljska tekma]] |- | 13. oktober 2007 || {{Flag icon|SVN}} [[Celje]] ||{{fb|ALB}}|| 29 || 0–0 || [[Kval.za EURO 2008]] |- | 6. februar 2008 || {{Flag icon|SVN}} [[Nova Gorica]] || {{fb|Denmark}} || 15 || 1–2 || [[Prijateljska tekma]] |- |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Rusič, Dejan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši Politehnice Timişoara]] [[Kategorija:Nogometaši PFC Spartaka Nalčik]] [[Kategorija:Nogometaši Al-Taawona FC]] [[Kategorija:Nogometaši FK Kazarja Lankaran]] [[Kategorija:Brežiški športniki]] [[Kategorija:Posavci]] jki4s3fd2cbeqo343pwg2oze7hzqh0b 0 357185 6709484 6087464 2026-07-10T22:10:03Z Marko3 1829 6709484 wikitext text/x-wiki '''Kulturna dediščina''' so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih skupnost opredeli kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.<ref>{{citation|volume=XXI|journal=Vestnik| publication-place=Ljubljana|author=Zvezda Delak Koželj| publication-date=2009|title=Etnologija in varstvo naravne in kulturne dediščine|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|pages=86|isbn=978-961-6420-45-7}}</ref> [[Unesco]]va ''Konvencija o varstvu svetovne in naravne dediščine'' razvršča kulturno dediščino v tri skupine, in sicer [[spomenik]]e (arhitekturna, kiparska in slikarska dela, predmete arheološke narave, napise, jame in votline ter druge pojave, ki imajo izjemno univerzalno vrednost na podlagi zgodovinskih, umetniških ali znanstvenih vrednot), skupine stavb in [[Pokrajina (ozemlje)|krajino]].<ref>{{citation|place=Maribor|author=Tjaša Ivanc|date=2012|title=Varstvo nepremične kulturne dediščine (pravna ureditev)|publisher=De Vesta|pages=16|isbn=978-961-6794-13-8}}</ref> Kulturno dediščino je treba razlikovati od širšega pojma [[kulturna dobrina]]. Kulturna dobrina lahko vključuje sodobna umetniška dela in druge nematerialne dobrine, kot so sodobne slike in skulpture, ki jih je zaradi njihove vrednosti treba zaščititi. ==Sklici== {{sklici|1}} [[Kategorija:Kulturna dediščina|Kulturna dediščina]] {{normativna kontrola}} h6zsv3zhzmyw00yr07bdbj8ftyuoiig 0 357199 6709483 6301569 2026-07-10T22:08:55Z Marko3 1829 6709483 wikitext text/x-wiki '''Register kulturne dediščine Slovenije''' je uradna evidenca oz. osrednja zbirka podatkov o [[kulturna dediščina|dediščini]] v Sloveniji. Vodi se zaradi informacijske podpore izvajanja varstva dediščine, namenjen pa je tudi predstavitvi in raziskovanju dediščine ter vzgoji, izobraževanju in razvijanju zavesti v javnosti o pomenu dediščine. Register sestavljajo trije medsebojno povezani deli: [[Register nepremične kulturne dediščine|Register nepremične dediščine]], [[Register nesnovne kulturne dediščine|Register nesnovne dediščine]] ter [[Register premične kulturne dediščine|Register premične dediščine]]. V praksi se Register nepremične kulturne dediščine v Sloveniji vodi od leta 1991, Register nesnovne kulturne kulturne dediščine se vodi od leta 2009, Register premične kulturne dediščine pa še ni vzpostavljen. ==Opis enote dediščine== Opis enote dediščine v registru je zbirka podatkov o posamezni enoti in vsebuje osnovne podatke o njej. Poleg opisnih podatkov vsebuje tudi geolokacijske, o njeni umestitvi v [[prostor|javni prostor]]. ==Vpis v register== Z vpisom enota dediščine dobi enotno identifikacijo dediščine, t.i. EID oznako, ki enoto enolično identificira in se le-ta uporablja pri vseh postopkih varstva (evidentiranje, dokumentiranje, razglašanje [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturnih spomenikov]], varstvo dediščine v prostorskih aktih, izdajanje kulturnovarstvenih aktov, financiranje in drugo).<ref>{{navedi splet |url=https://gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/ |title=Register kulturne dediščine Slovenije |accessdate=20. september 2024 |date= |format= |work= }}</ref> Vpis v register pomeni le informacijsko podporo izvajanju varstva dediščine, saj so v registru samo osnovni podatki o registrirani dediščini – opis, fotografija, koordinate in podobno in nima več neposrednih posledic za lastnika dediščine.<ref>{{navedi knjigo |author=Savin Jogan|year=2008|title=Pravno varstvo dediščine|publisher=Oddelek za dediščino fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem |pages=154|isbn=978-961-6328-66-1}}</ref> V treh medsebojno povezanih delih ([[nepremična kulturna dediščina|nepremična]], [[nesnovna kulturna dediščina|nesnovna]], [[premična kulturna dediščina|premična]] kulturna dediščina) se za spomenike vodijo posebej varstveni podatki, ki obsegajo: listine varstva, opis varstva, varstveni režim in podatke o lastniku spomenika. Zakonodaja določa, da se v register vpisujejo enote, starejše od 50 let.<ref>{{navedi revijo |last1=Grilc |first1=Jan |year=2012 |title=Vpisovanje inženirskih objektov v register kulturne dediščine |journal=IZS.NOVO |volume=15 |issue=62 |pages= |publisher=Inženirska zbornica Slovenije |doi= |url=http://www.izs.si/prirocniki-publikacije/glasilo-izsnovo/letnik-2012/letnik-15-stevilka-62/intervju/vpisovanje-inzenirskih-objektov-v-register-kulturne-dediscine/ |accessdate=13. maj 2013 |issn=2232-6308 |archive-date=2013-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130217144532/http://www.izs.si/prirocniki-publikacije/glasilo-izsnovo/letnik-2012/letnik-15-stevilka-62/intervju/vpisovanje-inzenirskih-objektov-v-register-kulturne-dediscine/ |url-status=dead }}</ref> Enota dediščine, ki je izgubila dediščinske lastnosti, ostane evidentirana v registru, čeprav se v prostoru ne varuje več. Takšne enote imajo dokumentarno (arhivsko) kategorijo varstva. ==Sklici== {{sklici|1}} ==Viri== * [http://www.uradni-list.si/1/content?id=93599 Pravilnik o registru kulturne dediščine], Uradni list Republike Slovenije, št. 66/2009 z dne 21. 8. 2009 ==Glej tudi== * [[Kulturni spomenik Slovenije]] == Zunanje povezave == *[https://www.gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/ Register kulturne dediščine Slovenije] [[Kategorija:Kulturna dediščina]] [[Kategorija:Kulturna dediščina Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] cz3759j9zotsuvc7cmbgr5gu746w4us 0 357548 6709335 6363436 2026-07-10T16:00:07Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Nogometaši SV Rapid Lienza]]; dodal [[Kategorija:Nogometaši SV Rapida Lienz]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709335 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = | height = 192 cm | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Jesenice]] | youthclubs2 = [[ND Triglav Kranj]] | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | years1 = 1993–1994 | clubs1 = [[NK Svoboda|Svoboda]] | caps1 = 4 | goals1 = 0 | years2 = 1994–1995 | clubs2 = [[SAK Celovec]] | caps2 = | goals2 = | years3 = 1995–1997 | clubs3 = [[SV Viktoria Viktring]] | caps3 = | goals3 = | years4 = 1997–1998 | clubs4 = [[NK Korotan Prevalje|Korotan Prevalje]] | caps4 = 27 | goals4 = 11 | years5 = 1998–1999 | clubs5 = [[Lommel SK|Lommel]] | caps5 = 4 | goals5 = 0 | years6 = 1999–2000 | clubs6 = [[NK Korotan Prevalje|Korotan Prevalje]] | caps6 = 18 | goals6 = 3 | years7 = 2000 | clubs7 = [[NK Mura|Mura]] | caps7 = 12 | goals7 = 3 | years8 = 2001 | clubs8 = [[Hapoel Kfar Saba F.C.|Hapoel Kfar Saba]] | caps8 = | goals8 = | years9 = 2001–2002 | clubs9 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija]] | caps9 = 38 | goals9 = 13 | years10 = 2002–2003 | clubs10 = [[FC Karpati Lvov|Karpati Lvov]] | caps10 = 12 | goals10 = 0 | years11 = 2003 | clubs11 = [[HNK Rijeka|Rijeka]] | caps11 = 7 | goals11 = 1 | years12 = 2004 | clubs12 = [[NK Ljubljana|Ljubljana]] | caps12 = 26 | goals12 = 11 | years13 = 2005 | clubs13 = [[FC Rot-Weiß Erfurt]] | caps13 = 10 | goals13 = 4 | years14 = 2005 | clubs14 = [[SV Wacker Burghausen]] | caps14 = 3 | goals14 = 0 | years15 = 2006 | clubs15 = [[Jahn Regensburg]] | caps15 = 11 | goals15 = 1 | years16 = 2006–2007 | clubs16 = [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | caps16 = 13 | goals16 = 5 | years17 = 2007 | clubs17 = [[Kapfenberger SV]] | caps17 = 8 | goals17 = 2 | years18 = 2007–2008 | clubs18 = [[SAK Celovec]] | caps18 = 18 | goals18 = 9 | years19 = 2008 | clubs19 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps19 = 8 | goals19 = 6 | years20 = 2009 | clubs20 = [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | caps20 = 7 | goals20 = 2 | years21 = 2009 | clubs21 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps21 = 14 | goals21 = 4 | years22 = 2010 | clubs22 = [[NK Šenčur|Šenčur]] | caps22 = 10 | goals22 = 4 | years23 = 2010–2011 | clubs23 = [[SK Maria Saal]] | caps23 = 26 | goals23 = 17 | years24 = 2011 | clubs24 = [[SV Rapid Lienz|Rapid Lienz]] | caps24 = 16 | goals24 = 9 | years25 = 2012–2013 | clubs25 = [[SV Spittal]] | caps25 = 43 | goals25 = 14 | years26 = 2013–2014 | clubs26 = [[SK Maria Saal]] | caps26 = 28 | goals26 = 8 | years27 = 2014 | clubs27 = [[SV Moosburg]] | caps27 = 12 | goals27 = 5 | years28 = 2015 | clubs28 = [[NK Jesenice|Jesenice]] | caps28 = 16 | goals28 = 5 | years29 = 2016 | clubs29 = [[NK Sava Kranj|Sava Kranj]] | caps29 = 9 | goals29 = 3 | years30 = 2017 | clubs30 = [[NK Svoboda|Svoboda]] | caps30 = 11 | goals30 = 0 | years31 = 2018 | clubs31 = [[NK Interblock|Interblock]] | caps31 = 7 | goals31 = 1 | years32 = 2018–2019 | clubs32 = [[ND Črnuče|Črnuče]] | caps32 = 11 | goals32 = 2 | nationalyears1 = 2001–2002 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 1 }} '''Senad Tiganj''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[28. avgust]] [[1975]], [[Jesenice]]. Šenčurja je člansko kariero začel pri klubu [[NK Svoboda Ljubljana|NK Svoboda]] leta 1993. V [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski ligi]] je igral še za klube [[NK Korotan Prevalje|NK Korotan]], [[NK Mura]], [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|NK Olimpija]], [[NK Drava Ptuj|NK Drava]], [[NK Aluminij]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|NK Olimpija (2005)]] in ob koncu kariere za [[NK Šenčur]]. Skupno je v slovenski prvi ligi odigral 159 prvenstvenih tekem in dosegel 52 golov. Igral je tudi za klube v avstrijski, nemški, hrvaški, izraelski in ukrajinski ligi. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je odigral štiri uradne tekme in dosegel en gol, udeležil se je tudi [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|Svetovnega prvenstva 2002]], ko je nastopil na tekmi proti [[Paragvajska nogometna reprezentanca|paragvajski reprezentanci]]. Edini reprezentančni gol je dosegel ob debiju na kvalifikacijski tekmi proti [[Nogometna reprezentanca Ferskih otokov|reprezentanci Ferskih otokov]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Slovenia Squad 2002 World Cup}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Tiganj, Senad}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]] [[Kategorija:Nogometaši NK Svobode]] [[Kategorija:Nogometaši SV Viktorie Viktring]] [[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]] [[Kategorija:Nogometaši NK Korotana]] [[Kategorija:Nogometaši Lommela S.K.]] [[Kategorija:Nogometaši Hapoela Kfar Saba F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši NK Mure]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]] [[Kategorija:Nogometaši FC Karpati Lvova]] [[Kategorija:Nogometaši HNK Rijeke]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ljubljane]] [[Kategorija:Nogometaši FC Rot-Weißa Erfurt]] [[Kategorija:Nogometaši SV Wackerja Burghausen]] [[Kategorija:Nogometaši SSV Jahn Regensburga]] [[Kategorija:Nogometaši NK Drave]] [[Kategorija:Nogometaši Kapfenbergerja SV]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šenčurja]] [[Kategorija:Nogometaši SK Maria Saala]] [[Kategorija:Nogometaši SV Rapida Lienz]] [[Kategorija:Nogometaši SV Spittala]] [[Kategorija:Nogometaši SV Moosburga]] [[Kategorija:Nogometaši NK Jesenic]] [[Kategorija:Nogometaši NK Save Kranj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši ND Črnuč]] [[Kategorija:Jeseniški športniki]] ld5ska5js4wrhpv5ax1blvqwmahtdtk 0 357777 6709621 6706800 2026-07-11T11:32:32Z Sporti 5955 pp 6709621 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | height = 192 cm | position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = Gerečja vas | youthyears2 = {{0|0000}}–2006 | youthclubs2 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | years1 = 2004–2006 | clubs1 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps1 = 36 | goals1 = 0 | years2 = 2006–2009 | clubs2 = [[NK IB 1975 Ljubljana|Interblock]] | caps2 = 76 | goals2 = 0 | years3 = 2010–2011 | clubs3 = [[SpVgg Greuther Fürth II]] | caps3 = 11 | goals3 = 0 | years4 = 2012–2015 | clubs4 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps4 = 99 | goals4 = 0 | years5 = 2015–2016 | clubs5 = [[NK Slaven Belupo|Slaven Belupo]] | caps5 = 34 | goals5 = 0 | years6 = 2016–2025 | clubs6 = [[NK Celje|Celje]] | caps6 = 175 | goals6 = 0 | years7 = 2025–2026 | clubs7 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps7 = 26 | goals7 = 0 | nationalyears1 = 2006–2007 | nationalteam1 = Slovenija do 20 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 0 }} '''Matjaž Rozman''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[3. januar]] [[1987]], [[Ptuj]]. Rozman je karieri začel v klubu [[NK Aluminij|Aluminij]] leta 2005 v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]]. v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] je prvič nastopil leta 2007 za [[NK Interblock|Interblock]]. Med letoma 2010 in 2011 je igral za drugo ekipo [[SpVgg Greuther Fürth]] v drugi nemški ligi, od leta 2016 do 2025 pa je branil za [[NK Celje|Celje]]. Leta 2025 se je vrnil v Aluminij. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovensko reprezentanco do 21 let]] je v letih 2008 in 2009 odigral pet uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Rozman, Matjaž}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši Greuther Fürtha II]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Slaven Belupe]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Ptujski športniki]] cau343vhxbxe8y7s0trrhmdj231j3r9 0 358929 6709653 6363332 2026-07-11T11:58:12Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6709653 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | image = | fullname = Vojislav Simeunović | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = | years1 = 1964–1965 | years2 = 1965–1972 | years3 = | clubs1 = [[FK Partizan|Partizan]] | clubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | clubs3 = | caps1 = 1 | caps2 = 201 | caps3 = | goals1 = 0 | goals2 = 0 | goals3 = | manageryears1 = 1976-1979 | managerclubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | manageryears2 = 1981-1984 | managerclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | manageryears3 = 1987-1989 | managerclubs3 = [[NK Maribor|Maribor]] | manageryears4 = | managerclubs4 = [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] | manageryears5 = | managerclubs5 = [[NK Beltinci|Beltinci]] | manageryears6 = | managerclubs6 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | manageryears7 = 2002–2003 | managerclubs7 = [[NK Mura|Mura]] | manageryears8 = 2005 | managerclubs8 = [[NK Maribor|Maribor]] | manageryears9 = | managerclubs9 = [[NK Malečnik|Malečnik]] }} '''Vojislav Simeunović''' ({{jezik-sr|Војислав Симеуновић}}), [[Srbi|srbsko]]-[[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[8. avgust]] [[1942]], [[Šabac]], [[Kraljevina Jugoslavija]]. Simeunović je v [[jugoslovanska nogometna liga|jugoslovanski ligi]] igral za kluba [[FK Partizan|Partizan]] in [[NK Maribor|Maribor]], za katerega je med letoma 1965 in 1973 odigral 102 prvenstveni tekmi in dosegel trinajst golov. Kot trener je vodil Maribor v štirih različnih obdobjih, zadnjič leta 2005. Njegov sin [[Marko Simeunovič]] je nekdanji [[vratar (nogomet)|nogometni vratar]] in [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenski reprezentant]]. == Zunanje povezave == * [http://www.nkmaribor.com/dokument.asp?id=53 Profil] na nkmaribor.com * {{sports links}} {{Trenerji NK Maribora}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Simeunović, Vojislav}} [[Kategorija:Srbski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši Partizana Beograd]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Srbski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Maribora]] [[Kategorija:Trenerji NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Trenerji NK Železničarja]] [[Kategorija:Trenerji NK Beltincev]] [[Kategorija:Trenerji NK Mure]] [[Kategorija:Trenerji NK Malečnika]] n3yfomdy6hbsza1nqndbp4xlnnys5et 10 361660 6709403 6708174 2026-07-10T17:33:22Z Pinky sl 2932 tn 6709403 wikitext text/x-wiki URL naslovi se morajo začeti s podprto [[Uniform Resource Identifier|shemo UR]] (enolični identifikator vira). Vsi brskalniki podpirajo <code>http://</code> in <code>https://</code>; vendar pa lahko <code>ftp://</code>, <code>gopher://</code>, <code>irc://</code>, <code>ircs://</code>, <code>mailto:</code> in <code>news:</code> zahtevajo vtičnik ali zunanjo aplikacijo, zato se jim je običajno bolje izogibati. Gostiteljska imena [[IPv6]] trenutno niso podprta. Če URLji in [[Wikipedija:Predloge za navajanje#Zgledi|parametrih predlog za navajanje]] vsebujejo določene znake, vsebujejo določene znake, se ne bodo pravilno prikazali in povezali. Te znake je treba kodirati s procenti. Na primer, presledek se mora nadomestiti z <code>%20</code>. Za kodiranje naslova URL zamenjajte naslednje znake z: {| class="wikitable" !scope="row"| Znak !scope="col"| presledek !scope="col"| " !scope="col"| ' !scope="col"| < !scope="col"| > !scope="col"| [ !scope="col"| ] !scope="col"| { !scope="col"| <nowiki>|</nowiki> !scope="col"| } |- !scope="row"| Kodiranje | %20 || %22 || %27 || %3C || %3E || %5B || %5D || %7B || %7C || %7D |} Enojnega apostrofa ni potrebno kodirati; ; vendar pa se bo več nekodiranih skupaj interpretiralo kot koda za ležeče ali krepko oblikovanje. Prav tako ni treba kodirati enojnih zavitih zaklepajev, vendar pa se bo nekodiran par zavitih zaklepajev interpretiral kot dvojni zaklepaj za vključitev predloge.<noinclude> {{documentation}} </noinclude> 3s7u8upt57eixrqtc2x8357mzi8jj21 6709404 6709403 2026-07-10T17:35:14Z Pinky sl 2932 6709404 wikitext text/x-wiki URL naslovi se morajo začeti s podprto [[Uniform Resource Identifier|shemo UR]] (enolični identifikator vira). Vsi brskalniki podpirajo <code>http://</code> in <code>https://</code>; vendar pa lahko <code>ftp://</code>, <code>gopher://</code>, <code>irc://</code>, <code>ircs://</code>, <code>mailto:</code> in <code>news:</code> zahtevajo vtičnik ali zunanjo aplikacijo, zato se jim je običajno bolje izogibati. Gostiteljska imena [[IPv6]] trenutno niso podprta. Če URLji v [[Wikipedija:Predloge za navajanje#Zgledi|parametrih predlog za navajanje]] vsebujejo določene znake, se ne bodo pravilno izpisali in povezali. Te znake je treba kodirati s procenti. Na primer, presledek se mora nadomestiti z <code>%20</code>. Za kodiranje naslova URL zamenjajte naslednje znake z: {| class="wikitable" !scope="row"| Znak !scope="col"| presledek !scope="col"| " !scope="col"| ' !scope="col"| < !scope="col"| > !scope="col"| [ !scope="col"| ] !scope="col"| { !scope="col"| <nowiki>|</nowiki> !scope="col"| } |- !scope="row"| Kodiranje | %20 || %22 || %27 || %3C || %3E || %5B || %5D || %7B || %7C || %7D |} Enojnega apostrofa ni potrebno kodirati; ; vendar pa se bo več nekodiranih skupaj interpretiralo kot koda za ležeče ali krepko oblikovanje. Prav tako ni treba kodirati enojnih zavitih zaklepajev, vendar pa se bo nekodiran par zavitih zaklepajev interpretiral kot dvojni zaklepaj za vključitev predloge.<noinclude> {{documentation}} </noinclude> n2hvkaavmxij0sbahndcwou9ma4l0s9 10 361748 6709350 4092144 2026-07-10T16:23:00Z Pinky sl 2932 posodobitev 6709350 wikitext text/x-wiki * <b id="csdoc_work">work</b> (obvezen parameter za {{tlx|navedi časopis}} in {{tlx|navedi revijo}}): Ime matičnega dela, v katerem se nahaja citirani vir; če je smiselno, lahko dodate wikipovezavo. Izpiše se v ''ležečem tisku''. ČČe je revija ali časopis skozi čas spreminjal svoje ime, uporabite tisto ime, pod katerim je vir dejansko izšel. Če uporabljate parameter '''script-work''', uporabite '''work''' za [[WP:ROMAN|ramaniziran zapis]] (če je na voljo) naslova v parametru '''script-work'''. Aliasi: '''journal''', '''newspaper''', '''magazine''', '''periodical''', '''website'''. Uporabite [[latinica|latinico]]. Za jezike, ki ne uporabljajo latinične pisave (arabska, kitajska, cirilica, grška, hebrejska, indijska, japonska, korejska itd.), v tem polju uporabite standardno [[WP:ROMAN|romanizacijo]]. **<b id="csdoc_script-work">script-work</b>: Naslov dela v njegovi izvirni pisavi, ki ni latinica; ta zapis se ne izpiše v ležečem tisku in sledi ležeči romanizaciji iz parametra '''work''' (če je prisoten). Predenj je treba dodati eno od [[Pomoč:Slog navajanja 1#{{pipe}}script-&lt;param>{{=}} jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], da brskalniki pravilno prikazati pisavo. Za pisave na osnovi latinice (češka, francoska, turška, vietnamska itd.), pustite to polje prazno. Aliasi: '''script-journal''', '''script-newspaper''', '''script-magazine''', '''script-periodical''', '''script-website'''. ** '''trans-work''': Slovenski prevod naslova dela, če je citirani vir v tujem jeziku. Prikaže se v oglatih oklepajih takoj za parametrom '''work''' ali '''script-work'''. Aliasi: '''trans-journal''', '''trans-newspaper''', '''trans-magazine''', '''trans-periodical''', '''trans-website'''. **:<code><nowiki>... |work=Zhōngguó piàofáng |script-work=zh:中国票房 |trans-work=China Box Office ...</nowiki></code>{{#ifeq:{{{issue|}}}|no|| ** <b id="csdoc_issue">issue</b>: Kadar je publikacija del zbirke, ki izhaja periodično. Alias: '''number'''.Kadar ima izdaja svoj poseben naslov, se lahko navede v ležečem tisku skupaj s številko izdaje, npr. {{para|issue|2, <nowiki>''Modern Canadian Literature''</nowiki>}}. Prosimo, izberite ali {{para|issue}} ali {{para|number}} glede na to, kaj je uporabljeno v dejanski publikaciji.<!-- at present the both produce the same output, but this may change in the future --> Če publikacija nosi oznako izdaje ''in'' številke (običajno je ena vezana na leto, druga pa je absolutna vrednost), navedite obe<!-- in one parameter -->, na primer {{para|issue|2 #143}}. {{#if:{{{magazine|}}}|S predpono 'No. '|Izpisano v oklepajih}} za parametrom '''volume'''.{{#if:{{{article_num|}}}| ** <b id="csdoc_article_number">article-number</b>: Za časopise, ki navajajo številke člankov za prispevke v posamezni izdaji; zpiše se med zvezkom/izdajo in stranjo/stranmi.}}}}{{#if:{{{department|}}}| ** <b id="csdoc_department">department</b>: Naslov redne rubrike, kolumne ali razdelka znotraj periodične publikacije ali revije. Primeri vključujejo "Communication", "Editorial", "Letter to the Editor", in "Review". Izpiše se za parametrom '''title''' in je v navadnem besedilu.}} :Ko je nastavljen parameter '''work'''spremeni oblikovanje drugih parametrov v istem navedku: :: '''title''' ni v ležečem tisku in je obdan z narekovaji. :: '''chapter''' se ne izpiše (in bo sprožil napakovno sporočilo). hekhylnezc6nj2e577rq974xwr3ehk9 12 362248 6709265 6708895 2026-07-10T13:48:33Z Pinky sl 2932 6709265 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia how to|WP:CS1|Pomoč:CS1}} {{Bots|deny=Citation bot}} {{Nutshell|To je uvodni priročnik za najpogosteje uporabljeni slog citiranja na Wikipediji. Ne zajema vseh možnosti vsake predloge za citiranje. Za podrobnosti izven tega osnovnega priročnega seznama si oglejte dokumentacijo posameznih predlog (npr. v [[Predloga:Navedi časopis]]).}} {{Mbox|text=<div style=padding:6px>Ta stran pomoči vsebuje {{subpages|testcases|Pomoč:Slog navajanja 1}}, ki prikazuje različne načine uporabe.</div>|image=<div style=padding:2px>[[File:Gnome-applications-science.svg|40px]]</div>}} {{csdoc|cs1}} '''Slog Navajanja 1''' ('''CS1''') je zbirka [[Pomoč:Predloga|predlog]] za [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], ki jih je mogoče prilagoditi za ustvarjanje različnih slogov glede na vrsto citiranega gradiva. Glavni namen zbirke je zagotoviti privzete formate za sklice na Wikipediji. Sestavljena je iz niza predlog, ki za svoje delovanje uporabljajo [[Modul:Citation/CS1]]. Skladno s smernico [[WP:CITESTYLE]] uporaba sloga CS1 ali njegovih predlog ni obvezna. Če članki že uporabljajo drug dosleden slog citiranja, se jih ne sme spreminjati brez predhodnega soglasja na pogovorni strani, kot določa [[WP:CITEVAR]]. Slog CS1 poleg Wikipedijinega [[WP:Slogovni priročnik|Slogovnega priročnika]]) temelji tudi na priročnikih ''[[The Chicago Manual of Style]]'' in ''[[Publication Manual of the American Psychological Association]]'', vendar z opaznimi prilagoditvami. ==Slog== Obstaja več predlog, ki uporabljajo ime, ki se začne z ''Navedi''; mnoge so bile razvite neodvisno od CS1 in niso skladne s slogom CS1. Obstaja tudi več predlog, ki uporabljajo eno od predlog za splošno uporabo kot metapredlogo za citiranje določenega vira. Da je predloga skladna z CS1, mora: * Uporabite [[Modul:Citation/CS1]] ali eno od spodaj navedenih predlog. * Kot ločilo za ločevanje polj in zaključek citata uporabite piko. * Kot ločilo za ločevanje avtorjev in urednikov uporabite podpičje. * Naslove daljših del oblikujte ležeče. * Naslove krajših del, kot so poglavja, oblikujte v narekovajih. ==Kako predloge delujejo== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} Predloge CS1 sklic praviloma prikažejo kot: ;Z avtorjem : {{navedi novice |author=((Avtor)) |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji |ref=none}} ;Brez avtorja : {{navedi novice |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji}} (kjer je lahko »n.d.« tudi kateri koli drug veljaven datum, oblikovan v skladu s Priročnikom o slogu) ===Avtorji=== Avtorje lahko v sklic dodate tako, da v parametre predloge vnesete njihova imena in priimke. Če želite dodati enega avtorja, uporabite {{para|last}} in {{para|first}}. Če ima citirani vir več avtorjev, uporabite {{para|last2}} in {{para|first2}}, {{para|last3}} in {{para|first3}}, itd.<ref name="NB_Prefix">Število avtorjev, ki jih je mogoče navesti v sklicu, je neomejeno.</ref> Zaradi simetrije z drugimi oštevilčenimi parametri sta na voljo tudi {{para|last1}} in {{para|first1}}, kot je prikazano v naslednjem zgledu: * <code><nowiki>{{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja}}</nowiki></code> * {{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja |ref=none}} V primerih, ko »first« in »last« ne ustrezata avtorstvu vira, lahko uporabite {{para|author}} in {{para|author{{var|n}}}}.<ref>Sem spadajo organizacijski avtorji ali avtorji iz kultur, kjer »zadnje« ime ne ustreza [[priimek|priimku]]. Parameter {{para|author}} ne sme nikoli vsebovati imena več kot enega avtorja.</ref> Urednika lahko navedete z uporabo ločenih parametrov za urednikov priimek in ime. Za posamezenega ali prvega urednika bi uporabili {{para|editor-last}} in {{para|editor-first}}; naslednji uredniki pa bi bili {{para|editor2-last}} in {{para|editor2-first}}, {{para|editor3-last}} in {{para|editor3-first}}, itd.<ref name="NB_Prefix"/> Podobno kot pri parametru {{para|author}} lahko urednike navedete z uporabo {{para|editor}} in {{para|editor{{var|n}}}}. Tako parametre za avtorja kot za urednika je mogoče uporabiti pri citiranju vira, ki vsebuje več razdelkov z različnimi avtorji. Predloge privzeto uporabijo parametre za avtorja, da ustvarijo sidrišča povezav za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če parameter za avtorja ni določen, se na njegovem mestu izpiše urednik, ki se nato uporabi za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če nista navedena ne avtor ne urednik, predloga ne bo samodejno ustvarila sidrišča za skrajšane opombe. Če navedeni vir nima navedenega avtorja (kar je pogosto pri agencijskih novicah, sporočilih za javnost ali spletnih straneh podjetij), uporabite: {{para|author|<nowiki><!--Not stated--></nowiki>}}<ref>Ta komentar HTML opozarja preverjevalce dejstev, urednike citatov in morebitne bote, da vir nima navedenega avtorja in da ta podatek ni bil zgolj spregledan. Brez tega zapisa bi boti in uredniki po nepotrebnem izgubljali čas z iskanjem avtorja, ki sploh ne obstaja.</ref> {| class="wikitable" |+ !{{diagonal split header|Vir|Sklic}} !Koda CS1 !Izpis CS1 !Kratek sklic |- !Avtor in urednik, uporaba priimka |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=Priimek |first=Ime |editor-first=Ime-urednika |editor-last=Priimek-urednika |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=((Priimek)) |first=((Ime)) |editor-first=((Ime-urednika)) |editor-last=((Priimek-urednika)) |date=1999}} |{{harvnb|Priimek|1999}} |- !Avtor in urednik |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=Avtor |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=((Avtor)) |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Avtor|1999}} |- !Samo avtor |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=Avtor |date=1998}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=((Avtor)) |date=1998}} |{{harvnb|Avtor|1998}} |- !Urednik brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Urednik|1999}} |- !Brez urednika in brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}} |{{harvnb|''Naslov''|1999}} |} ===Datumi=== Leto ali celoten datum lahko vnesete v parameter {{para|date}}. Razpoložljive oblike so prikazane v tabeli »Sprejemljive oblike datumov« v razdelku {{section link|Wikipedija:Slogovni priročnik/Datumi in števila|Datumi, meseci in leta}}. Za približno leto predhodno dodajte takole »<code>c. </code>«, like this: {{para|date|c. 1900}}.Kadar vir nima datuma objave, uporabite {{para|date|n.d.}}. V primeru, ko je isti avtor napisal več kot eno delo v istem letu, lahko letu v parametru za datum ({{xt|{{!}}date&#61;4. julij, 1997b}}) ali parametru za leto ({{xt|{{!}}year&#61;1997b}}) dodate malo črko. Za vire, ki imajo prvotni datum objave in kasnejši datum ponovne objave, vnesite prvotni datum v parameter {{para|orig-date}}. Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini. ====Samodejno oblikovanje datumov v predlogah za citiranje==== Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume ({{para|date}}, {{para|access-date}}, {{para|archive-date}}, itd.) v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini.<section begin="auto_date_format_table" /> Predloge sprejemajo vse angleške in slovenske oblike datumov, ki jih potem izpišejo v prilagojenem slogu za slovensko Wikipedijo. <section end="auto_date_format_table" /> Zgled: :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Ena spletna stran|date=31 October 2017 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}}</code> ::{{navedi splet |title=Ena spletna stran |date=31 October 2017 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}} :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Druga spletna stran|date=2007-05-08 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}}</code> ::{{navedi splet |title=Druga spletna stran |date=2007-05-08 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}} ===Naslovi in poglavja === {{anchor|Naslovi (title) in poglavja (chapter)}} * '''title''': Naslov citiranega vira, če je zapisan v latinici. Če je naslov v nelatinični pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''title''', izvirnik pa v '''script-title'''. Naslovi so praviloma prikazani poševno. Izjema so krajša dela, kot je, kot je {{txl|navedi sporočilo za javnost}} in citiranih člankih v {{tlx|Navedi novice}}, {{tlx|navedi časopis}}, {{tlx|navedi revijo}}, {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi konferenco}} ter {{tlx|navedi podkast}}, kjer je naslov prikazan v narekovajih. Če naslov že vsebuje dvojne narekovaje, jih je treba znotraj predloge pretvoriti v enojne. Skozi celoten članek dosledno uporabljajte bodisi pisanje z velikimi začetnicami bodisi običajni stavčni zapis. Podnaslove od naslova običajno ločimo z dvopičjem »: «, včasih pa tudi s pomišljajem » – «. [[MOS:TM|Tako kot pri blagovnih znamkah]], Wikipedija {{em|ne}} posnema slogovnih posebnosti izdajatelja, kot so VSE-VELIKE-ČRKE, vse-male-črke, {{smallcaps|Pomanjšane Velike Črke}}, itd.; izberite en standarden zapis in ga uporabljajte dosledno. Če je citirani vir pomemben in že ima svoj članek na Wikipediji, lahko naslov opremite z notranjo wikipovezavo. Vendar pa Wikipovezovanje naslova onemogoči uporabo parametra "url" za zunanjo povezavo, zato to sstorite le takrat, ko zunanja povezava do vira ni potrebna. Povezava do dejanskega vira ima prednost pred povezavo do članka na Wikipediji o tem viru. * '''script-title''': Naslov citiranega vira, če je ta zapisan v nelatinični pisavi. Sem spadajo jeziki, ki ne uporabljajo latinice (npr. arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina, ...). Ti naslovi ne smejo biti zapisani poševno, poleg tega pa se lahko berejo od [[Pisava#Smer pisanja|desne proti levi]] (RTL). Naslovi v parametru '''script-title''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-title|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Če uporabite neprepoznano kodo, jo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. * '''trans-title''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova citiranega poglavja. To polje bo prikazano v oglatih oklepajih za naslovom in bo povezano s parametrom {{para|url}}, če je ta uporabljen. * '''chapter''': Naslov citiranega poglavja iz vira, če je ta v zapisan latinici. Če je naslov v drugi pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''chapter''', izvirnik pa v '''script-chapter'''. Izpisal se bo v narekovajih pred naslovom dela. Pri spletnih mestih, ki so razdeljena na odseke, ima podobno funkcijo parameter "at": {{para|at|Izpostavljene novice}} * '''script-chapter''': Naslov citiranega poglavja, če ta ni zapisan v latinici. Jeziki, ki ne uporabljajo abecede na latinski osnovi (arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina itd.), se morda berejo od desne proti lev (RTL). Naslovi poglavij v parametru '''script-chapter''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-chapter|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Neprepoznano kodo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. To polje se bo izpisalo takoj za prečrkovanim naslovom. * '''trans-chapter''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova poglavja. Vsebina tega polja bo prikazana v oglatih oklepajih znotraj narekovajev, ki obdajajo poglavje. Naslovi, ki vsebujejo določene znake, se bodo nepravilno prikazali in povezali, razen če te znake zamenjate ali zakodirate takole: {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !scope="col"| Znak !scope="col"| Mora biti zamenjan z |- !scope="row"| newline | space |- !scope="row"| [ | &amp;#91; |- !scope="row"| ] | &amp;#93; |- !scope="row"| <nowiki>|</nowiki> | &amp;#124; |} ====|script-&lt;<var>param</var>>= jezikovne kode==== Jezikovne kode za nelatinične pisave, ki jih sistem cs1|2 podpira, so: {{#invoke:Cs1 documentation support|script_lang_lister}}<!-- makes a language code: name list from the master list in [[Module:Citation/CS1/Configuration]] --> ===Vrsta (type)=== * '''type''': Določa vrsto citiranega dela. Prikaže se v oklepaju takoj za naslovom. Nekatere predloge uporabljajo privzeto vrednost, ki jo je mogoče preglasiti; primer: {{tl|Navedi sporočilo za javnost}} bo privzeto izpisal »(sporočilo za javnost)«. Druge uporabne vrednosti so: Review, Systemic review, Report, Abstract, Meta-analysis, Original article, Oral history<!-- supported as "Oral History" by Dublin Core/Zotero -->, Email<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Website<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Text<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Document<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. Alias: '''medium''', v predlogi {{tl|Navedi AV medij}}, kjer so običajne vrednosti: Motion picture, Moving image<!-- supported as "Moving Image" by Dublin Core/Zotero -->, Television production, Videotape, DVD, Blu-ray, Trailer, CD, Radio broadcast, Podcast, Sound<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. ===Jezik=== {{csdoc|language}} ===Delo (work) in založnik (publisher)=== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} * '''work''': Ta parameter uporabljajo nekatere predloge, kot so {{tl|Navedi splet}} (kjer ima alias '''website'''), {{tl|Navedi novice}} (alias '''newspaper'''), {{tl|Navedi revijo}} (alias '''magazine'''), {{tl|navedi časopis}} (alias '''journal''')in drugih. Uporabi se takrat, ko se citat nanaša na določen element (naveden v parametru »title«) znotraj večjega dela (ta parameter »work«).. Najpogosteje gre za članek na spletnem mestu, v tiskani periodiki ali za epizodo televizijske serije. {{em|Tega ne zamenjujte s parametrom »publisher«}}, ki je namenjen založbi. Če je večje delo pomembno in že ima svoj članek na Wikipediji, ga ob prvem pojavu v citatih wikipovežite. Če je že sam naslov (»title«) opremljen z zunanjo povezavo, potem na »work« ne dodajajte zunanjih povezav. Če je naslov dela (ki ga navaja publikacija) popolnoma ali skoraj enak imenu izdajatelja, parametra »publisher« ne uporabljajte (več podrobnosti si oglejte spodaj). :Pri spletnih mestih je »work« v večini primerov ime samega spletnega mesta. To ime je običajno vidno v logotipu ali pasici strani, pojavi pa se tudi v oznaki {{tag|title|o}} domače strani. Imenu ne dodajajte končnic, kot je ».com«, razen če je ta del uradnega imena strani (zato uporabite {{para|work|<nowiki>[[Salon (revija)|Salon]]</nowiki>}}, in ne <code>Salon.com</code>). Če jasnega imena ni mogoče najti ali pa je naslov izrecno enak domeni, uporabite domensko ime spletnega mesta. Imena dela ne spreminjajte z dodajanjem lastnih opisov, kot sta »Spletno mesto [založnika]« ali »Domača stran [založnika]«. Zaradi jasnosti pri branju uporabite velike začetnice in izpustite »www.«, npr."www.veterinaryresourcesuk.com" v "VeterinaryResourcesUK.com". :Številne strokovne revije pri citiranju drugih revij uporabljajo močno skrajšane naslove (npr. ''J. Am. Vet. Med.'' za ''[[Journal of the American Veterinary Medical Association]]''). Strokovnjaki s tega področja te kratice običajno že poznajo, naši bralci pa ne, zato je treba te kratice vedno razpisati v celoti. :Če je citirana enota del nekega drugega, še večjega dela, npr. knjiga v zbirki, posebna izdaja periodike ali podstran na domeni (ko citirate oddelek pravne fakultete na univerzitetnem spletnem mestu), je bolje uporabiti ime tega ožjega dela kot pa ime celotnega velikega sistema. Različne predloge za citiranje ponujajo ločena polja za takšne primere, npr. {{para|chapter}}{{para|title}}{{para|volume}}{{para|series}} v predlogi {{tlx|Navedi knjigo}}. Če je narava dela in njegov odnos do spletišča ali knjige zapleten in nejasen, situacijo preprosto pojasnite z navadnim besedilom takoj za predlogo za citiranje in pred oznako {{xtag|ref|c}}, ki citat zaključi. * '''publisher''': ime organizacije, ki je dejansko izdala vir. Polje ne sme vključevati pravnoformalnih oznak podjetij, kot sta »Ltd« ali »Inc.«, razen če bi to povzročilo nejasnost ali pa je organizacija s to oznako splošno znana tudi v vsakdanji rabi (npr. [[Apple Inc.]], ki bi ga sicer lahko zamenjali z [[Apple Records]] ali drugimi založniki). Izraze »Publisher«, »Publishing« in »Publications« lahko skrajšate v "Pubr.", "Pubg." in "Pubs." vendar nekatere predloge iz te serije takoj za tem parametrom samodejno izpišejo piko, zato boste morali piko v kratici verjetno izpustiti; če uporabljate kratice, obvezno preverite končni izpis. Te oznake je običajno varno izpustiti, vendar jih je smiselno vključiti, če bi bilo ime založnika brez njih zavajajoče. To se najpogosteje zgodi pri imenih, kot je »Joshua Martin Publications«, ki bi ga brez oznake lahko zmotno imeli za soavtorja ali urednika. Začetni določni člen »The« (pri angleških imenih) lahko splošno izpustite, razen če bi to povzročilo zmedo (npr. pri [[The International Cat Association]], je »The« del njihove uradne kratice, TICA). Če je založnik pomemben in ima samostojen članek ločeno od parametra »work«, lahko parameter »publisher« vsebuje wikipovezavo na ta članek, nikoli pa ne sme vsebovati zunanje povezave na spletno mesto založnika. Ali je založnika sploh treba navesti, je v določeni meri odvisno od vrste dela in njegove prepoznavnosti.. [[WP:Navajanje virov]], in večina zunanjih priročnikov za citiranje priporočata, da se založnik navede pri knjigah (tudi tistih najbolj znanih), pri drugih delih pa to ni nujno potrebno. Parametra »publisher« ne vključujte pri splošno znanih osrednjih novičarskih medijih, večjih znanstvenih revijah ali v primerih, ko je ime založnika enako ali skoraj enako imenu dela (»work«). Parameter »publisher« je treba izpustiti na primer v naslednjih primerih: *:{{para|work|<nowiki>[[Amazon.&#8288;com]]</nowiki>}}{{para|publisher|Amazon Inc.|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|The Aberdeen Times}}{{para|publisher|The Aberdeen Times|!mxt=y}}<!--A genuine Idaho newspaper: http://www.smalltownpapers.com/newspapers/newspaper.php?id=1 --> *:{{para|newspaper|<nowiki>[[The New York Times]]</nowiki>}}{{para|publisher|The New York Times Company|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|<nowiki>[[USA Today]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[USA Today Co.]]</nowiki>|!mxt=y}} *:{{para|journal|<nowiki>[[Nature (časopis)|Nature]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[Nature Research]]</nowiki>|!mxt=y}} :Če je delo izdano v samozaložbi, je [[WP:SAMOZALOŽBA|o zelo pomembno dejstvo]] glede [[WP:Zanesljiv vir|morebitne zanesljivosti vira]], ki ga je treba navesti. Za točen vnos parametra {{para|publisher}} v takšnem primeru ne obstaja enotno soglasje; nekateri tiskani slogovni priročniki predlagajo vnos »avtor«, medtem ko številni uredniki Wikipedije zaradi večje jasnosti uporabljajo izraz »samozaložba«. Kadar izčrpen poskus iskanja imena založnika ne uspe (za spletna mesta poskusite z orodjem [[whois]], za knjige pa z zbirko [[WorldCat]] itd.), uporabite {{para|publisher|<nowiki><!--Založnik ni naveden v viru.--></nowiki>}}. S tem jasno nakažete, da ste podatek preverili, s čimer preprečite, da drugi uredniki ne bodo po nepotrebnem izgubljali časa z iskanjem nečesa, kar ne obstaja. Če podatek ni jasen, založnika ne ugibajte. Za soizdana dela ter navodila o vnosu več založnikov in njihovih lokacij si oglejte naslednji vnos. * '''location''' (alias {{para|publication-place}}): Geografski kraj izdaje. To {{em|ni}} kraj, kjer ste knjigo našli, in ne lokacija gradiva znotraj vira. Običajno se zapiše v obliki {{var|Mesto, Država}}.Samo ime mesta zadostuje za svetovno znane prestolnice, kot so New York, London (razen v člankih o [[London, Ontario|kanadskih]] temah), Pariz ali Tokio. Edinstveno ime mesta še ne pomeni, da je mesto svetovno znano: na primer, veliko bralcev na primer ne ve, kje natančno leži [[Mumbaj]], še posebej, če so dovolj stari, da so večino življenja poznali ime [[Bombaj]]. Če ste v dvomih, bodite raje bolj natančni. Zapisa »Melbourne, Avstralija« in »Melbourne, Florida, ZDA« sta bistveno bolj jasna, če ju izpišete v celoti. Več podrobnosti dodajte tudi takrat, ko bi bil zapis {{var|Mesto, Država}} dvoumen, npr. {{para|location|Hanley, Staffordshire, ZK}}, versus {{para|location|Hanley, Worcestershire, ZK}}. Ne uporabljajte podnacionalnih poštnih kratic ("DE", "Wilts", "Tas", itd). Parameter za lokacijo izpustite, kadar je ta jasna že iz samega imena medija, na primer pri ''The Sydney Morning Herald''. Parameter za lokacijo je treba uporabiti, kadar je lokacija del splošno znanega poimenovanja, vendar ne del dejanskega naslova periodične publikacije. Na primer, časopis, ki je bil včasih znan kot ''San Jose Mercury News'' (in se občasno še vedno tako imenuje), se uradno imenuje ''[[The Mercury News]]'' in se lahko vnese kot {{para|newspaper|The Mercury News}} {{para|location|San Jose, Kalifornija}}, kar ustvari izpis: ''The Mercury News''. San Jose, Kalifornija. Podoben primer je časopis ''[[The Times]]'', ki izhaja v Londonu, zato pravilen sklic vrne izpis ''The Times''. London. (v nasprotju s ''[[The New York Times]]''). Če vaša izdaja izrecno navaja več lokacij hkrati, to lahko označite z zapisom, npr. {{para|location|New York / London}}. To isto tehniko lahko uporabite za soizdana dela, npr.: {{para|location|Oakbrook Terrace, Illinois / Los Angeles}}{{para|publisher|<nowiki>[[Council of Science Editors]]</nowiki> / <nowiki>[[Loyola Marymount University]]</nowiki> Press}}. Pazite le, da sta lokaciji in založniki v obeh parametrih navedeni v enakem zaporedju. Predloge {{em|nimajo}} ločenih parametrov {{para|location1|!mxt=y}}, {{para|publisher1|!mxt=y}}, itd. Pri zgodovinskih publikacijah, ki jih še vedno navajate in so dostopne (glejte parameter »via« spodaj), ne zamenjujte {{em|tiskarja}} (lastnika ali upravljavca tiskarne) z {{em|založnikom}} (organizacijo ali osebo, ki je financirala delo). Na izdaji je lahko ime tiskarja izpisano z večjo pisavo kot ime založnika, vendar nas pri citiranju zanima izključno založnik. Če razlike v določenem primeru ne morete z gotovostjo ugotoviti, navedite oba. Čeprav nekateri zunanji priročniki zagovarjajo opuščanje lokacij izdaje, lahko te na Wikipediji služijo več kot le čisto bibliografskim namenom (npr. prevelika količina gradiv, objavljenih v enem določenem kraju znotraj članka o nekem povsem drugem kraju, lahko namreč razkrije morebitno pristranskost uredništva). * '''publication-date''': Datum izdaje, kadar se ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Ta podatek se izpiše samo, če sta hkrati določena tudi parametra date ali year in se od njiju razlikuje. V nasprotnem primeru sistem uporabi vrednost iz publication-date in jo prikaže kot navaden date. Uporabite enak zapis datuma kot v preostalem delu članka in ne dodajajte wikipovezav. Parameter se izpiše za založnikom; Če parameter work ni definiran, se publication-date izpiše beseda »izdano«, celoten podatek pa se zapre v oklepaj. {{shortcut|WP:VIA|WP:CS1VIA}} * {{anchor|Via}} '''via''' (neobvezno): Ime ponudnika oziroma dostavljalca vsebine (kadar ta {{em|ni}} hkrati tudi založnik). Parameter »via« ni zamenjava za »publisher«, ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko takrat, ko ponudnik predstavi vir v obliki, ki se razlikuje od izvirnika, ko navedeni URL ne razkriva jasno identitete ponudnika. Oglejte si tudi {{section link||Zahtevana je registracija ali naročnina}}. Tipični primeri uporabe tega parametra so identifikacija projektov za skeniranje in arhiviranje knjig, kot so [[Internet Archive]], [[Project Gutenberg]] in [[Google Books]]; indeksiranje strokovnih revij in iskalne storitve, prek katerih pogosto najdemo akademske članke, npr. [[PubMed Central]], [[Paperity]] in [[JSTOR]]; ter drugi agregatorji ali indeksatorji predhodno objavljenih vsebin, kot je [[Dictionary.com]].Parameter »via« uporabite le takrat, ko ni mogoče uporabiti standardnega identifikatorja (glejte {{section link||Identifikatorji}}). Zgled: <code><nowiki>{{Navedi enciklopedijo |entry=skeptic |entry-url=https://www.dictionary.com/browse/skeptic?s=t#collins-section |title=[[Collins English Dictionary]] |edition=Complete & Unabridged Digital |date=2012 |location=London |publisher=[[HarperCollins]] |via=[[Dictionary.com]] |access-date=</nowiki>{{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}<nowiki>}}</nowiki></code> ===Strani=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="float:right; margin-left:1em;" |+Podpora predlog CS1/CS2 za<br /><code>{{pipe}}volume=</code>, <code>{{pipe}}issue=</code>, <code>{{pipe}}page(s)=</code> |- !scope="col"| Predloga !scope="col"| {{pipe}}volume= !scope="col"| {{pipe}}issue= !scope="col"| {{pipe}}page(s)= !scope="col"| {{pipe}}quote-page(s)= |- !scope="row"| {{tlx|citat}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi arXiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi AV medij}} | {{yes}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi zaznamke iz AV medija}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi bioRxiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi knjigo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi citeseerx}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(as a book)}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(kot časopis)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi dokument}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi enciklopedijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi epizodo}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi intervju}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi časopis}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi revijo}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poštni seznam}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot knjigo)}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot časopis ali revijo)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novice}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novičarsko skupino}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi podkast}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi sporočilo za javnost}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi nadaljevanko}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi znak}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi govor}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi ssrn}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi tehnično poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi disertacijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi splet}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |} Urejevalec lahko v posameznem navedku uporabi le <u>enega</u> izmed naslednjih parametrov, da označi določeno stran ali mesto v viru, ki potrjuje navedbo v članku. Če v istem sklicu uporabite več teh parametrov, se bo v objavljenem besedilu izpisalo napakovno sporočilo <span style="color:red"><code>|pages=</code> ali <code>|at=</code> ima odvečno besedilo (</span>[[Pomoč:Napake CS1#extra_text_pages|pomoč]]<span style="color:red">)</span>. V primeru take napake ima parameter {{para|page}} prednost pred {{para|pages}} in {{para|at}}, parameter {{para|pages}} pa prednost pred {{para|at}}. Napako odpravite tako, da odvečne parametre izbrišete in obdržite samo enega. * '''page''': stran v navedenem viru, ki vsebuje informacije, ki podpirajo besedilo članka, na primer {{para|page|52}}. **{{anchor|pagehyphen}}'''Opomba:''' Kadar navajate stran z vezajem, uporabite zapis {{para|page|<nowiki>12{{hyphen}}34</nowiki>}}.S tem boste zagotovili pravilen prikaz vezaja in hkrati preprečili, da bi urednik ali bot ta znak pomotoma spremenil v pomišljaj {{para|pages|<nowiki>12{{endash}}34</nowiki>}}. * {{anchor|csdoc_pages<!-- for as long as we don't pull "pages" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] can link to an anchor "csdoc_pages" -->}}'''pages''': strani v navedenem viru, ki vsebujejo informacije, ki podpirajo besedilo članka. Razpone strani ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|pages|236–239}}. Nezaporedne strani ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|pages|157, 159}}. Zapis {{para|pages|461, 466–467}} se uporablja, kadar navajate tako nezaporedne kot zaporedne strani. Pri številkah strani, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko strani vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] to avoid commas being erroneously interpreted as list separators, e.g. {{para|pages|<nowiki>((1,234{{endash}}1,235))</nowiki>}}. For multiple hyphenated pages, use the [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama, npr. {{para|pages|<nowiki>((1{{hyphen}}2)), ((3{{hyphen}}4))</nowiki>}}. **'''Opomba:''' V sklicih CS1 se ne beleži celotno število strani vira, zato tega parametra nikoli ne uporabljajte v ta namen. * '''at''': lokacija v navedenem viru, ki potrjuje navedbo v članku, kadar številka strani ni na voljo (npr. v nekaterih e-knjigah), ali pa podatek o strani ni primeren oz. ne zadošča. Najpogostejši primeri so stolpec (col.), odstavek (para) in razdelek (sec.). Odvisno od vira lahko s parametrom {{para|at}} uporabite tudi druge oznake, kot so: posnetek, ura/minuta/sekunda, dejanje, prizor, spev, knjiga, del, zadnja platnica, spremljevalno besedilo, kolofon, ovitek, itd. Primeri uporabe: {{para|at|Stolpec 2}} ali {{para|at|Paragraf 5}} ali {{para|at|Zadnja stran}} ali {{para|at|Dejanje III, scena 2}}. * <b>quote-page</b>: Številka posamezne strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|page}}, {{para|pages}} ali {{para|at}}. Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Če vsebuje vezaj, uporabite {{tl|hyphen}}, da nakažete, da je to namerno (npr. {{para|quote-page|<nowiki>3{{hyphen}}12</nowiki>}}). Alias: brez. * ALI: <b>quote-pages</b>: Seznam ali razpon strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|pages}} ali {{para|at}}. Razpone ločite s pomišljajem (–); nezaporedne strani ločite z vejico (,). Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Vezaji se samodejno pretvorijo v pomišljaje; če so vezaji primerni, ker posamezne številke strani vsebujejo vezaje, na primer: pp. 3-1–3-15, uporabite [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written_markup|dvojne oklepaje]]. S tem predlogi naročite, naj prikaže vrednost {{para|quote-pages}} brez obdelave. Urednikom pa z vnosom {{tl|hyphen}}nakažite, da je vezaj tam namerno: {{para|quote-pages|<nowiki>((3{{hyphen}}1{{ndash}}3{{hyphen}}15))</nowiki>}}. Alias: brez. Če isti vir ponovno uporabite za druge strani, morate ustvariti ločene sklice. Ta težava se lahko zaobide z uporabo kratkega sklica {{tlx|sfn}} ali {{tlx|rp}}, ki omogočajo neposredno dodajanje povezav do številk strani. ===Identifikatorji izdaje=== * '''edition''':Določa točno izdajo navedenega vira, kadar jih obstaja več, kot sta "2.", "Prenovljena", itd. Upoštevajte, da ta parameter za vašim vnosom samodejno izpiše "izd.". Na primer, {{para|edition|Prenovljena tretja}} se izpiše kot: "Prenovljena tretja izd.".Parameter za izdajo lahko izpustite, če se vsebina med izdajama ne razlikuje. Če je bila knjiga v Združenem kraljestvu in ZDA izdana z enako vsebino, razen npr. številke ISBN in platnice, označevanje izdaje »UK« ali »US« ni potrebno. Enako velja za filme: če navajate točen čas (minute:sekunde) filma, ki je na voljo v navadni in posebni zbirateljski izdaji (»Special Limited Collector's Edition«), specifične izdaje ni treba navajati, v kolikor sta dolžina in montaža filma enaki. * '''series''': Ta parameter uporabite, kadar je vir del zbirke (npr. knjižne zbirke ali revije), v kateri se je številčenje letnikov začelo znova. Pri revijah naj bo vnos v {{para|series}}omejen na zapise, kot so {{code|Original/Nova serija}}, {{code|Prva/Druga/Tretja/... serija}} ali podobno.{{refn|name="c17_14.126"|group="Note"|"Nekatere oštevilčene zbirke izhajajo tako dolgo, da se številčenje (podobno kot pri nekaterih dolgoživih revijah) sčasoma začne znova. Pred novimi številkami takrat stoji oznaka n.s. (nova serija), 2. ser. (druga serija) ali kaj podobnega, običajno med vejicami. (Povod za spremembo oznake zbirke je lahko tudi zamenjava založnika.) Knjige iz starejše serije lahko označite z s.s., 1. ser., ali s čimer koli, kar dopolnjuje zapis za novo zbirko."<ref group="Note">{{navedi knjigo |author=University of Chicago |title=The Chicago Manual of Style |edition=17. |year= 2017 |publisher=University of Chicago Press |page=14.126|location=Chicago |language= |isbn=978-0226104201}}</ref> <p>Na primer, časopis ''[[Physical Review]]''je imela od leta 1893 do 1912 oštevilčene letnike od 1 do 35 (prva serija). Od leta 1913 do 1969 se je številčenje letnikov ponovno začelo pri 1 in je naraslo do 188 (druga serija). Leta 1970 se je ''Physical Review'' razdelil na več delov: ''Physical Review A'', ''Physical Review B'', ''Physical Review C'' in ''Physical Review D'', kjer so se letniki znova začeli pri 1 (tretja serija). Ker obstajata dve publikaciji, označeni kot ''Physical Review, Volume 1'', ju je treba med seboj razlikovati z uporabo {{para|series|Prva serija}} sli {{para|series|Druga serija}}. Čeprav ''Physical Review A'' spada v tretjo serijo [[Medijska franšiza|medijske franšize]] ''Physical Review'', je to prva serija publikacija, znana kot ''Physical Review A''. Ker ni nobene nejasnosti glede tega, na kaj bi se lahko nanašal zapis ''Physical Review A, Volume 1'' ni treba pojasnjevati, kateri seriji številčenja revija pripada.</p> <p>Pomembno je opozoriti, da se parameter {{para|series}} ne sme uporabljati za razlikovanje med posameznimi deli oz. izdajami znotraj [[Medijska franšiza|medijske franšize]], kot so npr ''[[Physical Review A]]'', ''[[Acta Crystallographica Section A]]'', ''[[Journal of the Royal Statistical Society, Series B]]''.</p>}} * {{anchor|csdoc_volume<!-- for as long as we don't pull "volume" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Pomoč:Slog navajanj 1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_volume" -->}}'''volume''': Ta parameter uporabite za vire, ki so izšli v več zvezkih ali letnikih. Polje se v krepkem tisku izpiše takoj za naslovom in parametri serije. Kot alternativo lahko podatke o zvezku vključite kar v parameter za naslov (takoj za glavnim naslovom). Razpone zvezkov ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|volume|I–IV}}. Nezaporedne zvezke ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|volume|I, III}}. Zapis {{para|volume|I, III–V}} uporabite takrat, ko hkrati navajate tako nezaporedne kot zaporedne zvezke. Pri številkah zvezkov, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko zvezka vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama. * {{anchor|csdoc_issue<!-- for as long as we don't pull "journal" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_issue" -->}}'''issue''': Kadar je vir del zbirke, ki izhaja periodično. Alias: '''number'''. Če ima številka (izdaja) svoj poseben naslov, se lahko navede v ležečem tisku skupaj s številko izdaje, npr. {{para|issue|2, <nowiki>''</nowiki>Modern Canadian Literature<nowiki>''</nowiki>}}. Prosimo, izberite ali {{para|issue}} ali {{para|number}}, odvisno od tega, katero izrazoslovje se dejansko uporablja v publikaciji. Če publikacija vsebuje obe oznaki, tako izdajo (issue) kot številko (number) (običajno je ena vezana na leto, druga pa je absolutna vrednost), navedite obe, na primer {{para|issue|2 #143}}. Razpone ločite s [[pomišljaj]]em: – , nezaporedne številke pa z vejicami ali podpičji. Pri številkah, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic.. ===Zunanje povezave=== * '''url''': naslovu doda povezavo * '''chapter-url''': poglavju doda povezavo * '''format''': Format dokumenta na navedenem URL-ju (npr., PDF, XLS, itd.). HTML formata ne navajajte, saj se privzema kot privzet.Tega parametra ne uporabljajte za povsem druge namene, kot so »potrebno plačilo« ali »ponatis«; njegov namen je obvestiti bralce o formatu datoteke (npr. če bi nekateri brskalniki imeli težave z njo ali če bi nekateri raje shranili povezavo na disk, namesto da jo odprejo v brskalniku). Omejitve dostopa se lahko prikažejo z uporabo ustreznega parametra {{para|url-access}}, glejte [[#Zahtevana je registracija ali naročnina|Zahtevana je registracija ali naročnina]]. Druge opombe o ponatisih itd. je treba postaviti za predlogo in pred {{tag|ref|c}}. ====Uporaba |format= ==== Ko MediaWiki zazna zunanjo povezavo s [[končnica datoteka|končnico]] ».pdf« ali ».PDF«, namesto običajne [https://example.com/document ikone za zunanjo povezavo] prikaže [https://example.com/document.pdf ikono za PDF]. Za boljšo dostopnost sklicev cs1|2, ki vodijo do dokumentov PDF, sistem samodejno doda pripombo o PDF-ju v oklepajuS tem lahko uporabniki bralnikov zaslona takoj prepoznajo vrsto datoteke. Ta rešitev ni popolna, saj nekatera spletna mesta preusmerijo povezave .pdf na vstopne strani .html (kar je pogosto pri dokumentih za plačljivimi vsebinami ali registracijskimi obrazci). Ker se oznaka za PDF v oklepaju doda samodejno, urejevalcem ni treba ročno nastavljati parametra {{para|format|PDF}}, čeprav to ne škodi. Parameter {{para|format|PDF}} lahko med večjim urejanjem izbrišete, vendar upoštevajte, da se številne predloge cs1|2 kopirajo iz angleške v slovensko Wikipedijo ob prevajanju člankov. Ne predvidevajte, da vse slovenske predloge uporabljajo posodobljene predloge cs1|2; nekatere jih ne, zato lahko odstranitev {{para|format|PDF}} tukaj vpliva na naše bralce/prevajalce. ====Spletni viri==== {{Main|Wikipedija:Zunanje povezave|Wikipedija:Navajanje virov}} Dodajanje povezav do virov bralcem olajša delo, zato ni obvezno, razen pri navajanju virov, ki so na voljo samo na spletu. Obstaja veliko digitalnih knjižnic z deli, ki se lahko uporabijo kot viri. * Povezave morajo voditi do polne različice vira. * Spletni viri, ki zahtevajo plačilo ali naročnino, se lahko vključijo v skladu z [[Wikipedija:Preverljivost]]. Ne objavljajte povezav do: * spletnih mest, ki nimajo dovoljenja za ponovno objavo dela ali kako drugače kršijo avtorske pravice, * komercialnih spletnih mest, kot je Amazon, razen če ne obstaja nobena druga alternativa, * ocen tega dela, * zelo kratkih izsekov v Google Knjigah, kjer ni dovolj konteksta za preverjanje vsebine, razen če je tam prosto dostopno tudi celotno delo (glejte [[WP:GBOOKS]]) ====Formati povezav==== Povezave naj bodo čim bolj preproste. Na primer, pri iskanju v Google Knjigah bi bila povezava za knjigo ''Monty Python and Philosophy'' videti takole: : https://books.google.com/books?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false Vendar se lahko skrajša na: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&printsec=frontcover ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC (če Google Knjige ne ponujajo naslovnice). ====Strani==== Neposredna povezava do točno določene strani se lahko uporabi, če gostitelj to podpira. Na primer, povezava do strani 172 knjige ''Monty Python and Philosophy'' v Google Knjigah: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PA172 na ta način: : <code><nowiki>|page=[https://books.google.com/?id=wPQelKFNA5MC&pg=PA172 172]</nowiki></code> ====Posebni znaki==== {{MediaWiki URL rules}} ====Datum dostopa==== * '''access-date''': Celoten datum zadnjega preverjanja spletne povezave, na katero kaže '''url'''. S tem potrdite, da vsebina na strani še vedno podpira navedbe v članku. Ne ustvarjajte notranjih povezav. Ta parameter zahteva vnesen '''url''' in mora imeti enako obliko zapisa kot drugi datumi dostopa ali arhivov v članku. ''Za dokumente, ki se ne spreminjajo, ta podatek ni obvezen''. Parameter '''access-date''' na primer ni treba dodajati pri povezavah do objavljenih knjig ali znanstvenih člankov z oznako DOI. . Obvezen pa je za novice na komercialnih spletnih straneh, saj se njihova vsebina lahko občasno spremeni. Upoštevajte, da je '''access-date''' datum, s katerim jamčite, da je spletna stran ob preverjanju dejansko vsebovala navedene podatke (kar za trenutno različico strani morda ne velja več). Registrirani urejevalci lahko ta parameter [[Pomoč:Slog navajanja 1/accessdate|skrijejo ali mu spremenijo stil]]. Alias: '''accessdate'''. ===Spletni arhivi=== {{Further|Wikipedija:Mrtva povezava}} * '''archive-url'''. Alias: '''archiveurl'''. * '''archive-date'''. Alias: '''archivedate'''. Prvotna povezava lahko sčasoma preneha delovati. Ko najdete njeno arhivirano različico, izvirni URL ohranite, zraven pa dodate parameter {{para|archive-url}}s povezavo do arhivirane kopije. Te kopije običajno zagotavljata storitvi WebCite ali Internet Archive. Zraven morate obvezno dodati tudi parameter {{para|archive-date}}, ki prikazuje natančen datum arhiviranja strani (in ne datuma, ko ste povezavo dodali v članek). Če uporabite parameter {{para|archive-url}}, sta parametra {{para|url}} in {{para|archive-date}} obvezna, sicer bo sistem javil napako. Pri uporabi arhivirane povezave bo naslov v navedku vodil do arhiva, izvirna povezava pa se bo izpisala na koncu: {{navedi knjigo |title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013}} * '''url-status''': Če želite obrniti vrstni red tako da naslov vodi do delujoče izvirne povezave, arhiv pa se izpiše na koncu, nastavite {{para|url-status|live}}: :{{navedi knjigo|title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013 |url-status=live}} Če je bil izvirni URL prevzet za namene neželene pošte, oglaševanja ali je kako drugače neprimeren, uporabite nastavitev {{para|url-status|unfit}} ali {{para|url-status|usurped}}. S tem boste skrili izpis izvirne povezave, vendar morate še vedno obvezno vnesti parametra {{para|url}} in {{para|archive-url}}. Če je izvirna povezava še vedno 'živ', vendar se je vsebina spremenila in ne podpira več navedb v članku, nastavite {{para|url-status|deviated}}. Za podrobnejša navodila o uporabi tega parametra si oglejte {{slink|Predloga:Navedi splet#csdoc urlstatus}}. ===Identifikatorji=== {{csdoc|id2}} Poljuben identifikator lahko določite z uporabo {{csdoc|id1}} ===Zahtevana je registracija ali naročnina=== {{csdoc|registration}} ===Navedek (quote)=== {{csdoc|quote|unpaginated=yes}} ===Sidra=== Modul privzeto ustvari HTML-identifikatorje, ki so prilagojeni za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]] z uporabo predlog iz [[Predloga:Sfn/dok|družine Harv in sfn]]. Ti slogi delujejo tako, da medbesedilni sklic vsebuje povezavo, ki ob kliku skoči neposredno na ID, ki ga je ustvarila predloga CS1. ID se samodejno sestavi iz do štirih priimkov avtorjev in leta izida v obliki <code>CITEREF''Priimek(i)leto''</code>. '''{{para|ref|<var>ID</var>}}''': Omogoča ročno nastavitev poljubnega identifikatorja, ki bo enak vneseni vrednosti <var>ID</var>. To je koristno predvsem takrat, ko avtor ali datum vira nista znana. Tukaj lahko uporabite predlogo {{tlx|harvid}}, s katero ustvarite pravilen ID za povezovanje s predlogami iz družine Harv in sfn. {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Zgledi sider |- !scope="col"| Vrsta !scope="col"| Wikibesedilo !scope="col"| Ustvarjen ID !scope="col"| Povezano preko |- !scope="row"| Privzeto, eno ime | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastle2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|2006|4=pp=12-34}} |- !scope="row"| Privzeto, dve imeni | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |first2=George A. |last2=Reisch |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastleReisch2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|Reisch|2006|5=pp=12-34}} |- !scope="row"| {{para|ref}} uporablja {{tl|harvid}} | <code><nowiki>|ref={{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</nowiki></code> | <code>{{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</code> | {{tlx|harv|Monty Python and Philosophy|2006|4=pp=12-34}} |} ===Možnosti prikaza=== Te funkcije se ne uporabljajo pogosto, vendar lahko z njimi prilagodite prikaz za uporabo z drugimi slogi. {{csdoc|display|lua=yes}} ====et al.==== et al. je kratica za latinsko besedno zvezo {{lang|la|et alii}} ('in drugi'). Uporablja se za dokončanje seznama avtorjev objavljenega dela, kadar se celoten seznam smatra za predolgega. Kratica se v slovenščini pogosto uporablja in ni zapisana ležeče. ===Označevanje sprejmi-kot-je-zapisano=== {{anchor|Accept-this-as-written markup|Sprejmi-kot-je-zapisano}} V nekaterih primerih [[Modul:Citation/CS1]]javi napako, izpiše vzdrževalno opozorilo ali samodejno spremeni vnesene podatke zaradi specifičnih vrednosti v določenih parametrih. Če želite doseči, da sistem vaš vnos kljub temu sprejme natanko tako, kot je napisan, lahko uporabite posebno označevanje. To storite tako, da celotno vrednost parametra obdate z dvojnimi navadnimi oklepaji: <code>(({{var|value}}))</code>. To možnost podpirajo naslednji parametri: {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Parametri, ki podpirajo označevanje »sprejmi-kot-je-zapisano« (za dobesedni zapis) !scope="col" style="width:10em"| Parameter !scope="col"| Opombe |- !scope="row"| {{para|author{{var|n}}}} |rowspan="6"| Sistem pri vseh parametrih za imena {{var|name}}, vključno z njihovimi oštevilčenimi različicami, preverja odvečne vejice in podpičja. Ti znaki namreč pogosto nakazujejo, da je v enem polju zapisanih več oseb hkrati. V takem primeru je pravilno, da seznam imen razdelite med več ločenih parametrov s številčnimi oznakami {{var|n}}. Vendar pa so tudi uradna imena podjetij ali organizacij včasih sestavljena iz več besed, ločenih z vejico, kar sistem zmotno zazna kot napako (več vnesenih imen). V takšnih primerih uporabite to označevanje, da potrdite pravilen zapis.<br /><br />Avtomatski [[Pomoč:Napake CS1#generic_name|test splošnih imen]] lahko včasih blokira tudi povsem legitimna imena. Z uporabo dvojnih oklepajev preprečite, da bi sistem resnična imena napačno označil kot splošna. |- !scope="row"| {{para|contributor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|editor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|interviewer{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|subject{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|translator{{var|n}}}} |- !scope="row"| [[#csdoc_doi|{{para|doi}}]] |rowspan="5"| Identifikatorji se preverijo glede veljavnosti v največji možni meri. V redkih primerih identifikatorji, ki so dejansko uporabljeni v objavljenih delih, odstopajo od preverjenega standardnega formata, vendar so kljub temu veljavni. Če je težava le posledica tiskarske napake v zunanjem viru, raje popravite identifikator, namesto da bi povozili napakovno sporočilo. |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|eissn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|isbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issn|{{para|issn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_sbn|{{para|sbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|issue}}]] |rowspan="2"| Sistem v seznamih izdaj, ki so ločene z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaje v razponih izdaj na primer pretvori v stične pomišljaje (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko izdaje, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom izdaj. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko z ločilom tisočic in seznamom več izdaj, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu. |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|number}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_volume|{{para|volume}}]] | Sistem v seznamih letnikov, ki so ločeni z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaj v razponih letnikov pa pretvori v stični pomišljaj (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko letnika, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom letnikov. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko letnika z ločilom tisočic in seznamom dveh ali več letnikov, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu. |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pages}}]] |rowspan="3"| Sistem v seznamih strani, ki so ločene z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaje v razponih strani pa pretvori v stične pomišljaje (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko strani, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom strani. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko strani z ločilom tisočic in seznamom več strani, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu; ne velja pa za parametre {{para|page}}, {{para|p}} ali {{para|quote-page}}. (To posebno označevanje podpirajo tudi množinski parametri za strani {{para|pages}}, {{para|pp}} in {{para|quote-pages}} (in druge aliasi) v predlogah za navajanje {{tl|r}}, {{tl|rp}} in {{tl|ran}}. Družina predlog v slogu {{tl|sfn}}- in {{tl|harv}} ga prav tako podpira v povezavi s parametroma {{para|pages}} in {{para|pp}}.) |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pp}}]] |- !scope="row"| [[#Navedek (quote)|{{para|quote-pages}}]] |- !scope="row"| {{para|title}} | Pike na koncu vrednosti v parametru {{para|title}}, se običajno odstranijo, saj so odveč. Včasih pa te pike niso odvečne, ampak so dejanski del naslova, zato jih je treba ohraniti. <!-- Za sedaj to velja le za Navedi časopis}}: -->Parameter lahko sprejme tudi številne posebne ključne besede (<code>none</code>, itd.<!-- don't document "off" for now as it may change again with the next update -->), ki imajo prednost pred prostim vnosom besedila za določitev naslova. Če želite kot dejanski cilj povezave vnašati besedilo, ki je enako eni od teh ključnih besed, uporabite to označevanje z dvojnimi oklepaji, da sistemu sporočite dobeseden zapis. |- !scope="row"| {{para|title-link}} | <!-- Za sedaj to velja le za Navedi časopis}}: -->Parameter lahko sprejme tudi nekatere posebne ključne besede (<code>none</code>, <code>doi</code>, <code>pmc</code>), ki imajo prednost pred običajnim vnosom besedila in določajo cilj povezave. Če želite kot dejanski cilj povezave vnašati besedilo, ki je enako eni od teh ključnih besed, uporabite to označevanje z dvojnimi oklepaji, da sistemu sporočite dobeseden zapis. |- !scope="row"| [[#Avtorji|{{para|vauthors}}]] |rowspan="2"| Označevanje za zatiranje napakovnih sporočil in samodejnega preoblikovanja dovoljenih imen podjetij oziroma organizacij v slogu Vancouver. |- !scope="row"| [[#Uredniki|{{para|veditors}}]] |} ==Tiskanje== Pri ogledu strani predloge CS1 pretvorijo URL v naslov, da ustvarijo povezavo; pri tiskanju pa se izpiše celoten URL. Ikone zunanjih povezav se ne natisnejo. ==Nevključeni elementi== V sklicih sloga Citation Style 1 se ne uporabljajo vsi podatki o viru, čeprav so dejansko točni. Primeri informacij, ki se ne vključujejo: * Skupno število strani v knjigi ali viru * Ime knjižnice, preko katere ste dostopali do elektronske različice vira * Ime knjižnice, ki ima v lasti fizični izvod navedenega dela * Knjižnična šifra ali lokacija na polici za fizični izvod dela ==Orodja== {{Main|Pomoč:Orodja za navajanje}} ===Ustvarjanje sklicev CS1=== * [[Wikipedija:RefToolbar|RefToolbar]] je del privzetega urejevalnika izvorne kode.<ref group="Note">Urejevalnik izvorne kode [[mW:Extension:WikiEditor|WikiEditor]] vključuje refToolbar 2.0 in je privzeti urejevalnik.</ref> Vključuje meni »Predloge« s {{tl|navedi splet}}, {{tl|navedi časopis}}, {{tl|navedi knjigo}} in {{tl|navedi novice}}. Ko izpolnjujete predlogo iz orodja RefToolbar, izberite ikono povečevalnega stekla [[File:System-search.svg|20px]] za samodejno izpolnjevanje parametrov predloge.<ref group="Note" name=citoid>Samodejno izpolnjevanje izvaja [[mw:Citoid|Citoid]], storitev, ki samodejno izpolni parametre predloge, ko ji posredujete URL, DOI, ISBN, PMID, PMCID ali QID.</ref> * Privzeta možnost za sklicevanje v [[WP:Vizualni urejevalnik|Vizualnem urejevalniku]] poskuša zgraditi celoten sklic na podlagi URL-ja ali drugega identifikatorja. Storitev bo samodejno izbrala ustrezno predlogo za sklic. * [[Wikipedija:ProveIt|ProveIt]] ponuja opcijski grafični vmesnik za urejanje, dodajanje in navajanje sklicev.<ref group="Note" name=citoid/> <!-- * [[WP:Citation expander|Citation expander]] doda gumb za posredovanje trenutnega članka [https://citations.toolforge.org/ Wikipedijinemu botu za sklice], orodju, ki bo samodejno izpolnilo dodatne parametre obstoječih sklicev. --> * [https://tools.wmflabs.org/refill/ reFill] dodaja sklice v predloge, medtem ko posodablja/izpolnjuje naslove, datume, založnike, datume dostopa itd.<ref group="Note">To je odprtokodna različica starejšega orodja Reflinks.</ref> * [[Zotero]] lahko izvozi sklice v obliki, pripravljeni za Wikipedijo. * [http://tools.wmflabs.org/citer/ Citer] – ustvari celoten sklic, skrajšan sklic in imenovani sklic za navedeni Google Books URL, ISBN ali DOI. Podpira tudi nekatera večja novičarska spletna mesta. ==Opombe== {{Reflist|group="Note"}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Wikipedia referencing}} {{Citation Style 1}} {{Wikipedia help pages}} [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1|*]] [[Kategorija:Wikipedija:Upravljanje navajanja]] 8auqc0jzyeqgavlbsk4xcu6qu78lnyf 0 366060 6709531 6077630 2026-07-11T07:10:37Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SVU Tieschena]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709531 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | birthname = Matej Pučko | image = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 175 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | currentclub = [[SVU Tieschen|Tieschen]] | clubnumber = |youthyears1 = |youthyears2 = {{0|0000}}–2008 |youthyears3 = 2008–2010 |youthclubs1 = [[NK Veržej|Veržej]] |youthclubs2 = [[ND Mura 05|Mura 05]] |youthclubs3 = [[NK Aluminij|Aluminij]] |years1 = 2010–2011 |clubs1 = [[NK Aluminij|Aluminij]] |caps1 = 22 |goals1 = 5 |years2 = 2011–2017 |clubs2 = [[FC Koper|Koper]] |caps2 = 168 |goals2 = 28 |years3 = 2015–2016 |clubs3 = → [[CA Osasuna|Osasuna]] (pos.) |caps3 = 33 |goals3 = 4 |years4 = 2017–2018 |clubs4 = [[Real Oviedo|Oviedo]] |caps4 = 5 |goals4 = 0 |years5 = 2018–2020 |clubs5 = [[Korona Kielce]] |caps5 = 57 |goals5 = 6 |years6 = 2020–2021 |clubs6 = [[Tuzlaspor]] |caps6 = 34 |goals6 = 5 |years7 = 2021–2022 |clubs7 = [[Bandırmaspor]] |caps7 = 19 |goals7 = 1 |years8 = 2023–2025 |clubs8 = [[TuS Heiligenkreuz|Heiligenkreuz]] |caps8 = 35 |goals8 = 8 |years9 = 2025– |clubs9 = [[SVU Tieschen|Tieschen]] |caps9 = |goals9 = |nationalyears1 = 2008 |nationalteam1 = Slovenija do 15 let |nationalcaps1 = 1 |nationalgoals1 = 0 |nationalyears2 = 2009 |nationalteam2 = Slovenija do 16 let |nationalcaps2 = 2 |nationalgoals2 = 0 |nationalyears3 = 2010 |nationalteam3 = Slovenija do 18 let |nationalcaps3 = 2 |nationalgoals3 = 0 |nationalyears4 = 2011–2012 |nationalteam4 = Slovenija do 19 let |nationalcaps4 = 15 |nationalgoals4 = 3 |nationalyears5 = 2011–2013 |nationalteam5 = Slovenija do 20 let |nationalcaps5 = 3 |nationalgoals5 = 0 |nationalyears6 = 2013–2014 |nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] |nationalcaps6 = 13 |nationalgoals6 = 2 |nationalyears7 = 2017 |nationalteam7 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] |nationalcaps7 = 2 |nationalgoals7 = 0 }} '''Matej Pučko''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[6. oktober]] [[1993]], [[Murska Sobota]]. Pučko je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2025 je član avstrijskega kluba [[SVU Tieschen|Tieschen]]. Pred tem je igral za slovenska kluba [[NK Aluminij|Aluminij]] in [[FC Koper|Koper]], španska [[CA Osasuna|Osasuno]] in [[Real Oviedo|Oviedo]], poljske [[Korona Kielce]], turška [[Tuzlaspor]] in [[Bandırmaspor]] ter avstrijski [[TuS Heiligenkreuz|Heiligenkreuz]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 168 tekem in dosegel 28 golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15, 16, 18, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]] ter [[Slovenska nogometna reprezentanca B|reprezentance B]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Pučko, Matej}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši Osasune]] [[Kategorija:Nogometaši Real Ovieda]] [[Kategorija:Nogometaši Korone Kielce]] [[Kategorija:Nogometaši Tuzlasporja]] [[Kategorija:Nogometaši Bandırmasporja]] [[Kategorija:Nogometaši TuS Heiligenkreuza]] [[Kategorija:Nogometaši SVU Tieschena]] [[Kategorija:Murskosoboški športniki]] d984lkbui2rh2ev8k0zd5ibpeksuqt3 0 376904 6709625 6708832 2026-07-11T11:37:17Z A09 188929 -sendvič slik 6709625 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec| | Name = Bonnie Tyler | Background = solo_singer | Birth_name = Gaynor Hopkins | Alias = Bonnie Tyler | Origin = | Instrument = [[Pevka|Vokal]] | Genre = [[rock]], [[pop glasba|pop]], [[country]] | Years_active = [[1969]]–[[2026]] | Label = [[RCA Records|RCA]], [[Chrysalis Records|Chrysalis]], [[Columbia Records|CBS]], [[Columbia Records|Columbia]], [[Hansa Records|Hansa]], [[Atlantic Records|Atlantic]], [[East West Records|East West]], [[CMC International|CMC Records]], [[Sony Music Entertainment|Sony]], Stick Music, [[ZYX Music]], Celtic Swan Recordings | Associated_acts = | Current_members = | Past_members = | Notable_instruments = }} '''Bonnie Tyler''' (rojena kot '''Gaynor Hopkins'''), [[valižani|valižanska]] [[pevec|pevka]], * [[8. junij]] [[1951]], [[Skewen]], [[Wales]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], † [[8. julij]] [[2026]], [[Faro (mesto)|Faro]], [[Portugalska]]. == Kariera == Svojo kariero je začela z albumom ''[[The World Starts Tonight]]'' leta 1977. Svoj vrhunec kariere pa je doživela s skladbo »[[Holding Out for a Hero]]«, s čimer je bila več tednov vodilna tako na britanski kot na ameriški glasbeni lestvici. Večkrat je bila nominirana za glasbeno nagrado [[grammy]]. V svoji karieri je prodala preko 200 milijonov plošč. Po dolgih letih premora se je na sceni ponovno pojavila leta 2013 s pesmijo »[[Believe]]«, s katero je zastopala [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije]]. Še danes je ena izmed najbolj predvajanih britanskih pevk na svetu. Njene najbolj znane skladbe so »[[It's a Heartache]]«, »[[Total Eclipse of the Heart]]« in »Holding Out for a Hero«. == Albumi == * ''[[The World Starts Tonight]]'' (1977) * ''[[Natural Force]]'' (1978) * ''[[Diamond Cut]]'' (1979) * ''[[Goodbye to the Island]]'' (1981) * ''[[Faster Than the Speed of Night]]'' (1983) * ''[[Secret Dreams and Forbidden Fire]]'' (1986) * ''[[Hide Your Heart]]'' (1988) * ''[[Bitterblue]]'' (1991) * ''[[Angel Heart (Bonnie Tyler album)|Angel Heart]]'' (1992) * ''[[Silhouette in Red]]'' (1993) * ''[[Free Spirit (Bonnie Tyler album)|Free Spirit]]'' (1995) * ''[[All in One Voice]]'' (1999) * ''[[Heart Strings (Bonnie Tyler album)|Heart Strings]]'' (2003) * ''[[Simply Believe]]'' (2004) * ''[[Wings (Bonnie Tyler album)|Wings]]'' (2005) * ''[[Rocks and Honey]]'' (2013) == Sklici == {{Sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Bonnie Tyler}} *{{Official website|1=http://www.bonnietyler.com}} *{{IMDb name|id=0878781|name=Bonnie Tyler}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Tyler, Bonnie}} [[Kategorija:Britanski rock pevci]] [[Kategorija:Britanski pop pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Združenega kraljestva na Pesmi Evrovizije]] 56fbs4as8m02joibotyn7rcriyufog5 2 386841 6709270 6687143 2026-07-10T14:04:10Z Shabicht 3554 6709270 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. V spomin se nam Cerkev Svetega Duha v Ločah vtisne predvsem po: 3 oltarjih (glavni z motiviko prihoda Svetega Duha in 2 stranska) ter izstopajočih kiparskih delih, ki se s svetlikajočo pozlačeno pojavnostjo bohotijo z njih. Oltarno plastiko so izdelovale roke različnih kiparjev: Franca Zamlika iz Slovenskih Konjic, ki je svoj pečat pustil tudi v Cerkvi sv. Matere Božje na Brinjevi gori, Jožefa Holzingerja iz Maribora ter konjiškega mojstra Mihaela Pogačnika in učencev iz njegove delavnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] 8ra0nkf5sg0z1eppx4pre2vjrnqe1s9 6709278 6709270 2026-07-10T14:34:46Z Shabicht 3554 6709278 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} [[Slika:Sv. Ana Slovenske Konjice 03.jpg|260px|desno]] '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja, nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta 1434. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina sedanje župnijske cerkve v celoti bogato baročno opremljena. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta 1905 postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt. ===Novi instrument=== ==== Dispozicija (izbor registrov) ==== {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | '''1MP/m--p '''M C–f³ ---- |- | 01. || Burdon || 8' |- | 02. || Flavta || 4' |- | 03. || Principal || 4' |- | 04. || Oktava || 2' |- | 05. || Kvinta || 1 1/3' |- | 06. || Mixtura || 1' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | P C/E-a ---- |- | 07. || Burdonal || 8' |- | 08. || Oktava || 4' |- |} |} == Sklici== {{sklici}} == Viri== * Ožinger Anton, Pajk Ivan, ''Konjiško ob 850-letnici pražupnije'', {{COBISS|ID=38788353}} * [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}} * Pahor Daša, ''Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?'' [http://www.suzd.si/images/stories/pdf/st_42/08_pahor.pdf članek] * Zadnikar Marijan, ''Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2'', Celje, Mohorjeva družba 1975. {{COBISS|ID=7990017}} * Boldin Aleksandra, ''Konjice: 870 let prve pisne omembe'', Slovenske Konjice, 2016, Občina Slovenske Konjice {{COBISS|ID=284984064}} ==Zunanje povezave== == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. V spomin se nam Cerkev Svetega Duha v Ločah vtisne predvsem po: 3 oltarjih (glavni z motiviko prihoda Svetega Duha in 2 stranska) ter izstopajočih kiparskih delih, ki se s svetlikajočo pozlačeno pojavnostjo bohotijo z njih. Oltarno plastiko so izdelovale roke različnih kiparjev: Franca Zamlika iz Slovenskih Konjic, ki je svoj pečat pustil tudi v Cerkvi sv. Matere Božje na Brinjevi gori, Jožefa Holzingerja iz Maribora ter konjiškega mojstra Mihaela Pogačnika in učencev iz njegove delavnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] 9xsdyh5r3elaxixtlhbqrgbsbx73n9z 6709279 6709278 2026-07-10T14:35:51Z Shabicht 3554 6709279 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} [[Slika:Sv. Ana Slovenske Konjice 03.jpg|260px|desno]] '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja, nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta 1434. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina sedanje župnijske cerkve v celoti bogato baročno opremljena. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta 1905 postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt. ===Novi instrument=== ==== Dispozicija (izbor registrov) ==== {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | '''1MP/m--p '''M C–f³ ---- |- | 01. || Burdon || 8' |- | 02. || Flavta || 4' |- | 03. || Principal || 4' |- | 04. || Oktava || 2' |- | 05. || Kvinta || 1 1/3' |- | 06. || Mixtura || 1' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | P C/E-a ---- |- | 07. || Burdonal || 8' |- | 08. || Oktava || 4' |- |} |} == Sklici== {{sklici}} == Viri== * Ožinger Anton, Pajk Ivan, ''Konjiško ob 850-letnici pražupnije'', {{COBISS|ID=38788353}} * [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}} * Pahor Daša, ''Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?'' [http://www.suzd.si/images/stories/pdf/st_42/08_pahor.pdf članek] * Zadnikar Marijan, ''Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2'', Celje, Mohorjeva družba 1975. {{COBISS|ID=7990017}} * Boldin Aleksandra, ''Konjice: 870 let prve pisne omembe'', Slovenske Konjice, 2016, Občina Slovenske Konjice {{COBISS|ID=284984064}} ==Zunanje povezave== == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. V spomin se nam Cerkev Svetega Duha v Ločah vtisne predvsem po: 3 oltarjih (glavni z motiviko prihoda Svetega Duha in 2 stranska) ter izstopajočih kiparskih delih, ki se s svetlikajočo pozlačeno pojavnostjo bohotijo z njih. Oltarno plastiko so izdelovale roke različnih kiparjev: Franca Zamlika iz Slovenskih Konjic, ki je svoj pečat pustil tudi v Cerkvi sv. Matere Božje na Brinjevi gori, Jožefa Holzingerja iz Maribora ter konjiškega mojstra Mihaela Pogačnika in učencev iz njegove delavnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] efl2wpigl2horvx6zjdnkkop6tfdbs5 6709281 6709279 2026-07-10T14:37:05Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6709281 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} [[Slika:Sv. Ana Slovenske Konjice 03.jpg|260px|desno]] '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja, nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta 1434. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta 1905 postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt. ===Novi instrument=== ==== Dispozicija (izbor registrov) ==== {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | '''1MP/m--p '''M C–f³ ---- |- | 01. || Burdon || 8' |- | 02. || Flavta || 4' |- | 03. || Principal || 4' |- | 04. || Oktava || 2' |- | 05. || Kvinta || 1 1/3' |- | 06. || Mixtura || 1' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | P C/E-a ---- |- | 07. || Burdonal || 8' |- | 08. || Oktava || 4' |- |} |} == Sklici== {{sklici}} == Viri== * Ožinger Anton, Pajk Ivan, ''Konjiško ob 850-letnici pražupnije'', {{COBISS|ID=38788353}} * [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}} * Pahor Daša, ''Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?'' [http://www.suzd.si/images/stories/pdf/st_42/08_pahor.pdf članek] * Zadnikar Marijan, ''Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2'', Celje, Mohorjeva družba 1975. {{COBISS|ID=7990017}} * Boldin Aleksandra, ''Konjice: 870 let prve pisne omembe'', Slovenske Konjice, 2016, Občina Slovenske Konjice {{COBISS|ID=284984064}} ==Zunanje povezave== == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. V spomin se nam Cerkev Svetega Duha v Ločah vtisne predvsem po: 3 oltarjih (glavni z motiviko prihoda Svetega Duha in 2 stranska) ter izstopajočih kiparskih delih, ki se s svetlikajočo pozlačeno pojavnostjo bohotijo z njih. Oltarno plastiko so izdelovale roke različnih kiparjev: Franca Zamlika iz Slovenskih Konjic, ki je svoj pečat pustil tudi v Cerkvi sv. Matere Božje na Brinjevi gori, Jožefa Holzingerja iz Maribora ter konjiškega mojstra Mihaela Pogačnika in učencev iz njegove delavnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] jcvopjs3bs3utyx4oaskxk14pxaix2x 6709282 6709281 2026-07-10T14:38:12Z Shabicht 3554 6709282 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta 1434. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta 1905 postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt. ===Novi instrument=== ==== Dispozicija (izbor registrov) ==== {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | '''1MP/m--p '''M C–f³ ---- |- | 01. || Burdon || 8' |- | 02. || Flavta || 4' |- | 03. || Principal || 4' |- | 04. || Oktava || 2' |- | 05. || Kvinta || 1 1/3' |- | 06. || Mixtura || 1' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | P C/E-a ---- |- | 07. || Burdonal || 8' |- | 08. || Oktava || 4' |- |} |} == Sklici== {{sklici}} == Viri== * Ožinger Anton, Pajk Ivan, ''Konjiško ob 850-letnici pražupnije'', {{COBISS|ID=38788353}} * [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}} * Pahor Daša, ''Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?'' [http://www.suzd.si/images/stories/pdf/st_42/08_pahor.pdf članek] * Zadnikar Marijan, ''Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2'', Celje, Mohorjeva družba 1975. {{COBISS|ID=7990017}} * Boldin Aleksandra, ''Konjice: 870 let prve pisne omembe'', Slovenske Konjice, 2016, Občina Slovenske Konjice {{COBISS|ID=284984064}} ==Zunanje povezave== == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. V spomin se nam Cerkev Svetega Duha v Ločah vtisne predvsem po: 3 oltarjih (glavni z motiviko prihoda Svetega Duha in 2 stranska) ter izstopajočih kiparskih delih, ki se s svetlikajočo pozlačeno pojavnostjo bohotijo z njih. Oltarno plastiko so izdelovale roke različnih kiparjev: Franca Zamlika iz Slovenskih Konjic, ki je svoj pečat pustil tudi v Cerkvi sv. Matere Božje na Brinjevi gori, Jožefa Holzingerja iz Maribora ter konjiškega mojstra Mihaela Pogačnika in učencev iz njegove delavnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] me0ydu1fqnlvfyjmplubgcg1dzr8qml 6709285 6709282 2026-07-10T14:43:41Z Shabicht 3554 6709285 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta 1434. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta 1905 postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt. ===Novi instrument=== ==== Dispozicija (izbor registrov) ==== {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | '''1MP/m--p '''M C–f³ ---- |- | 01. || Burdon || 8' |- | 02. || Flavta || 4' |- | 03. || Principal || 4' |- | 04. || Oktava || 2' |- | 05. || Kvinta || 1 1/3' |- | 06. || Mixtura || 1' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | P C/E-a ---- |- | 07. || Burdonal || 8' |- | 08. || Oktava || 4' |- |} |} == Sklici== {{sklici}} == Viri== * Ožinger Anton, Pajk Ivan, ''Konjiško ob 850-letnici pražupnije'', {{COBISS|ID=38788353}} * [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}} * Pahor Daša, ''Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?'' [http://www.suzd.si/images/stories/pdf/st_42/08_pahor.pdf članek] * Zadnikar Marijan, ''Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2'', Celje, Mohorjeva družba 1975. {{COBISS|ID=7990017}} * Boldin Aleksandra, ''Konjice: 870 let prve pisne omembe'', Slovenske Konjice, 2016, Občina Slovenske Konjice {{COBISS|ID=284984064}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha, Loče na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. V spomin se nam Cerkev Svetega Duha v Ločah vtisne predvsem po: 3 oltarjih (glavni z motiviko prihoda Svetega Duha in 2 stranska) ter izstopajočih kiparskih delih, ki se s svetlikajočo pozlačeno pojavnostjo bohotijo z njih. Oltarno plastiko so izdelovale roke različnih kiparjev: Franca Zamlika iz Slovenskih Konjic, ki je svoj pečat pustil tudi v Cerkvi sv. Matere Božje na Brinjevi gori, Jožefa Holzingerja iz Maribora ter konjiškega mojstra Mihaela Pogačnika in učencev iz njegove delavnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] lgseaufy2obumqaifm4q2kgk35gfj4u 6709287 6709285 2026-07-10T14:50:45Z Shabicht 3554 6709287 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta 1905 postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt. ===Novi instrument=== ==== Dispozicija (izbor registrov) ==== {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | '''1MP/m--p '''M C–f³ ---- |- | 01. || Burdon || 8' |- | 02. || Flavta || 4' |- | 03. || Principal || 4' |- | 04. || Oktava || 2' |- | 05. || Kvinta || 1 1/3' |- | 06. || Mixtura || 1' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | P C/E-a ---- |- | 07. || Burdonal || 8' |- | 08. || Oktava || 4' |- |} |} == Sklici== {{sklici}} == Viri== * Ožinger Anton, Pajk Ivan, ''Konjiško ob 850-letnici pražupnije'', {{COBISS|ID=38788353}} * [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}} * Pahor Daša, ''Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?'' [http://www.suzd.si/images/stories/pdf/st_42/08_pahor.pdf članek] * Zadnikar Marijan, ''Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2'', Celje, Mohorjeva družba 1975. {{COBISS|ID=7990017}} * Boldin Aleksandra, ''Konjice: 870 let prve pisne omembe'', Slovenske Konjice, 2016, Občina Slovenske Konjice {{COBISS|ID=284984064}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha, Loče na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] fx9wwom00k1juzfa5ef10hlt57vl2l7 6709289 6709287 2026-07-10T14:59:45Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6709289 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta 1905 postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt. ===Novi instrument=== ==== Dispozicija (izbor registrov) ==== {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | '''1MP/m--p '''M C–f³ ---- |- | 01. || Burdon || 8' |- | 02. || Flavta || 4' |- | 03. || Principal || 4' |- | 04. || Oktava || 2' |- | 05. || Kvinta || 1 1/3' |- | 06. || Mixtura || 1' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | P C/E-a ---- |- | 07. || Burdonal || 8' |- | 08. || Oktava || 4' |- |} |} == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Ožinger, Anton author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Zadnikar, Marijan |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha, Loče na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] 2yqi9vtr5j3474hmia4nsiwlte82sys 6709290 6709289 2026-07-10T15:00:21Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6709290 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta 1905 postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt. ===Novi instrument=== ==== Dispozicija (izbor registrov) ==== {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | '''1MP/m--p '''M C–f³ ---- |- | 01. || Burdon || 8' |- | 02. || Flavta || 4' |- | 03. || Principal || 4' |- | 04. || Oktava || 2' |- | 05. || Kvinta || 1 1/3' |- | 06. || Mixtura || 1' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | P C/E-a ---- |- | 07. || Burdonal || 8' |- | 08. || Oktava || 4' |- |} |} == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=Ožinger, Anton author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha, Loče na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] qmvbyndw8vtswbs8smjmzxz8p7zb4j3 6709291 6709290 2026-07-10T15:01:07Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6709291 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta 1905 postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt. ===Novi instrument=== ==== Dispozicija (izbor registrov) ==== {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | '''1MP/m--p '''M C–f³ ---- |- | 01. || Burdon || 8' |- | 02. || Flavta || 4' |- | 03. || Principal || 4' |- | 04. || Oktava || 2' |- | 05. || Kvinta || 1 1/3' |- | 06. || Mixtura || 1' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | P C/E-a ---- |- | 07. || Burdonal || 8' |- | 08. || Oktava || 4' |- |} |} == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha, Loče na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] qrc0jza5uyfcymwxkhk8rcpnrhkf0f2 6709292 6709291 2026-07-10T15:01:54Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6709292 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta 1905 postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt. ===Novi instrument=== ==== Dispozicija (izbor registrov) ==== {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | '''1MP/m--p '''M C–f³ ---- |- | 01. || Burdon || 8' |- | 02. || Flavta || 4' |- | 03. || Principal || 4' |- | 04. || Oktava || 2' |- | 05. || Kvinta || 1 1/3' |- | 06. || Mixtura || 1' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | P C/E-a ---- |- | 07. || Burdonal || 8' |- | 08. || Oktava || 4' |- |} |} == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] i1nsia7new0mha6u0253qiyx0sqn1pb 6709294 6709292 2026-07-10T15:10:17Z Shabicht 3554 /* Arhitektura */ 6709294 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt. ===Novi instrument=== Novi instrument je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]]. ==== Dispozicija (izbor registrov) ==== {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | '''1MP/m--p '''M C–f³ ---- |- | 01. || Burdon || 8' |- | 02. || Flavta || 4' |- | 03. || Principal || 4' |- | 04. || Oktava || 2' |- | 05. || Kvinta || 1 1/3' |- | 06. || Mixtura || 1' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | P C/E-a ---- |- | 07. || Burdonal || 8' |- | 08. || Oktava || 4' |- |} |} == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] ols4cddlj0ndth1v46zjq042dw1mwum 6709298 6709294 2026-07-10T15:14:26Z Shabicht 3554 /* Dispozicija (izbor registrov) */ 6709298 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt. ===Novi instrument=== Novi instrument je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]]. === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | '''2MP/p-s '''I C–g³ ---- |- | 01. || Principal || 16' |- | 02. || Principal || 8' |- | 03. || Flavta || 8' |- | 04. || Tibija || 8' |- | 05. || Dulcian || 8' |- | 06. || Viola || 8' |- | 07. || Oktava || 4' |- | 08. || Flavta || 4' |- | 09. || Kvinta || 2 2/3' |- | 10. || Mixtura || III-V |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | II C–g³ ---- |- | 11. || Viol-principal || 8' |- | 12. || Burdon || 8' |- | 13. || Vox coelestis || 8' |- | 14. || Travers-flavta || 4' |- | 15. || Suvavial || 4' |- | 16. || Piccolo || 2' |- | 17. || Cimbel || III |- | 18. || Oboa || 8' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | P C–g¹ ---- |- | 19. || Kontrabas || 16' |- | 20. || Subbas || 16' |- | 21. || Burdonal || 8' |- | 22. || Oktavbas || 8' |- | 23. || Koral || 4' |- |} |} == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] 998v6wkhsv2bhdlilo7j6lzsggxr4ep 6709300 6709298 2026-07-10T15:17:20Z Shabicht 3554 /* Dispozicija (izbor registrov) */ 6709300 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt. ===Novi instrument=== Novi instrument je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]]. === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 16' |- | 02. || Principal || 8' |- | 03. || Flavta || 8' |- | 04. || Tibija || 8' |- | 05. || Dulcian || 8' |- | 06. || Viola || 8' |- | 07. || Oktava || 4' |- | 08. || Flavta || 4' |- | 09. || Kvinta || 2 2/3' |- | 10. || Mixtura || III-V |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 11. || Viol-principal || 8' |- | 12. || Burdon || 8' |- | 13. || Vox coelestis || 8' |- | 14. || Travers-flavta || 4' |- | 15. || Suvavial || 4' |- | 16. || Piccolo || 2' |- | 17. || Cimbel || III |- | 18. || Oboa || 8' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 19. || Kontrabas || 16' |- | 20. || Subbas || 16' |- | 21. || Burdonal || 8' |- | 22. || Oktavbas || 8' |- | 23. || Koral || 4' |- |} |} == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] n8ee9r55gka71b3tz33hmcm6291nobh 6709303 6709300 2026-07-10T15:25:20Z Shabicht 3554 /* Dispozicija (izbor registrov) */ 6709303 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt. ===Novi instrument=== Novi instrument je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]]. === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 7. || Kopula || 8' |- | 8. || Salicional || 8' |- | 9. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] e3gyzaroi1ij4pnw9ftz1tkigehi6tt 6709305 6709303 2026-07-10T15:26:11Z Shabicht 3554 /* Dispozicija (izbor registrov) */ 6709305 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt. ===Novi instrument=== Novi instrument je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]]. === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] oxovz949hwlycaqh86ny2g11xpecoyq 6709306 6709305 2026-07-10T15:28:28Z Shabicht 3554 /* Dispozicija (izbor registrov) */ 6709306 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt. ===Novi instrument=== Novi instrument je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]]. === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:''' II-I<br>I-P<br> II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] s11v68cod7dgko75mtwk6my0ozmgry0 6709307 6709306 2026-07-10T15:29:07Z Shabicht 3554 /* Dispozicija (izbor registrov) */ 6709307 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt. ===Novi instrument=== Novi instrument je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]]. === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] 61xwedzf71p4km8lgh5abodagfeuheg 6709310 6709307 2026-07-10T15:33:30Z Shabicht 3554 /* Novi instrument */ 6709310 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt. ===Novi instrument=== Novi instrument je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |journal= |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] dwo1zfcrm8pbib33gqysfym1f8lgct0 6709312 6709310 2026-07-10T15:35:31Z Shabicht 3554 /* Novi instrument */ 6709312 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt. ===Novi instrument=== Novi instrument je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] p68ue4gyposwek3u2ssi4hhptvufnxd 6709314 6709312 2026-07-10T15:36:36Z Shabicht 3554 6709314 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ===Novi instrument=== Novi instrument je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] tjobcm2ceaw2b5ypdyauyo9weyvynph 6709316 6709314 2026-07-10T15:38:33Z Shabicht 3554 6709316 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|Prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ===Novi instrument=== Novi instrument je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] n3urc57q2lakv845d39jnugip02o91m 6709318 6709316 2026-07-10T15:39:24Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6709318 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ===Novi instrument=== Novi instrument je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] inz99ocrel6n81beq0ki60b8wkls1hu 6709320 6709318 2026-07-10T15:40:11Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6709320 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ===Novi instrument=== Novi instrument je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] 4don5c6xymv55de6reaya6ksmypwx2b 6709328 6709320 2026-07-10T15:49:26Z Shabicht 3554 /* Novi instrument */ 6709328 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ===Novi instrument=== Novi instrument po mehanskem principu, s 762 piščalmi, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Ob tej prenovi se je zgradila nova betonska plošča pevske empore, prenovilo se je korno stopišče in stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot zvonika. l === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] jx5oyfg2fi5tnj30xflhr6xlapf1dpt 6709329 6709328 2026-07-10T15:52:07Z Shabicht 3554 /* Novi instrument */ 6709329 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ===Novi instrument=== Novi instrument po mehanskem principu, s 762 piščalmi, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala tudi gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot zvonika. l === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] l8lkz4nbkg1hy6yzi6w6w1pjzjv1x4e 6709331 6709329 2026-07-10T15:53:26Z Shabicht 3554 /* Novi instrument */ 6709331 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image = | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ===Novi instrument=== Novi instrument po mehanskem principu, s 762 piščalmi, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala tudi gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot tudi [[zvonik|zvonika]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] h3w06847lkrgx4jhwim71r9fnvva0ge 6709332 6709331 2026-07-10T15:55:32Z Shabicht 3554 6709332 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ===Novi instrument=== Novi instrument po mehanskem principu, s 762 piščalmi, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala tudi gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot tudi [[zvonik|zvonika]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] nfvh56sc50a6zmo6knkoih0shi1rwqy 6709336 6709332 2026-07-10T16:00:29Z Shabicht 3554 /* Novi instrument */ 6709336 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč vstran je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ===Novi instrument=== Novi instrument po mehanskem principu, s 762 piščalmi, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala tudi gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot [[zvonik|zvonika]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] Cerkev Svetega Duha v središču majhnega naselja Loče v občini Slovenske Konjice je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1434. Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročna. Leta 1776 je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi, zato je notranjščina v celoti mlajša od te letnice. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] jwz8p4fnyo6cffxyqvfsc89akw5n3hx 6709391 6709336 2026-07-10T17:09:51Z Shabicht 3554 6709391 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] pdgxi1bhzefjvvnt7ny0iinbpeodjsd 0 400710 6709371 6411049 2026-07-10T16:41:35Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SV Deutsch Goritza]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709371 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Jure Petric | image =Petric Jure.JPG | fullname = Jure Petric | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height =182 cm | position = [[Branilec (nogomet)|centralni branilec]] | currentclub = [[SV Deutsch Goritz|Deutsch Goritz]] | clubnumber = | youthyears1 = 1999-2008 | youthclubs1 = [[NK Kolpa]] | years1 = 2008–2010 | caps1 = 17 | goals1 = 0 | clubs1 = [[NK Kolpa]] | years2 = 2010–2016 | caps2 = 120 | goals2 = 5 | clubs2 = [[NK Krško|Krško]] | years3 = 2016–2026 | caps3 = 106 | goals3 = 12 | clubs3 = [[USV St. Anna]] | years4 = 2026– | caps4 = | goals4 = | clubs4 = [[SV Deutsch Goritz|Deutsch Goritz]] }} '''Jure Petric''' [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[24. marec|23. marec]] [[1991]], [[Novo mesto]]. == Življenjepis == Jure prihaja iz vasi Trnovec pri [[Metlika|Metliki]]. Z nogometom se je začel ukvarjati z osmimi leti pri klubu [[NK Kolpa]] iz Metlike. Igra v obrambi na položaju [[Branilec (nogomet)|centralnega branilca]]. Trenutno igra za [[NK Krško]] v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski prvi ligi]]. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.nkkrsko.com/clanska-ekipa/igralci/ |title=Profil Jureta Petrica na spletni strani NK Krško |accessdate=2015-03-22 |archive-date=2015-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150307213733/http://www.nkkrsko.com/clanska-ekipa/igralci/ |url-status=dead }}</ref> Doslej je v 1.SNL zbral 25 nastopov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Petric, Jure}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kolpe]] [[Kategorija:Nogometaši USV St. Anne]] [[Kategorija:Nogometaši SV Deutsch Goritza]] ahcgk5p94d0yljeyfjjdglarov3db2k 0 403989 6709558 6494819 2026-07-11T08:43:15Z ~2026-39212-44 262788 /* Sklici in opombe */ 6709558 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | image = Haematopota-pluvialis-06-VII-2007-03.jpg | image_caption = [[deževni brencelj]] | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Diptera]] (dvokrilci) | subordo = [[Brachycera]] (prave muhe kratkorožke) | infraordo = [[Tabanomorpha]] | superfamilia = [[Tabanoidea]] | familia = '''Tabanidae''' | subdivision_ranks = [[Poddružina (biologija)|Poddružine]] | subdivision = [[Chrysopsinae]]<br/> [[Pangoniinae]]<br/> [[Tabaninae]] ''[[Incertae sedis]]'': ''[[Zophina]]'' }} '''Obadi''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Tabanidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[dvokrilci|dvokrilcev]], znana predvsem po značilnosti, da se prehranjujejo s [[kri|krvjo]] [[sesalci|sesalcev]] in boleče pičijo. Vanjo uvrščamo približno 3500 znanih [[vrsta (biologija)|vrst]], ki so razširjene praktično po vsem svetu z izjemo najbolj samotnih otokov na skrajnem severu in jugu.<ref name="EncEnt">{{navedi enciklopedijo |chapter=Flies (Diptera) |editor-last=Capinera |editor-first=John L. |year=2008 |encyclopedia=Encyclopedia of Entomology |edition=2. |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |pages=1479–1487 |isbn=978-1-4020-6242-1}}</ref><ref name="Borror">{{navedi knjigo |last1=Triplehorn |first1=Charles A. |last2=Johnson |first2=Norman F. |year=2005 |title=Borror and DeLong's Introduction to the Study of Insects |url=https://archive.org/details/introductiontost0000trip |edition=7. |location=Belmont |publisher=Thomson Brooks/Cole |isbn=0-03-096835-6 |cobiss=1573286 |pages=[https://archive.org/details/introductiontost0000trip/page/720 720]–721}}</ref> == Opis == So srednje velike do velike žuželke, podobne [[prave muhe|pravim muham]], pogosto s pisanimi [[Iridescenca|iridescenčnimi]] [[sestavljeno oko|očmi]]. Samce je možno enostavno ločiti od samic po tem, da se pri samcih oči stikajo, pri samicah pa so ločene. Kri sesajo zgolj samice, ki potrebujejo obrok za razvoj potomstva (t. i. [[anavtogenija]], enako kot pri [[komarji]]h). Pri njih je [[obustni aparat]] preoblikovan v bodalo, s katerim zarežejo v kožo žrtve in nato poližejo kri, ki privre na površino. Samci se namesto tega prehranjujejo z rastlinskim [[nektar]]jem in [[pelod]]om.<ref name="Borror"/><ref>{{navedi knjigo |last1=Sivec |first1=Ignac |last2=Horvat |first2=Bogdan |last3=Trilar |first3=Tomi |chapter=Dvokrilci |editor=[[Boris Sket|Sket, Boris]] s sod. |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=425–426}}</ref> Samice odlagajo jajčeca v vodo ali blato, njihove [[ličinka|ličinke]] so plenilske in lovijo druge manjše živali.<ref name="Borror"/> S tem je verjetno povezana njihova posebnost, namreč sposobnost zaznavanja vodoravno [[Polarizacija valovanja|polarizirane]] svetlobe s spodnjo stranjo očes; funkcija tega še ni povsem pojasnjena, lahko pa da na ta način zaznavajo vodna telesa za odlaganje jajčec.<ref>{{navedi revijo |author=Horváth, Gábor s sod. |year=2008 |title=Ventral polarization vision in tabanids: horseflies and deerflies (Diptera: Tabanidae) are attracted to horizontally polarized light |journal=Naturwissenschaften |volume=95 |pages=1093–1100 |doi=10.1007/s00114-008-0425-5}}</ref> Posledično najdemo obade predvsem v vlažnih okoljih, so pa zelo močni in spretni letalci, tako da se z lahkoto selijo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Tabanidae|Obadi}} {{Wikivrste|Tabanidae}} * {{ITIS|id=130934|taxon=Tabanidae}} {{insect-stub}} [[Kategorija:Prave muhe kratkorožke]] [[Kategorija:Obadi|*]] [[Kategorija:Hematofagi]] {{normativna kontrola}} 1crzgjen8z9vph3pcdzkp1h3aieuz6j 0 409870 6709276 6289034 2026-07-10T14:26:59Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6709276 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Ženevsko jezero | image_lake = Genfersee satellit.jpg | caption_lake = Satelitski posnetek Ženevskega jezera | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[Švica]] <br>[[Francija]] | coords = {{Coord|46|26|N|6|33|E|type:waterbody_scale:500000|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero]] | inflow = [[Rona]]<br>[[Dransa]] | outflow = [[Rona]] | catchment = 7975 km² | basin_countries = {{CHE}}<br>{{FRA}} | length = 73 km | width = 14 km | area = 580,03 km² | depth = 154,4 m | max-depth = 310 m | volume = 89 km³ | residence_time = | shore = | elevation = 372 m | frozen = | islands = Île de Peilz, [[Château de Chillon]], Île de Salagnon, [[Île de la Harpe]], Île Rousseau, Île de Choisi | cities = {{ikonazastave|CHE}} [[Ženeva]] (Genève)<br />{{ikonazastave|CHE}} [[Lozana]] (Lausanne)<br />{{ikonazastave|FRA}} [[Évian-les-Bains]]<br />{{ikonazastave|CHE}} [[Montreux]]<br />{{ikonazastave|FRA}} [[Thonon-les-Bains]]<br />{{ikonazastave|CHE}} [[Vevey]] | reference = }} '''Ženevsko jezero''' ({{jezik-fr|Le Léman}} ali {{lang|fr|Lac Léman}}, redko {{lang|fr|Lac de Genève}}; {{jezik-it|Lago Lemano}};<ref name="NationalMap200-03">{{navedi splet|url=http://www.swisstopo.admin.ch/internet/swisstopo/en/home/products/maps/national/200.html|title=03 - Suisse sud-ouest|publisher=Federal Office of Topography, swisstopo, Swiss Federal Department of Defence, Civil Protection and Sport|series=Swiss National Map 1:200 000 - Switzerland on four sheets|year=2009|access-date=12 November 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140411032047/http://www.swisstopo.admin.ch/internet/swisstopo/en/home/products/maps/national/200.html|archive-date=11 April 2014|url-status=dead}}</ref> {{jezik-de|Genfersee}}; {{jezik-rm|Lai da Genevra}}) je [[ledeniško jezero]] v [[Švica|Švici]]. Je eno največjih jezer v zahodni Evropi in največje na toku reke [[Rona|Rone]]. 60 % (345,31 km²) jezera pripada Švici (kantoni [[Kanton Vaud|Vaud]], [[ Kanton Ženeva|Ženeva]] in [[Kanton Valais|Valais]]), 40 % (234,71 km²) pa Franciji (departma [[Haute-Savoie]]). == Ime == Čeprav natančen izvor imena ni znan, se je ime ''Lacus Lemanus'' uporabljalo v času [[Julij Cezar|Julija Cezarja]].<ref name="name-LeNews">{{Cite web |date=2016-11-28 |title=What you call Lake Geneva really does matter, according to a poll |url=https://lenews.ch/2016/11/28/what-you-call-lake-geneva-really-does-matter-according-to-a-poll/ |access-date=2020-10-28 |website=Le News |language=en-US}}</ref> ''Lemannus'' izhaja iz starogrške besede {{lang|grc-Latn|Liménos Límnē}} ({{lang|grc|Λιμένος Λίμνη}}), kar pomeni 'pristaniško jezero'. V srednjeveški latinščini je bilo znano kot {{lang|la|Lacus Lausonius}}, čeprav se je to ime uporabljalo tudi za mesto ali okrožje ob jezeru ali {{lang|la|Lacus Losanetes}}; enakovredno ime v stari francoščini je bilo {{lang|fro|Lac de Lausanne}}. Po vzponu Ženeve je postalo {{lang|fr|Lac de Genève}},<ref>{{cite book |language=fr |title=Voyage pittoresque au lac de Genève ou Léman |editor=Orell, Fussli et compagnie |date=1820 |url=https://books.google.com/books?id=bRcHrbK4O-sC&q=limn%C3%A9+l%C3%A9man&pg=PA9 |access-date=2019-07-28}}</ref> vendar je bilo {{lang|fr|Le Léman}} splošno ime na vseh lokalnih zemljevidih<ref>{{cite web |url=https://s.geo.admin.ch/69c91109a1 |title=Le Léman |website=map.geo.admin.ch |publisher=Swisstopo |access-date=13 October 2021 |lang=fr}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.geoportail.gouv.fr/carte?c=6.501484414375893,46.39422296273631&z=11&l0=GEOGRAPHICALGRIDSYSTEMS.PLANIGNV2::GEOPORTAIL:OGC:WMTS(1)&l1=STATIONSVERTES::GEOPORTAIL:OGC:WMS(1)&permalink=yes |title=Le Léman |website=Géoportail |publisher=Institut national de l'information géographique et forestière |language=French |access-date=13 October 2021}}</ref> in je običajno ime v francoščini. == Geografija == Ženevsko jezero je zaradi različnih vrst formacije (tektonsko gubanje, ledeniška erozija, sedimentacija) razdeljeno na tri dele:<ref name="NationalMap200-03"/> # {{lang|fr|Haut Lac}} ('Zgornje jezero'), vzhodni del od ustja Rone do črte Meillerie–Rivaz # {{lang|fr|Grand Lac}} ('Veliko jezero'), največja in najgloblja kotlina z največjo širino jezera # {{lang|fr|Petit Lac}} ('Malo jezero'), najbolj jugozahodni, ožji in manj globok del od Yvoire–Promenthoux ob Prangins do izhoda v Ženevi Po podatkih švicarskega zveznega urada za topografijo Swisstopo, {{lang|fr|Lac de Genève}} označuje tisti del Petit Laca, ki leži znotraj kantonskih meja Ženeve (brez kantonske eksklave Céligny), torej približno od Versoix–Hermance do izliva Rone v Ženevi.<ref name="NationalMap50-270">{{cite web |url=http://www.swisstopo.admin.ch/internet/swisstopo/en/home/products/maps/national/50.html |title=270 - Genève |publisher=Federal Office of Topography, swisstopo, Swiss Federal Department of Defence, Civil Protection and Sport |series=Swiss National Map 1:50 000 - Switzerland on 78 maps |year=2011 |access-date=12 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131112214941/http://www.swisstopo.admin.ch/internet/swisstopo/en/home/products/maps/national/50.html |archive-date=12 November 2013 |url-status=dead}}</ref> Meja Chablaiških Alp je njegova južna obala, zahodne [[Bernske Alpe]] pa ležijo na njegovi vzhodni strani. Visoki vrhovi Grand Combina in [[Mont Blanc]]a so vidni z nekaterih mest. Jezero leži ob reki [[Rona|Roni]]. Reka izvira na [[Ronski ledenik|Ronskem ledeniku]] blizu [[prelaz Grimsel|prelaza Grimsel]] vzhodno od jezera in teče skozi kanton Valais, kjer se izliva v jezero med Villeneuveom in Le Bouveretom, preden počasi teče proti izlivu v Ženevi. Drugi pritoki so La Dranse, L'Aubonne, La Morges, La Venoge, La Vuachère in La Veveyse. [[File:Lake Geneva aerial.jpg|thumb|left|Pogled iz zraka na jezero in okoliška mesta. Ženeva je na jugozahodnem koncu Ženevskega jezera, kjer izteka Rona]] Ženevsko jezero je največje vodno telo v Švici in po velikosti močno presega vse druge, ki so povezani z glavnimi dolinami Alp. Ima obliko polmeseca, z rogovi, usmerjenimi proti jugu; severna obala je dolga 95 km, južna pa 72 km. Oblika polmeseca je bila v novejšem geološkem obdobju bolj pravilna, ko se je jezero raztezalo do Bexa, približno 18 km južno od Villeneuvea. Naplavine Rone so zapolnile ta del dna jezera in zdi se, da so se v zgodovinskem obdobju vode raztezale približno 2 km onkraj sedanjega vzhodnega roba jezera. Največja globina jezera, v širšem delu med Évian-les-Bainsom in Lausanno, kjer je široko le 13 km, je bila izmerjena na 310 m, kar pomeni, da je dno jezera na 62 m nadmorske višine. Gladina jezera je najnižja točka kantonov Valais in Vaud.<ref name = Ball>John Ball, ''A Guide to the Western Alps'', p. 254</ref> Vrhunec porečja jezera je [[Monte Rosa]] na 4634 metrih nadmorske višine.<ref>{{cite map |publisher=[[Swisstopo]] |title=1:25,000 topographic map |url=http://s.geo.admin.ch/5d2b881ee |access-date=27 July 2014}}</ref> [[File:CGN-Helvétie-1926.jpg|thumb|Compagnie Générale de Navigation sur le lac Léman (CGN) - lopatarski parnik leta 1926 v bližini Veveya z Dents du Midi v ozadju]] Lepota obrežja jezera in lokacij številnih krajev v bližini njegovih bregov je že dolgo opevana. Vendar šele od vzhodnega konca jezera, med Veveyjem in Villeneuvom, pokrajina pridobi alpski značaj. Na južni strani so Savojske Alpe in gore Valaisa večinoma razgibane in mračne, medtem ko tiste na severni obali padajo na nežna pobočja, porasla z vinsko trto, gosto posejana z vasmi in gradovi. Zasneženi vrhovi gorskega masiva Mont Blanc so zaprti z zahodnega konca jezera z goro Voirons in z njegovega vzhodnega konca z drznejšimi vrhovi Grammonta, Cornettes de Bise in Dent d'Oche, vendar so vidni iz Ženeve ter med Nyonom in Morgesom. Od Veveyja do Bexa, kjer se je jezero prvotno raztezalo, so obale obdane s sorazmerno visokimi in drznimi gorami, razgled pa se konča v velikem portalu defilea St. Maurice, razcepljenega do globine skoraj 2700 m med nasprotnima vrhovoma Dents du Midi in Dent de Morcles. Obala med Nyonom in [[Lozana|Lozano]] se imenuje ''La Côte'', ker je bolj položna. Med Lozano in Veveyjem se imenuje ''Lavaux'' in slovi po gričevnatih vinogradih.<ref>{{cite news |url=http://economictimes.indiatimes.com/Corporate_Dossier/Switzerland_mastering_the_art_of_wine_making/articleshow/2491742.cms |title=Switzerland mastering the art of wine making |last=Cuckoo |first=Paul |date=26 October 2007 |publisher=India Times |access-date=24 June 2009 |newspaper=The Economic Times}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.independent.co.uk/travel/short-breaks/european-breaks-three-suns-one-grape-a-lot-of-flavour-462211.html |title=European Breaks: Three suns, one grape, a lot of flavour |last=Mourby |first=Adrian |date=19 August 2007 |newspaper=The Independent |access-date=24 June 2009}}</ref> Povprečno nadmorsko višino 372 m nadzira jez Seujet v Ženevi.<ref>[http://www.rhone-geneve.ch/sousindicateur.php?ID_indicateur=9&ID_domaine=2&ID_sousindicateur=40&typecat= Seujet / Lac Léman] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110707001919/http://www.rhone-geneve.ch/sousindicateur.php?ID_indicateur=9&ID_domaine=2&ID_sousindicateur=40&typecat= |date=7 July 2011 }} rhone-geneve.ch. Retrieved on 20 July 2009</ref> === Podnebje === Zaradi podnebnih sprememb se je povprečna temperatura globoke vode (več kot 300 metrov globoko) povečala s 4,4 °C leta 1963 na 5,5 °C leta 2016 (zvišanje za 1,1 °C v 53 letih), medtem ko se je povprečna temperatura površinske vode (5 metrov globoko) povečala od 10,9 °C leta 1970 na 12,9 °C leta 2016 (povečanje za 2 °C v 46 letih).<ref>[http://www.cipel.org/publications/lettre-leman-lecture/ La lettre du Léman], bulletin of the [[:fr:Commission internationale pour la protection des eaux du Léman|Commission internationale pour la protection des eaux du Léman]], number 54, June 2017, page 3.</ref> === ''Bise'' === Ženevsko jezero (in zlasti objezerski deli mesta Ženeva) je lahko prizadeto zaradi hladnega severovzhodnega vetra ''Bise''. To lahko pozimi povzroči močno zaledenitev.<ref>{{cite news |url=https://www.rts.ch/info/suisse/8314926-la-bise-va-se-calmer-apres-une-journee-chaotique-mais-plusieurs-ecoles-vont-rester-fermees.html |title=La bise va se calmer après une journée chaotique, mais plusieurs écoles vont rester fermées |publisher=Radio Télévision Suisse |date=17 January 2017 |location=Geneva |language=fr |access-date=2018-02-25}}</ref> Moč vetra ''Bise'' je mogoče določiti z razliko v zračnem tlaku med Ženevo in Güttingenom v kantonu Thurgau. ''Bise'' nastane, ko je zračni tlak v Güttingenu višji kot v Ženevi.<ref>{{cite web |url=http://www.meteocentrale.ch/en/weather/foehn-and-bise/bise.html |title=Bisendiagramm |publisher=MeteoGroup Schweiz AG |location=Appenzell, Switzerland |access-date=2018-02-25 |archive-date=3 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200203032706/http://www.meteocentrale.ch/en/weather/foehn-and-bise/bise.html |url-status=dead }}</ref> == Okolje == {{multiple image | direction = vertical | width = 220 | footer = | image1 = Private home backing up to Lake Geneva in Vaud Canton, 1968.png | caption1 = Kopališče zasebne hiše ob jezeru v kantonu Vaud, 1968 | image2 = People bathing in Lake Geneva, Vaud Canton, with Jura Mountains in background, 1968.png | caption2 = Plavanje v jezeru | image3 = Lake Geneva with Vineyards in Lavaux.jpg | caption3 = Vinogradi Lavaux ob Ženevskem jezeru }} V poznih 1960-ih je bilo zaradi onesnaženja kopanje na nekaterih plažah jezera nevarno, vidljivost pod vodo pa je bila skoraj nična.<ref>{{cite web |url=http://untreaty.un.org/unts/60001_120000/7/25/00013243.pdf |title=Convention concerning protection of the waters of Lake Geneva against pollution. |date=16 November 1962 |publisher=United Nations Treaty Collection |access-date=24 June 2009}}</ref><ref>{{cite book |last=Bergier |first=Jean-François |title=Dictionnaire historique de la Suisse |publisher=Editions Gilles Attinger, Hauterive |year=2008 |volume=7 |isbn=978-2-88256-197-8 |url=http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/f/F8657-1-1.php |language=fr |access-date=25 June 2009 |archive-date=28 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160328172322/http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/f/F8657.php |url-status=dead}}</ref> Do 1980-ih je intenzivno onesnaževanje okolja ([[evtrofikacija]]) skoraj iztrebilo vse ribe. Endemična vrsta bele ribe ''Coregonus fera'' je bila v jezeru nazadnje zabeležena leta 1920 in je zdaj izumrla. Čeprav se ime ''fera'' še vedno uporablja za edinega jezerskega ''Coregonusa'', ki je prisoten v jezeru, to ni prvotna vrsta, temveč vnesena vrsta ''C. palaea''. Danes se je raven onesnaženosti drastično zmanjšala in kopanje v jezeru spet velja za varno.<ref>{{cite web |url=http://www.cipel.org/sp/IMG/pdf/Phosphore-2007.pdf |title=Baisse du Phosphore dans le Léman |date=9 May 2007 |publisher=Commission Internationale pour la Protection du Léman (CIPEL) |language=fr |access-date=26 June 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090105220206/http://www.cipel.org/sp/IMG/pdf/Phosphore-2007.pdf |archive-date=5 January 2009 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite journal |last=Monna |first=F. |author2=Domnik J. |author3=Loiseau J.-L. |author4=Pardos M. |author5=Arpagaus P. |year=1999 |title=Origin and evolution of Pb in sediments of Lake Geneva (Switzerland-France). Establishing a stable Pb record |journal=Environmental Science & Technology |publisher=American Chemical Society |location=Washington, DC |volume=33 |issue=17 |pages=2850–2857 |issn=0013-936X |url=http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=1943833 |doi=10.1021/es9902468 |bibcode=1999EnST...33.2850M|url-access=subscription }}</ref> Glavne prostočasne dejavnosti vključujejo jadranje, deskanje na deski, čolnarjenje (vključno s smučanjem na vodi in wakeboardingom), veslanje, potapljanje in kopanje. Od leta 2016 se je [[biotska raznovrstnost]] jezera drastično spremenila zaradi prihoda invazivne školjke kvaga (''Dreissena bugensis'').<ref>{{cite web |last1=Weston |first1=Phoebe |title=‘It’s an open invasion’: how millions of quagga mussels changed Lake Geneva for ever |url=https://www.theguardian.com/environment/2025/dec/18/invasive-quagga-mussels-lake-geneva-aoe |website=The Guardian |access-date=20 December 2025}}</ref> Školjke zdaj prekrivajo celotno dno jezera, uničujejo domačo prehranjevalno verigo in jezero puščajo ranljivo za strupene modrozelene alge. Leta 2024 so znanstveniki ugotovili, da je bilo 100 % biomase, ki so jo vzorčili z dna jezera, školjke kvaga. == Mesta in vasi == Največja metropolitanska območja ob Ženevskem jezeru so skupaj s prebivalstvom: *Ženeva (mesto s 190.000 prebivalci, metropolitansko območje z 1 milijonom prebivalcev) *[[Lozana|Lausanne]] (mesto s 130.000 prebivalci, metropolitansko območje s 420.000 prebivalci) *[[Thonon-les-Bains]] (mesto s 32.000 prebivalci) *[[Montreux]] (mesto s 25.000 prebivalci, metropolitansko območje s 85.000 prebivalci) == Topografka karta == {{multiple image|perrow = 3|total_width=800 |align=center |header = Ženevsko jezero na švicarskem nacionalnem zemljevidu (1:50.000) |image1=260 St-Cergue.jpg |image2=261 Lausanne.jpg |image3=262 Rochers de Naye.jpg |image4=270 Genève.jpg |image5=271 Chablais.jpg |image6=272 St-Maurice.jpg |footer = }} == Pomembni prebivalci == [[Edmund Ludlow]], znan kot podpisnik smrtne obsodbe angleškega kralja Karla I., je 16. aprila 1662 dobil zaščito v Veveyju in je tam živel do svoje smrti leta 1692.<ref>Macaulay, History of England, Vol 1, Page 400, J H Dent 1953.</ref> Mary in Percy Shelley ter [[George Noel Gordon Byron|lord Byron]] so preživljali počitnice ob jezeru in pisali zgodbe o duhovih, od katerih je ena postala osnova za roman Frankenstein.<ref>{{cite book |last=Sunstein |first=Emily W. |title=Mary Shelley: Romance and Reality |publisher=Johns Hopkins University Press |location=Baltimore |year=1989 |edition=1991 |pages=[https://archive.org/details/maryshelleyroman00suns/page/478 478] |isbn=0-8018-4218-2 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/maryshelleyroman00suns/page/478}}</ref> Cesarica [[Elizabeta Bavarska]] (Sisi) je bila septembra 1898 zabodena do smrti na pomolu v Ženevi. [[Vladimir Lenin]] je najel majhno 'kočo' na francoskem bregu blizu Ženeve.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/1985/11/19/world/summit-russians-make-their-entrance-reporter-s-notebook-lenin-haven-welcomes-his.html?ref=vladimirlenin |title=The summit: The Russians make their entrance |newspaper=The NY Times |date=19 November 1985 |access-date=30 May 2011}}</ref> Igralec [[Charlie Chaplin]] je svoja zadnja leta preživel in umrl v Veveyju (ob promenadi stoji njegov spominski kip; njegov dom v Corsier-sur-Veveyju je zdaj muzej njegovega življenja in kariere). Igralci Noël Coward, [[James Mason]], sir [[Peter Ustinov]], [[Richard Burton]] in [[Audrey Hepburn]] so vsi živeli v vaseh na obali jezera ali v bližini njega. [[David Bowie]] se je leta 1976 preselil v kočo severno od Ženevskega jezera, kar ga je navdihnilo za slikanje in je vplivalo na prve faze ''berlinske trilogije''. Pop pevec [[Phil Collins]] živi v hiši s pogledom na jezero.<ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1543808/Fed-up-Swiss-taxpayers-call-time-on-concessions-for-wealthy-foreigners.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1543808/Fed-up-Swiss-taxpayers-call-time-on-concessions-for-wealthy-foreigners.html |archive-date=12 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |title=Fed-up Swiss taxpayers call time on concessions for wealthy foreigners |last=Michner |first=Joerg |date=25 February 2007 |publisher=Telegraph.co.uk |access-date=24 June 2009}}{{cbignore}}</ref> Rock skupina [[Queen]] je imela v Montreuxu v lasti in upravljala ''Mountain Recording Studios'' (ki je še danes v uporabi), na severni obali jezera pa stoji kip pevca [[Freddie Mercury|Freddieja Mercuryja]], ki je imel v Montreuxu tudi drugo hišo. V Montreuxu se je naselil tudi pisatelj [[Vladimir Nabokov]], ki je leta 1977 umrl. Nekdanji voznik Formule 1 [[Michael Schumacher]] živi s svojo družino v hiši s pogledom na jezero. == Pomembni dogodki == Leta 563 je po zapisih [[Gregor Tourski|Gregorja Tourskega]] in Mariusa Aventicensisa jezero zajel [[cunami]], ki je uničil utrdbo Tauredunum in druga naselja ter povzročil številne smrti v Ženevi. Simulacije kažejo, da je bil ta dogodek Tauredunum najverjetneje posledica ogromnega [[zemeljski plaz|zemeljskega plazu]] v bližini delte Rone, zaradi katerega je osem metrov visok val v 70 minutah dosegel Ženevo.<ref>{{Cite journal |last1=Kremer |first1=K. |last2=Simpson |first2=G. |last3=Girardclos |first3=S. P. |doi=10.1038/ngeo1618 |title=Giant Lake Geneva tsunami in AD 563 |journal=Nature Geoscience |volume=5 |issue=11 |pages=756–757 |year=2012 |bibcode=2012NatGe...5..756K}}</ref><ref>{{cite news |title=Tsunamis on Lake Geneva: Lake monsters |url=https://www.economist.com/blogs/babbage/2012/10/tsunamis-lake-geneva |access-date=29 October 2012 |newspaper=The Economist |date=28 October 2012}}</ref><ref>{{cite journal |url=http://www.nature.com/news/ancient-tsunami-devastated-lake-geneva-shoreline-1.11670 |title=Ancient tsunami devastated Lake Geneva shoreline |date=28 October 2012 |journal=Nature |access-date=5 November 2012 |doi=10.1038/nature.2012.11670 |last1=Marshall |first1=Jessica |s2cid=130238584|url-access=subscription }}</ref> Leta 888 je bilo mesto del novega kraljestva Burgundije in je bilo leta 1033 vključeno v [[Sveto rimsko cesarstvo]]. Leta 1827 je bilo Ženevsko jezero mesto prve meritve hitrosti zvoka v (sladki) vodi.<ref name="Guichonnet">{{cite book |last=Guichonnet |first=Paul |title=Nature et histoire du Léman: le guide du Léman |publisher=Editions Cabedita |location=Divonne-Les-Bains |year=2002 |pages=235 |isbn=9782882951205 |url=https://books.google.com/books?id=C2cyTH8ydD4C&q=histoire+du+lac+léman |language=fr}}</ref> Francoski matematik J[[acques Charles François Sturm]] in švicarski fizik [[Daniel Collodon]] sta kot oddajno in sprejemno platformo za zvoke eksplozije [[smodnik]]a uporabila dva privezana čolna, ločena z izmerjeno razdaljo. Glasen zvok v zraku se je združil z jezerom in ustvaril glasen podvodni zvok, ki ga je bilo mogoče izmeriti na daljavo. Bliskavica eksplozije smodnika je bila vizualni začetni znak za uro, podvodni zvok eksplozije, ki je udaril v zvonec, pa je bil končni znak. Globine Ženevskega jezera so doslej plule štiri podmornice.<ref name=MIR2011>{{cite news |url=http://www.letemps.ch/Page/Uuid/dfb2b432-92da-11e0-a33b-988245c5cb3c/A_la_d%C3%A9couverte_du_L%C3%A9man |title=A la découverte du Léman |last=Dubuis |first=Etienne |work=Le Temps |language=fr |date=10 June 2011 |access-date=1 November 2014 |archive-date=21 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190421095623/https://www.letemps.ch/sciences/decouverte-leman |url-status=dead }}</ref> Leta 1964 je Jacques Piccard za švicarsko nacionalno razstavo splavil turistično podmornico Auguste Piccard (poimenovano po njegovem očetu raziskovalcu), ki je bila namenjena počastitvi teme Expo 64, posvečene dosežkom švicarskih inženirjev in industrije.<ref name=Picard>{{cite news |url=https://www.letemps.ch/sciences/submersibles-ont-plonge-leman |title=Ces submersibles qui ont plongé dans le Léman |last=Dubuis |first=Etienne |work=Le Temps |language=fr |date=10 June 2011 |access-date=18 April 2019}}</ref> Potem ko je ''Piccard'' delovala do leta 1965 v Ženevskem jezeru, je plovilo uporabljal za znanstvene raziskave v drugih delih sveta. Piccard je kasneje zgradil F.-A. Forel, ki je bila splavljena v Ženevskem jezeru leta 1978 in se je uporabljala predvsem za znanstvene raziskave, dokler ni bila leta 2005 umaknjena iz uporabe. Leta 2011 sta bili v skupni operaciji, ki jo je vodila {{Lang|fr|École Polytechnique Fédérale de Lausanne|italic=no}}, dve podmornici ''Mir'' deset tednov uporabljeni za obsežne znanstvene raziskave v Ženevskem jezeru. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Lake Geneva|Ženevsko jezero}} *[http://www.lake-geneva-region.ch Lake Geneva Region] *[http://www.cipel.org International Commission for the Protection of Lake Geneva (CIPEL)] [[Kategorija:Jezera v Švici]] [[Kategorija:Jezera v Franciji]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] {{normativna kontrola}} 8hzpqhxkgin1ill7xhi1uozb8wp8246 6709407 6709276 2026-07-10T17:41:13Z Pinky sl 2932 pp ref 6709407 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Ženevsko jezero | image_lake = Genfersee satellit.jpg | caption_lake = Satelitski posnetek Ženevskega jezera | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[Švica]] <br>[[Francija]] | coords = {{Coord|46|26|N|6|33|E|type:waterbody_scale:500000|display=inline,title}} | type = [[ledeniško jezero]] | inflow = [[Rona]]<br>[[Dransa]] | outflow = [[Rona]] | catchment = 7975 km² | basin_countries = {{CHE}}<br>{{FRA}} | length = 73 km | width = 14 km | area = 580,03 km² | depth = 154,4 m | max-depth = 310 m | volume = 89 km³ | residence_time = | shore = | elevation = 372 m | frozen = | islands = Île de Peilz, [[Château de Chillon]], Île de Salagnon, [[Île de la Harpe]], Île Rousseau, Île de Choisi | cities = {{ikonazastave|CHE}} [[Ženeva]] (Genève)<br />{{ikonazastave|CHE}} [[Lozana]] (Lausanne)<br />{{ikonazastave|FRA}} [[Évian-les-Bains]]<br />{{ikonazastave|CHE}} [[Montreux]]<br />{{ikonazastave|FRA}} [[Thonon-les-Bains]]<br />{{ikonazastave|CHE}} [[Vevey]] | reference = }} '''Ženevsko jezero''' ({{jezik-fr|Le Léman}} ali {{lang|fr|Lac Léman}}, redko {{lang|fr|Lac de Genève}}; {{jezik-it|Lago Lemano}};<ref name="NationalMap200-03">{{navedi splet|url=http://www.swisstopo.admin.ch/internet/swisstopo/en/home/products/maps/national/200.html|title=03 - Suisse sud-ouest|publisher=Federal Office of Topography, swisstopo, Swiss Federal Department of Defence, Civil Protection and Sport|series=Swiss National Map 1:200 000 - Switzerland on four sheets|year=2009|access-date=12 November 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140411032047/http://www.swisstopo.admin.ch/internet/swisstopo/en/home/products/maps/national/200.html|archive-date=11 April 2014|url-status=dead}}</ref> {{jezik-de|Genfersee}}; {{jezik-rm|Lai da Genevra}}) je [[ledeniško jezero]] v [[Švica|Švici]]. Je eno največjih jezer v zahodni Evropi in največje na toku reke [[Rona|Rone]]. 60 % (345,31 km²) jezera pripada Švici (kantoni [[Kanton Vaud|Vaud]], [[ Kanton Ženeva|Ženeva]] in [[Kanton Valais|Valais]]), 40 % (234,71 km²) pa Franciji (departma [[Haute-Savoie]]). == Ime == Čeprav natančen izvor imena ni znan, se je ime ''Lacus Lemanus'' uporabljalo v času [[Julij Cezar|Julija Cezarja]].<ref name="name-LeNews">{{Cite web |date=2016-11-28 |title=What you call Lake Geneva really does matter, according to a poll |url=https://lenews.ch/2016/11/28/what-you-call-lake-geneva-really-does-matter-according-to-a-poll/ |access-date=2020-10-28 |website=Le News |language=en-US}}</ref> ''Lemannus'' izhaja iz starogrške besede {{lang|grc-Latn|Liménos Límnē}} ({{lang|grc|Λιμένος Λίμνη}}), kar pomeni 'pristaniško jezero'. V srednjeveški latinščini je bilo znano kot {{lang|la|Lacus Lausonius}}, čeprav se je to ime uporabljalo tudi za mesto ali okrožje ob jezeru ali {{lang|la|Lacus Losanetes}}; enakovredno ime v stari francoščini je bilo {{lang|fro|Lac de Lausanne}}. Po vzponu Ženeve je postalo {{lang|fr|Lac de Genève}},<ref>{{cite book |language=fr |title=Voyage pittoresque au lac de Genève ou Léman |editor=Orell, Fussli et compagnie |date=1820 |url=https://books.google.com/books?id=bRcHrbK4O-sC&q=limn%C3%A9+l%C3%A9man&pg=PA9 |access-date=2019-07-28}}</ref> vendar je bilo {{lang|fr|Le Léman}} splošno ime na vseh lokalnih zemljevidih<ref>{{cite web |url=https://s.geo.admin.ch/69c91109a1 |title=Le Léman |website=map.geo.admin.ch |publisher=Swisstopo |access-date=13 October 2021 |lang=fr}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.geoportail.gouv.fr/carte?c=6.501484414375893,46.39422296273631&z=11&l0=GEOGRAPHICALGRIDSYSTEMS.PLANIGNV2::GEOPORTAIL:OGC:WMTS(1)&l1=STATIONSVERTES::GEOPORTAIL:OGC:WMS(1)&permalink=yes |title=Le Léman |website=Géoportail |publisher=Institut national de l'information géographique et forestière |language=fr |access-date=13 October 2021}}</ref> in je običajno ime v francoščini. == Geografija == Ženevsko jezero je zaradi različnih vrst formacije (tektonsko gubanje, ledeniška erozija, sedimentacija) razdeljeno na tri dele:<ref name="NationalMap200-03"/> # {{lang|fr|Haut Lac}} ('Zgornje jezero'), vzhodni del od ustja Rone do črte Meillerie–Rivaz # {{lang|fr|Grand Lac}} ('Veliko jezero'), največja in najgloblja kotlina z največjo širino jezera # {{lang|fr|Petit Lac}} ('Malo jezero'), najbolj jugozahodni, ožji in manj globok del od Yvoire–Promenthoux ob Prangins do izhoda v Ženevi Po podatkih švicarskega zveznega urada za topografijo Swisstopo, {{lang|fr|Lac de Genève}} označuje tisti del Petit Laca, ki leži znotraj kantonskih meja Ženeve (brez kantonske eksklave Céligny), torej približno od Versoix–Hermance do izliva Rone v Ženevi.<ref name="NationalMap50-270">{{cite web |url=http://www.swisstopo.admin.ch/internet/swisstopo/en/home/products/maps/national/50.html |title=270 - Genève |publisher=Federal Office of Topography, swisstopo, Swiss Federal Department of Defence, Civil Protection and Sport |series=Swiss National Map 1:50 000 - Switzerland on 78 maps |year=2011 |access-date=12 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131112214941/http://www.swisstopo.admin.ch/internet/swisstopo/en/home/products/maps/national/50.html |archive-date=12 November 2013 |url-status=dead}}</ref> Meja Chablaiških Alp je njegova južna obala, zahodne [[Bernske Alpe]] pa ležijo na njegovi vzhodni strani. Visoki vrhovi Grand Combina in [[Mont Blanc]]a so vidni z nekaterih mest. Jezero leži ob reki [[Rona|Roni]]. Reka izvira na [[Ronski ledenik|Ronskem ledeniku]] blizu [[prelaz Grimsel|prelaza Grimsel]] vzhodno od jezera in teče skozi kanton Valais, kjer se izliva v jezero med Villeneuveom in Le Bouveretom, preden počasi teče proti izlivu v Ženevi. Drugi pritoki so La Dranse, L'Aubonne, La Morges, La Venoge, La Vuachère in La Veveyse. [[File:Lake Geneva aerial.jpg|thumb|left|Pogled iz zraka na jezero in okoliška mesta. Ženeva je na jugozahodnem koncu Ženevskega jezera, kjer izteka Rona]] Ženevsko jezero je največje vodno telo v Švici in po velikosti močno presega vse druge, ki so povezani z glavnimi dolinami Alp. Ima obliko polmeseca, z rogovi, usmerjenimi proti jugu; severna obala je dolga 95 km, južna pa 72 km. Oblika polmeseca je bila v novejšem geološkem obdobju bolj pravilna, ko se je jezero raztezalo do Bexa, približno 18 km južno od Villeneuvea. Naplavine Rone so zapolnile ta del dna jezera in zdi se, da so se v zgodovinskem obdobju vode raztezale približno 2 km onkraj sedanjega vzhodnega roba jezera. Največja globina jezera, v širšem delu med Évian-les-Bainsom in Lausanno, kjer je široko le 13 km, je bila izmerjena na 310 m, kar pomeni, da je dno jezera na 62 m nadmorske višine. Gladina jezera je najnižja točka kantonov Valais in Vaud.<ref name = Ball>John Ball, ''A Guide to the Western Alps'', p. 254</ref> Vrhunec porečja jezera je [[Monte Rosa]] na 4634 metrih nadmorske višine.<ref>{{cite map |publisher=[[Swisstopo]] |title=1:25,000 topographic map |url=http://s.geo.admin.ch/5d2b881ee |access-date=27 July 2014}}</ref> [[File:CGN-Helvétie-1926.jpg|thumb|Compagnie Générale de Navigation sur le lac Léman (CGN) - lopatarski parnik leta 1926 v bližini Veveya z Dents du Midi v ozadju]] Lepota obrežja jezera in lokacij številnih krajev v bližini njegovih bregov je že dolgo opevana. Vendar šele od vzhodnega konca jezera, med Veveyjem in Villeneuvom, pokrajina pridobi alpski značaj. Na južni strani so Savojske Alpe in gore Valaisa večinoma razgibane in mračne, medtem ko tiste na severni obali padajo na nežna pobočja, porasla z vinsko trto, gosto posejana z vasmi in gradovi. Zasneženi vrhovi gorskega masiva Mont Blanc so zaprti z zahodnega konca jezera z goro Voirons in z njegovega vzhodnega konca z drznejšimi vrhovi Grammonta, Cornettes de Bise in Dent d'Oche, vendar so vidni iz Ženeve ter med Nyonom in Morgesom. Od Veveyja do Bexa, kjer se je jezero prvotno raztezalo, so obale obdane s sorazmerno visokimi in drznimi gorami, razgled pa se konča v velikem portalu defilea St. Maurice, razcepljenega do globine skoraj 2700 m med nasprotnima vrhovoma Dents du Midi in Dent de Morcles. Obala med Nyonom in [[Lozana|Lozano]] se imenuje ''La Côte'', ker je bolj položna. Med Lozano in Veveyjem se imenuje ''Lavaux'' in slovi po gričevnatih vinogradih.<ref>{{cite news |url=http://economictimes.indiatimes.com/Corporate_Dossier/Switzerland_mastering_the_art_of_wine_making/articleshow/2491742.cms |title=Switzerland mastering the art of wine making |last=Cuckoo |first=Paul |date=26 October 2007 |publisher=India Times |access-date=24 June 2009 |newspaper=The Economic Times}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.independent.co.uk/travel/short-breaks/european-breaks-three-suns-one-grape-a-lot-of-flavour-462211.html |title=European Breaks: Three suns, one grape, a lot of flavour |last=Mourby |first=Adrian |date=19 August 2007 |newspaper=The Independent |access-date=24 June 2009}}</ref> Povprečno nadmorsko višino 372 m nadzira jez Seujet v Ženevi.<ref>[http://www.rhone-geneve.ch/sousindicateur.php?ID_indicateur=9&ID_domaine=2&ID_sousindicateur=40&typecat= Seujet / Lac Léman] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110707001919/http://www.rhone-geneve.ch/sousindicateur.php?ID_indicateur=9&ID_domaine=2&ID_sousindicateur=40&typecat= |date=7 July 2011 }} rhone-geneve.ch. Retrieved on 20 July 2009</ref> === Podnebje === Zaradi podnebnih sprememb se je povprečna temperatura globoke vode (več kot 300 metrov globoko) povečala s 4,4 °C leta 1963 na 5,5 °C leta 2016 (zvišanje za 1,1 °C v 53 letih), medtem ko se je povprečna temperatura površinske vode (5 metrov globoko) povečala od 10,9 °C leta 1970 na 12,9 °C leta 2016 (povečanje za 2 °C v 46 letih).<ref>[http://www.cipel.org/publications/lettre-leman-lecture/ La lettre du Léman], bulletin of the [[:fr:Commission internationale pour la protection des eaux du Léman|Commission internationale pour la protection des eaux du Léman]], number 54, June 2017, page 3.</ref> === ''Bise'' === Ženevsko jezero (in zlasti objezerski deli mesta Ženeva) je lahko prizadeto zaradi hladnega severovzhodnega vetra ''Bise''. To lahko pozimi povzroči močno zaledenitev.<ref>{{cite news |url=https://www.rts.ch/info/suisse/8314926-la-bise-va-se-calmer-apres-une-journee-chaotique-mais-plusieurs-ecoles-vont-rester-fermees.html |title=La bise va se calmer après une journée chaotique, mais plusieurs écoles vont rester fermées |publisher=Radio Télévision Suisse |date=17 January 2017 |location=Geneva |language=fr |access-date=2018-02-25}}</ref> Moč vetra ''Bise'' je mogoče določiti z razliko v zračnem tlaku med Ženevo in Güttingenom v kantonu Thurgau. ''Bise'' nastane, ko je zračni tlak v Güttingenu višji kot v Ženevi.<ref>{{cite web |url=http://www.meteocentrale.ch/en/weather/foehn-and-bise/bise.html |title=Bisendiagramm |publisher=MeteoGroup Schweiz AG |location=Appenzell, Switzerland |access-date=2018-02-25 |archive-date=3 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200203032706/http://www.meteocentrale.ch/en/weather/foehn-and-bise/bise.html |url-status=dead }}</ref> == Okolje == {{multiple image | direction = vertical | width = 220 | footer = | image1 = Private home backing up to Lake Geneva in Vaud Canton, 1968.png | caption1 = Kopališče zasebne hiše ob jezeru v kantonu Vaud, 1968 | image2 = People bathing in Lake Geneva, Vaud Canton, with Jura Mountains in background, 1968.png | caption2 = Plavanje v jezeru | image3 = Lake Geneva with Vineyards in Lavaux.jpg | caption3 = Vinogradi Lavaux ob Ženevskem jezeru }} V poznih 1960-ih je bilo zaradi onesnaženja kopanje na nekaterih plažah jezera nevarno, vidljivost pod vodo pa je bila skoraj nična.<ref>{{cite web |url=http://untreaty.un.org/unts/60001_120000/7/25/00013243.pdf |title=Convention concerning protection of the waters of Lake Geneva against pollution. |date=16 November 1962 |publisher=United Nations Treaty Collection |access-date=24 June 2009}}</ref><ref>{{cite book |last=Bergier |first=Jean-François |title=Dictionnaire historique de la Suisse |publisher=Editions Gilles Attinger, Hauterive |year=2008 |volume=7 |isbn=978-2-88256-197-8 |url=http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/f/F8657-1-1.php |language=fr |access-date=25 June 2009 |archive-date=28 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160328172322/http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/f/F8657.php |url-status=dead}}</ref> Do 1980-ih je intenzivno onesnaževanje okolja ([[evtrofikacija]]) skoraj iztrebilo vse ribe. Endemična vrsta bele ribe ''Coregonus fera'' je bila v jezeru nazadnje zabeležena leta 1920 in je zdaj izumrla. Čeprav se ime ''fera'' še vedno uporablja za edinega jezerskega ''Coregonusa'', ki je prisoten v jezeru, to ni prvotna vrsta, temveč vnesena vrsta ''C. palaea''. Danes se je raven onesnaženosti drastično zmanjšala in kopanje v jezeru spet velja za varno.<ref>{{cite web |url=http://www.cipel.org/sp/IMG/pdf/Phosphore-2007.pdf |title=Baisse du Phosphore dans le Léman |date=9 May 2007 |publisher=Commission Internationale pour la Protection du Léman (CIPEL) |language=fr |access-date=26 June 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090105220206/http://www.cipel.org/sp/IMG/pdf/Phosphore-2007.pdf |archive-date=5 January 2009 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite journal |last=Monna |first=F. |author2=Domnik J. |author3=Loiseau J.-L. |author4=Pardos M. |author5=Arpagaus P. |year=1999 |title=Origin and evolution of Pb in sediments of Lake Geneva (Switzerland-France). Establishing a stable Pb record |journal=Environmental Science & Technology |publisher=American Chemical Society |location=Washington, DC |volume=33 |issue=17 |pages=2850–2857 |issn=0013-936X |url=http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=1943833 |doi=10.1021/es9902468 |bibcode=1999EnST...33.2850M|url-access=subscription }}</ref> Glavne prostočasne dejavnosti vključujejo jadranje, deskanje na deski, čolnarjenje (vključno s smučanjem na vodi in wakeboardingom), veslanje, potapljanje in kopanje. Od leta 2016 se je [[biotska raznovrstnost]] jezera drastično spremenila zaradi prihoda invazivne školjke kvaga (''Dreissena bugensis'').<ref>{{cite web |last1=Weston |first1=Phoebe |title=‘It’s an open invasion’: how millions of quagga mussels changed Lake Geneva for ever |url=https://www.theguardian.com/environment/2025/dec/18/invasive-quagga-mussels-lake-geneva-aoe |website=The Guardian |access-date=20 December 2025}}</ref> Školjke zdaj prekrivajo celotno dno jezera, uničujejo domačo prehranjevalno verigo in jezero puščajo ranljivo za strupene modrozelene alge. Leta 2024 so znanstveniki ugotovili, da je bilo 100 % biomase, ki so jo vzorčili z dna jezera, školjke kvaga. == Mesta in vasi == Največja metropolitanska območja ob Ženevskem jezeru so skupaj s prebivalstvom: *Ženeva (mesto s 190.000 prebivalci, metropolitansko območje z 1 milijonom prebivalcev) *[[Lozana|Lausanne]] (mesto s 130.000 prebivalci, metropolitansko območje s 420.000 prebivalci) *[[Thonon-les-Bains]] (mesto s 32.000 prebivalci) *[[Montreux]] (mesto s 25.000 prebivalci, metropolitansko območje s 85.000 prebivalci) == Topografka karta == {{multiple image|perrow = 3|total_width=800 |align=center |header = Ženevsko jezero na švicarskem nacionalnem zemljevidu (1:50.000) |image1=260 St-Cergue.jpg |image2=261 Lausanne.jpg |image3=262 Rochers de Naye.jpg |image4=270 Genève.jpg |image5=271 Chablais.jpg |image6=272 St-Maurice.jpg |footer = }} == Pomembni prebivalci == [[Edmund Ludlow]], znan kot podpisnik smrtne obsodbe angleškega kralja Karla I., je 16. aprila 1662 dobil zaščito v Veveyju in je tam živel do svoje smrti leta 1692.<ref>Macaulay, History of England, Vol 1, Page 400, J H Dent 1953.</ref> Mary in Percy Shelley ter [[George Noel Gordon Byron|lord Byron]] so preživljali počitnice ob jezeru in pisali zgodbe o duhovih, od katerih je ena postala osnova za roman Frankenstein.<ref>{{cite book |last=Sunstein |first=Emily W. |title=Mary Shelley: Romance and Reality |publisher=Johns Hopkins University Press |location=Baltimore |year=1989 |edition=1991 |pages=[https://archive.org/details/maryshelleyroman00suns/page/478 478] |isbn=0-8018-4218-2 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/maryshelleyroman00suns/page/478}}</ref> Cesarica [[Elizabeta Bavarska]] (Sisi) je bila septembra 1898 zabodena do smrti na pomolu v Ženevi. [[Vladimir Lenin]] je najel majhno 'kočo' na francoskem bregu blizu Ženeve.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/1985/11/19/world/summit-russians-make-their-entrance-reporter-s-notebook-lenin-haven-welcomes-his.html?ref=vladimirlenin |title=The summit: The Russians make their entrance |newspaper=The NY Times |date=19 November 1985 |access-date=30 May 2011}}</ref> Igralec [[Charlie Chaplin]] je svoja zadnja leta preživel in umrl v Veveyju (ob promenadi stoji njegov spominski kip; njegov dom v Corsier-sur-Veveyju je zdaj muzej njegovega življenja in kariere). Igralci Noël Coward, [[James Mason]], sir [[Peter Ustinov]], [[Richard Burton]] in [[Audrey Hepburn]] so vsi živeli v vaseh na obali jezera ali v bližini njega. [[David Bowie]] se je leta 1976 preselil v kočo severno od Ženevskega jezera, kar ga je navdihnilo za slikanje in je vplivalo na prve faze ''berlinske trilogije''. Pop pevec [[Phil Collins]] živi v hiši s pogledom na jezero.<ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1543808/Fed-up-Swiss-taxpayers-call-time-on-concessions-for-wealthy-foreigners.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1543808/Fed-up-Swiss-taxpayers-call-time-on-concessions-for-wealthy-foreigners.html |archive-date=12 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |title=Fed-up Swiss taxpayers call time on concessions for wealthy foreigners |last=Michner |first=Joerg |date=25 February 2007 |publisher=Telegraph.co.uk |access-date=24 June 2009}}{{cbignore}}</ref> Rock skupina [[Queen]] je imela v Montreuxu v lasti in upravljala ''Mountain Recording Studios'' (ki je še danes v uporabi), na severni obali jezera pa stoji kip pevca [[Freddie Mercury|Freddieja Mercuryja]], ki je imel v Montreuxu tudi drugo hišo. V Montreuxu se je naselil tudi pisatelj [[Vladimir Nabokov]], ki je leta 1977 umrl. Nekdanji voznik Formule 1 [[Michael Schumacher]] živi s svojo družino v hiši s pogledom na jezero. == Pomembni dogodki == Leta 563 je po zapisih [[Gregor Tourski|Gregorja Tourskega]] in Mariusa Aventicensisa jezero zajel [[cunami]], ki je uničil utrdbo Tauredunum in druga naselja ter povzročil številne smrti v Ženevi. Simulacije kažejo, da je bil ta dogodek Tauredunum najverjetneje posledica ogromnega [[zemeljski plaz|zemeljskega plazu]] v bližini delte Rone, zaradi katerega je osem metrov visok val v 70 minutah dosegel Ženevo.<ref>{{Cite journal |last1=Kremer |first1=K. |last2=Simpson |first2=G. |last3=Girardclos |first3=S. P. |doi=10.1038/ngeo1618 |title=Giant Lake Geneva tsunami in AD 563 |journal=Nature Geoscience |volume=5 |issue=11 |pages=756–757 |year=2012 |bibcode=2012NatGe...5..756K}}</ref><ref>{{cite news |title=Tsunamis on Lake Geneva: Lake monsters |url=https://www.economist.com/blogs/babbage/2012/10/tsunamis-lake-geneva |access-date=29 October 2012 |newspaper=The Economist |date=28 October 2012}}</ref><ref>{{cite journal |url=http://www.nature.com/news/ancient-tsunami-devastated-lake-geneva-shoreline-1.11670 |title=Ancient tsunami devastated Lake Geneva shoreline |date=28 October 2012 |journal=Nature |access-date=5 November 2012 |doi=10.1038/nature.2012.11670 |last1=Marshall |first1=Jessica |s2cid=130238584|url-access=subscription }}</ref> Leta 888 je bilo mesto del novega kraljestva Burgundije in je bilo leta 1033 vključeno v [[Sveto rimsko cesarstvo]]. Leta 1827 je bilo Ženevsko jezero mesto prve meritve hitrosti zvoka v (sladki) vodi.<ref name="Guichonnet">{{cite book |last=Guichonnet |first=Paul |title=Nature et histoire du Léman: le guide du Léman |publisher=Editions Cabedita |location=Divonne-Les-Bains |year=2002 |pages=235 |isbn=9782882951205 |url=https://books.google.com/books?id=C2cyTH8ydD4C&q=histoire+du+lac+léman |language=fr}}</ref> Francoski matematik J[[acques Charles François Sturm]] in švicarski fizik [[Daniel Collodon]] sta kot oddajno in sprejemno platformo za zvoke eksplozije [[smodnik]]a uporabila dva privezana čolna, ločena z izmerjeno razdaljo. Glasen zvok v zraku se je združil z jezerom in ustvaril glasen podvodni zvok, ki ga je bilo mogoče izmeriti na daljavo. Bliskavica eksplozije smodnika je bila vizualni začetni znak za uro, podvodni zvok eksplozije, ki je udaril v zvonec, pa je bil končni znak. Globine Ženevskega jezera so doslej plule štiri podmornice.<ref name=MIR2011>{{cite news |url=http://www.letemps.ch/Page/Uuid/dfb2b432-92da-11e0-a33b-988245c5cb3c/A_la_d%C3%A9couverte_du_L%C3%A9man |title=A la découverte du Léman |last=Dubuis |first=Etienne |work=Le Temps |language=fr |date=10 June 2011 |access-date=1 November 2014 |archive-date=21 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190421095623/https://www.letemps.ch/sciences/decouverte-leman |url-status=dead }}</ref> Leta 1964 je Jacques Piccard za švicarsko nacionalno razstavo splavil turistično podmornico Auguste Piccard (poimenovano po njegovem očetu raziskovalcu), ki je bila namenjena počastitvi teme Expo 64, posvečene dosežkom švicarskih inženirjev in industrije.<ref name=Picard>{{cite news |url=https://www.letemps.ch/sciences/submersibles-ont-plonge-leman |title=Ces submersibles qui ont plongé dans le Léman |last=Dubuis |first=Etienne |work=Le Temps |language=fr |date=10 June 2011 |access-date=18 April 2019}}</ref> Potem ko je ''Piccard'' delovala do leta 1965 v Ženevskem jezeru, je plovilo uporabljal za znanstvene raziskave v drugih delih sveta. Piccard je kasneje zgradil F.-A. Forel, ki je bila splavljena v Ženevskem jezeru leta 1978 in se je uporabljala predvsem za znanstvene raziskave, dokler ni bila leta 2005 umaknjena iz uporabe. Leta 2011 sta bili v skupni operaciji, ki jo je vodila {{Lang|fr|École Polytechnique Fédérale de Lausanne|italic=no}}, dve podmornici ''Mir'' deset tednov uporabljeni za obsežne znanstvene raziskave v Ženevskem jezeru. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Lake Geneva|Ženevsko jezero}} *[http://www.lake-geneva-region.ch Lake Geneva Region] *[http://www.cipel.org International Commission for the Protection of Lake Geneva (CIPEL)] [[Kategorija:Jezera v Švici]] [[Kategorija:Jezera v Franciji]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] {{normativna kontrola}} b6qivvmkq4t50ugthhb70x0h0ntn0fk 0 411073 6709254 6651163 2026-07-10T12:54:32Z Romanm 13 slika iz Zbirke 6709254 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} [[Slika:Janez Trdina - Bajke in povesti o Gorjancih (1906).pdf|thumb|page=3|Bajke in povesti o Gorjancih]] '''''Bajke in povesti o Gorjancih''''' je napisal pisatelj [[Janez Trdina]]. Prvič so izhajale v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] med letoma 1882 in 1888. V knjižni izdaji pa so izšle v 5 knjigah, od leta 1905 do leta 1908. === [[Janez Trdina]] === Rodil se je leta 1830 v [[Mengeš|Mengšu]], umrl pa je leta 1905 v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Po poklicu je bil zgodovinar ter učitelj zemljepisa in [[Zgodovina|zgodovine]]. Deloval je v literarnem obdobju od [[Romantika|romantike]] do [[Realizem v književnosti|realizma]], tj. po Prešernu. Njegovo najbolj znano pisateljsko delo so [[:Slika:Janez Trdina - Bajke in povesti o Gorjancih (1906).pdf|Bajke in povesti o Gorjancih]].[http://img.rtvslo.si/upload/Kultura/knjige/trdina_show.jpg] ===[[Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom|Bajke]] (nasplošno) === Bajke pripovedujejo o starih verovanjih, bogovih ter polbogovih, naravnih silah, junakih... Na ta način so si ljudje razlagali naravne pojave, na katere niso imeli vpliva. V bajkah se opisujejo dogodki brez primere; so neponovljivi, veličastni in vzbujajo grozo; nebi se mogli zgoditi navadnim smrtnikom, in po navadi imajo tragičen konec. === Nauk zgodb === Dobrota je nagrajena, slabo pa je kaznovano; npr. v bajki Cvetnik: ko Elija pomaga popotnikoma (ki sta v resnici Jezus Kristus ter njegov učenec), mu za nagrado podarita "nebeški raj". === '''Vsebina''' === # poglavje: Cvetnik # poglavje: Velikani # poglavje: Gospodična # poglavje: Ukleti grad # poglavje: Rajska ptica # poglavje: Ptica Zlatoper # poglavje: Vila # poglavje: Gluha loza # poglavje: Volkodlak # poglavje: Divji mož, hostni mož, hostnik # poglavje: Jutrovica # poglavje: Kresna noč # poglavje: Sveti Feliks I # poglavje: Sveti Feliks II # poglavje: Puščavnik Feliks # poglavje: Gorska deklcia # poglavje: Barabaš # poglavje: Zagovorniki # poglavje: Peter in Pavel # poglavje: Pod hruško # poglavje: Gospod vedež # poglavje: Doktor Prežir # poglavje: Gospodična cizara # poglavje: Hobotnica # poglavje: Puščavnik Florče # poglavje: Puščavnik Dorče # poglavje: Zakleti oreh # poglavje: Doktor Benk # poglavje: Narodna blagajnica # poglavje: Zaklad # poglavje: Razodetje {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Janeza Trdine]] [[Kategorija:Slovenske povesti]] [[Kategorija:Knjige leta 1908]] n5s101bw1z4yfkjlmm8v4z3o2j0fszx 0 413700 6709465 6706354 2026-07-10T20:46:05Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6709465 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |- | 22. 05. || Alter Ace – Julija<br>Vlado Kreslin – Herman in moj oče<br>'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''<br>Harry Styles – Dance No More<br>Madonna & Sabrina Carpenter – Bring Your Love |- | 29. 05. || Máire – Ostajam<br>'''Maša in Klemen – Brejkap song'''<br>Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''<br>Gracie Abrams – Hit the Wall<br>Giveon – Jezebel |- | 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo<br>Joker Out – Odsevi sonca<br>'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''<br>Shinedown – Young Again<br>Tom Morello ft. Serj Tankian & Roman Morello – Adjourn It |- | 12. 06. || Okustični – Včasih<br>Eva Hren – Diham<br>'''Bad Lori ft. Laibach – It Could Be Worse'''|| Lola Young – From Down Here<br>Role Model – High Hopes 3000<br>'''Lizzo – Happy 2 Be''' |- | 19. 06. || Demm – Btw, sploh nisem mel nobene rože<br>'''Batista Cadillac – Nehal sem iskat'''<br>Klon – Filozofi || '''Olivia Rodrigo – Stupid Song'''<br>Taylor Swift – I Knew It, I Knew You<br>Ariana Grande – Hate That I Made You Love Me |- | 26. 06. || '''Talia – Neki je med nama'''<br>Harpier – Mir<br>Eva Pavli ft. Ezra – Zakaj? || Noah Kahan – Doors<br>'''Jovanotti & Alfa – Buon vento'''<br>Jalen Ngonda – Burning Temptation |- | 03. 07. || Flora & Thomas March Collective – Vse o nama<br>'''Masharik – Vonj po tistem lepem'''<br>Niowt – Scarlet Letter || CMAT – When a Good Man Cries<br>'''Jack White – Dollar Bill'''<br>Chaka Khan & Snoop Dogg – Boogies in My Soul |- | 10. 07. || Fed Horses – Plus minus<br>'''Alo!Stari – Kreten'''<br>Mef in Marina Martensson – Drugačna je le noč || sombr – My Body Isn't Ready<br>'''Gracie Abrams – Look at My Life'''<br>Sam Smith – My Guy |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|24 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | rowspan=3 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] 1k7r39pn9l3tlgs9rj8kin4bvi00gr4 0 419444 6709246 6369211 2026-07-10T12:41:33Z ~2026-28279-21 259659 6709246 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Vesna Pernarčič|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|partner(s)=|partner=[[Andrej Murenc]]}} '''Vesna Pernarčič Žunič''', slovenska [[gledališka igralka|gledališka]] in [[filmska igralka]], *[[1. avgust]] [[1974]], Ljubljana.<ref name=sigledal>http://sigledal.org/geslo/Vesna_Pernar%C4%8Di%C4%8D, vpogled: 31. 5. 2016.</ref> == Življenjepis == Vesna Pernarčič se je rodila v Ljubljani, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo. Od drugega razreda dalje je sodelovala na [[RTV Ljubljana]] pri snemanju radijskih iger in kaset za otroke. V srednješolskih letih je obiskovala [[Dramska šola Barice Blenkuš|Dramsko šolo Barice Blenkuš]] in sodelovala pri sinhronizaciji risank na TV Ljubljana.<ref name=sigledal/> Svojo prvo profesionalno vlogo je odigrala v Gledališču ZATO na [[Ptuj]]u. Takoj po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je bila tri sezone zaposlena v [[Slovensko stalno gledališče Trst|Slovenskem stalnem gledališču Trst]]. Sodelovala je s [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskim ljudskim gledališčem Celje]], [[Gledališče Ptuj|Gledališčem Ptuj]], ljubljansko [[SNG Drama|SNG Dramo]] in [[Primorski poletni festival|Primorskim poletnim festivalom]].<ref>http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/zaljubljenca-kot-jadrnici-ne-kot-katamaran.html, vpogled: 31. 5. 2016.</ref> Trenutno je članica ansambla [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]].<ref name=sigledal/> Pomemben del njenega opusa zaseda [[komedija]].<ref>http://www.delo.si/kultura/oder/nagrada-presernovega-sklada-vesna-pernarcic-zunic-dramska-igralka.html, vpogled: 31. 5. 2016.</ref> == Zasebno življenje == Njen partner je igralec [[Andrej Murenc]], <ref>{{Navedi splet|title=Vesna Pernarčič in Andrej Murenc: “Ljubezen naju pri delu ne ovira”|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/vesna-pernarcic-in-andrej-murenc-ljubezen-naju-pri-delu-ne-ovira/|website=Govori.se|date=2015-09-16|accessdate=2020-12-16|language=sl}}</ref> s katerim ima sina Krištofa. Iz prejšnjega zakona ima še dva sinova, Filipa in Lovra.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vesna-pernarcic-postala-mamica.html|title=Vesna Pernarčič postala mamica|date=18. 6. 2016|accessdate=21. 11. 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/amp/magazin/ze-tretjic-anica-postala-mamica-272800|title=Že tretjič: "Anica" postala mamica!|date=17. 6. 2016|accessdate=21. 11. 2023}}</ref> == Televizijske vloge == *''[[Lepo je biti sosed]]'' (2008–2011, [[POP TV]]) – vloga Silvije (Silvike) Špeh * ''[[Na terapiji (TV-serija)|Na terapiji]]'' (2011, POP BRIO) – vloga Zarjine mame * ''[[Ena žlahtna štorija]]'' (2015–2017, [[Planet TV]]) – vloga Anice Špacapan, Bertova najstarejše hčere * ''[[Mame]]'' (2017–2018, [[RTV Slovenija]] – vloga Julije Kranjc * ''[[Skrito v raju]]'' (2024, POP TV) – vloga Meri Kovač == Nagrade == Vesna Pernarčič je prejela naslednje nagrade:<ref>http://www.pgk.si/igralci/vesna_pernarcic/3, vpogled: 31. 5. 2016.</ref><ref>http://zdus.si/vesna-pernarcic/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160328164116/http://zdus.si/vesna-pernarcic/ |date=2016-03-28 }}, Združenje dramskih umetnikov Slovenije - Vesna Pernarčič, vpogled: 31. 5. 2016.</ref> * 2014 – [[Nagrada Prešernovega sklada]] * 2013 – Zlati lev (za vlogo Marlene Dietrich na mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu 2012) * 2012 – Priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za umetniške dosežke v preteklem letu * 2007 – [[Žlahtna komedijantka]] na [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] v Celju (za vrsto likov a vrsto likov v Kishonovi komediji Bil je škrjanec) * 2005 – Žlahtna komedijantka na Dnevih komedije v Celju za vlogo Nore 1 v predstavi Nora Nora Evalda Flisarja * 2004 – [[Borštnikova nagrada]] za igro (za vlogo Edith v predstavi Piaf Edith Piaf) == Sklici == {{sklici}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pernarčič, Vesna}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] l5wv9efyvtua5vqfkaur6omm6e6rhul 6709247 6709246 2026-07-10T12:41:36Z KiranBOT 242835 odstranjeno sledenje AMP iz URL-jev ([[:m:User:KiranBOT/AMP|podrobnosti]]) ([[User talk:Usernamekiran|prijavi napako]]) v2.2.9s 6709247 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Vesna Pernarčič|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|partner(s)=|partner=[[Andrej Murenc]]}} '''Vesna Pernarčič Žunič''', slovenska [[gledališka igralka|gledališka]] in [[filmska igralka]], *[[1. avgust]] [[1974]], Ljubljana.<ref name=sigledal>http://sigledal.org/geslo/Vesna_Pernar%C4%8Di%C4%8D, vpogled: 31. 5. 2016.</ref> == Življenjepis == Vesna Pernarčič se je rodila v Ljubljani, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo. Od drugega razreda dalje je sodelovala na [[RTV Ljubljana]] pri snemanju radijskih iger in kaset za otroke. V srednješolskih letih je obiskovala [[Dramska šola Barice Blenkuš|Dramsko šolo Barice Blenkuš]] in sodelovala pri sinhronizaciji risank na TV Ljubljana.<ref name=sigledal/> Svojo prvo profesionalno vlogo je odigrala v Gledališču ZATO na [[Ptuj]]u. Takoj po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je bila tri sezone zaposlena v [[Slovensko stalno gledališče Trst|Slovenskem stalnem gledališču Trst]]. Sodelovala je s [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskim ljudskim gledališčem Celje]], [[Gledališče Ptuj|Gledališčem Ptuj]], ljubljansko [[SNG Drama|SNG Dramo]] in [[Primorski poletni festival|Primorskim poletnim festivalom]].<ref>http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/zaljubljenca-kot-jadrnici-ne-kot-katamaran.html, vpogled: 31. 5. 2016.</ref> Trenutno je članica ansambla [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]].<ref name=sigledal/> Pomemben del njenega opusa zaseda [[komedija]].<ref>http://www.delo.si/kultura/oder/nagrada-presernovega-sklada-vesna-pernarcic-zunic-dramska-igralka.html, vpogled: 31. 5. 2016.</ref> == Zasebno življenje == Njen partner je igralec [[Andrej Murenc]], <ref>{{Navedi splet|title=Vesna Pernarčič in Andrej Murenc: “Ljubezen naju pri delu ne ovira”|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/vesna-pernarcic-in-andrej-murenc-ljubezen-naju-pri-delu-ne-ovira/|website=Govori.se|date=2015-09-16|accessdate=2020-12-16|language=sl}}</ref> s katerim ima sina Krištofa. Iz prejšnjega zakona ima še dva sinova, Filipa in Lovra.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vesna-pernarcic-postala-mamica.html|title=Vesna Pernarčič postala mamica|date=18. 6. 2016|accessdate=21. 11. 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/ze-tretjic-anica-postala-mamica-272800|title=Že tretjič: "Anica" postala mamica!|date=17. 6. 2016|accessdate=21. 11. 2023}}</ref> == Televizijske vloge == *''[[Lepo je biti sosed]]'' (2008–2011, [[POP TV]]) – vloga Silvije (Silvike) Špeh * ''[[Na terapiji (TV-serija)|Na terapiji]]'' (2011, POP BRIO) – vloga Zarjine mame * ''[[Ena žlahtna štorija]]'' (2015–2017, [[Planet TV]]) – vloga Anice Špacapan, Bertova najstarejše hčere * ''[[Mame]]'' (2017–2018, [[RTV Slovenija]] – vloga Julije Kranjc * ''[[Skrito v raju]]'' (2024, POP TV) – vloga Meri Kovač == Nagrade == Vesna Pernarčič je prejela naslednje nagrade:<ref>http://www.pgk.si/igralci/vesna_pernarcic/3, vpogled: 31. 5. 2016.</ref><ref>http://zdus.si/vesna-pernarcic/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160328164116/http://zdus.si/vesna-pernarcic/ |date=2016-03-28 }}, Združenje dramskih umetnikov Slovenije - Vesna Pernarčič, vpogled: 31. 5. 2016.</ref> * 2014 – [[Nagrada Prešernovega sklada]] * 2013 – Zlati lev (za vlogo Marlene Dietrich na mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu 2012) * 2012 – Priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za umetniške dosežke v preteklem letu * 2007 – [[Žlahtna komedijantka]] na [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] v Celju (za vrsto likov a vrsto likov v Kishonovi komediji Bil je škrjanec) * 2005 – Žlahtna komedijantka na Dnevih komedije v Celju za vlogo Nore 1 v predstavi Nora Nora Evalda Flisarja * 2004 – [[Borštnikova nagrada]] za igro (za vlogo Edith v predstavi Piaf Edith Piaf) == Sklici == {{sklici}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pernarčič, Vesna}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] cjrvhwh7cqpi2obuc0yym3rl7i05qlc 6709479 6709247 2026-07-10T22:01:26Z Marko3 1829 6709479 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Vesna Pernarčič|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|partner(s)=|partner=[[Andrej Murenc]]}} '''Vesna Pernarčič Žunić''', slovenska [[gledališka igralka|gledališka]] in [[filmska igralka]], *[[1. avgust]] [[1974]], Ljubljana.<ref name=sigledal>http://sigledal.org/geslo/Vesna_Pernar%C4%8Di%C4%8D, vpogled: 31. 5. 2016.</ref> == Življenjepis == Vesna Pernarčič se je rodila v Ljubljani, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo. Od drugega razreda dalje je sodelovala na [[RTV Ljubljana]] pri snemanju radijskih iger in kaset za otroke. V srednješolskih letih je obiskovala [[Dramska šola Barice Blenkuš|Dramsko šolo Barice Blenkuš]] in sodelovala pri sinhronizaciji risank na TV Ljubljana.<ref name=sigledal/> Svojo prvo profesionalno vlogo je odigrala v Gledališču ZATO na [[Ptuj]]u. Takoj po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je bila tri sezone zaposlena v [[Slovensko stalno gledališče Trst|Slovenskem stalnem gledališču Trst]]. Sodelovala je s [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskim ljudskim gledališčem Celje]], [[Gledališče Ptuj|Gledališčem Ptuj]], ljubljansko [[SNG Drama|SNG Dramo]] in [[Primorski poletni festival|Primorskim poletnim festivalom]].<ref>http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/zaljubljenca-kot-jadrnici-ne-kot-katamaran.html, vpogled: 31. 5. 2016.</ref> Trenutno je članica ansambla [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]].<ref name=sigledal/> Pomemben del njenega opusa zaseda [[komedija]].<ref>http://www.delo.si/kultura/oder/nagrada-presernovega-sklada-vesna-pernarcic-zunic-dramska-igralka.html, vpogled: 31. 5. 2016.</ref> == Zasebno življenje == Njen partner je igralec [[Andrej Murenc]], <ref>{{Navedi splet|title=Vesna Pernarčič in Andrej Murenc: “Ljubezen naju pri delu ne ovira”|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/vesna-pernarcic-in-andrej-murenc-ljubezen-naju-pri-delu-ne-ovira/|website=Govori.se|date=2015-09-16|accessdate=2020-12-16|language=sl}}</ref> s katerim ima sina Krištofa. Iz prejšnjega zakona ima še dva sinova, Filipa in Lovra.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vesna-pernarcic-postala-mamica.html|title=Vesna Pernarčič postala mamica|date=18. 6. 2016|accessdate=21. 11. 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/ze-tretjic-anica-postala-mamica-272800|title=Že tretjič: "Anica" postala mamica!|date=17. 6. 2016|accessdate=21. 11. 2023}}</ref> == Televizijske vloge == *''[[Lepo je biti sosed]]'' (2008–2011, [[POP TV]]) – vloga Silvije (Silvike) Špeh * ''[[Na terapiji (TV-serija)|Na terapiji]]'' (2011, POP BRIO) – vloga Zarjine mame * ''[[Ena žlahtna štorija]]'' (2015–2017, [[Planet TV]]) – vloga Anice Špacapan, Bertova najstarejše hčere * ''[[Mame]]'' (2017–2018, [[RTV Slovenija]] – vloga Julije Kranjc * ''[[Skrito v raju]]'' (2024, POP TV) – vloga Meri Kovač == Nagrade == Vesna Pernarčič je prejela naslednje nagrade:<ref>http://www.pgk.si/igralci/vesna_pernarcic/3, vpogled: 31. 5. 2016.</ref><ref>http://zdus.si/vesna-pernarcic/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160328164116/http://zdus.si/vesna-pernarcic/ |date=2016-03-28 }}, Združenje dramskih umetnikov Slovenije - Vesna Pernarčič, vpogled: 31. 5. 2016.</ref> * 2014 – [[Nagrada Prešernovega sklada]] * 2013 – Zlati lev (za vlogo Marlene Dietrich na mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu 2012) * 2012 – Priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za umetniške dosežke v preteklem letu * 2007 – [[Žlahtna komedijantka]] na [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] v Celju (za vrsto likov a vrsto likov v Kishonovi komediji Bil je škrjanec) * 2005 – Žlahtna komedijantka na Dnevih komedije v Celju za vlogo Nore 1 v predstavi Nora Nora Evalda Flisarja * 2004 – [[Borštnikova nagrada]] za igro (za vlogo Edith v predstavi Piaf Edith Piaf) == Sklici == {{sklici}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pernarčič, Vesna}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] hwqgeipnp2p8qmpw5xfq6ikzvw1p8ly 0 422310 6709362 5870824 2026-07-10T16:31:46Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6709362 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Josip Pirmajer | height = 184 cm | position = [[vezist]] | youthyears1= | youthclubs1= | years1 = 1960–1963 | years2 = 1964–1968 | years3 = 1968–1972 | years4 = 1972–1975 | years5 =1975–1977 | clubs1 = [[RFK Novi Sad]] | clubs2 = [[FK Partizan|Partizan]] | clubs3 = [[FK Vojvodina|Vojvodina]] | clubs4 = [[Nîmes Olympique]] | clubs5 = [[RFK Novi Sad]] | caps1= 44 | goals1 = 7 | caps2 = 121 | goals2 = 28 | caps3 = 81 | goals3 = 15 | caps4 = 60 | goals4 = 5 | caps5 = 35 | goals5 = 7 | nationalyears1= 1964 | nationalteam1= [[Jugoslovanska nogometna reprezentanca|Jugoslavija]] | nationalcaps1= 4 | nationalgoals1 = 0 | manageryears1= | managerclubs1= [[RFK Novi Sad]] | manageryears2= | managerclubs2= Jedinstvo Novi Bečej | manageryears3= 1997–1998 | managerclubs3= [[FK Vojvodina|Vojvodina]] | manageryears4= | managerclubs4= Elan Srbobran | manageryears5= | managerclubs5= [[FK Beograd|Beograd]] | manageryears6= 2006 | managerclubs6= [[FK Sileks|Sileks]] | manageryears7= | managerclubs7= [[FK Big Bull Radnički|Big Bul Bačinci]] | manageryears8= | managerclubs8= [[FK Bečej|Bečej]] | manageryears9= 2011 | managerclubs9= Sloga Erdevik }} '''Josip Pirmajer''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[trener]], * [[14. februar]] [[1944]], [[Trbovlje]] - umrl: 24 junij 2018, [[Srbobran]]. Pirmajer je kariero začel in končal pri klubu [[RFK Novi Sad]]. V [[jugoslovanska nogometna liga|jugoslovanski ligi]] je igral še za kluba [[FK Partizan|Partizan]] in [[FK Vojvodina|Vojvodina]], med letoma 1972 in 1975 pa za francoski [[Nîmes Olympique]]. Za [[Jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovansko reprezentanco]] je odigral štiri tekme, natopil je tudi na [[Poletne olimpijske igre 1964|Olimpijskih igrah 1964]]. Treneral je klube [[RFK Novi Sad]], [[FK Vojvodina|Vojvodina]], [[FK Beograd|Beograd]], [[FK Sileks|Sileks]], [[FK Big Bull Radnički|Big Bul Bačinci]], [[FK Bečej|Bečej]] in nazadnje leta 2011 Slogo Erdevik. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Pirmajer, Josip}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1964]] [[Kategorija:Jugoslovanski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši RFK Novega Sada]] [[Kategorija:Nogometaši Partizana Beograd]] [[Kategorija:Nogometaši FK Vojvodine]] [[Kategorija:Nogometaši Nîmes Olympiqua]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji RFK Novega Sada]] [[Kategorija:Trenerji FK Vojvodine]] [[Kategorija:Trenerji OFK Beograda]] [[Kategorija:Trenerji FK Sileksa]] [[Kategorija:Trenerji FK Big Bull Radničkega]] [[Kategorija:Trenerji FK Bečeja]] [[Kategorija:Trboveljski športniki]] 5n2jkiq797udn3501y1o7tt4xsb40q4 0 439646 6709593 6077634 2026-07-11T10:08:37Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6709593 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name = Marko Ranilović | height = 188 cm | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | position = [[Vratar (nogomet)|vratar]] | youthyears1 = –2000 | youthclubs1 = [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] | youthyears2 = 2000–2005 | youthclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | years1 = 2005–2010 | clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps1 = 61 | goals1 = 0 | years2 = 2010–2013 | clubs2 = [[Ferencvárosi TC|Ferencváros]] | caps2 = 25 | goals2 = 0 | years3 = 2010–2012 | clubs3 = → [[Ferencvárosi TC|Ferencváros II]] | caps3 = 7 | goals3 = 0 | years4 = 2013 | clubs4 = [[Kaposvári Rákóczi FC|Kaposvár]] | caps4 = 11 | goals4 = 0 | years5 = 2014 | clubs5 = [[NK Zavrč|Zavrč]] | caps5 = 19 | goals5 = 0 | years6 = 2015 | clubs6 = [[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]] | caps6 = 3 | goals6 = 0 | years7 = 2015 | clubs7 = [[FC ViOn Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]] | caps7 = 15 | goals7 = 0 | years8 = 2016 | clubs8 = [[NK Zavrč|Zavrč]] | caps8 = 8 | goals8 = 0 | years9 = 2017 | clubs9 = [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] | caps9 = 0 |goals9 = 0 | years11 = 2017–2020| clubs11 = [[SV Frannach|Frannach]] | caps11 = 61 |goals11 = 1 | years12 = 2020–2022| clubs12 = [[SV Union Sturm Klöch|Union Sturm Klöch]] | caps12 = 11 |goals12 = 0 | nationalyears1 = 2001 | nationalteam1 = Slovenija do 15 let | nationalcaps1 = 6 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2006–2007 | nationalteam2 = Slovenija do 20 let | nationalcaps2 = 6 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2006–2008 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 4 | nationalgoals3 = 0 }} '''Marko Ranilović''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[25. november]] [[1986]], [[Maribor]], [[Slovenija]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.transfermarkt.co.uk/marko-ranilovic/profil/spieler/50188|title=Marko Ranilovic - Player Profile|accessdate=2017-09-28|language=en}}</ref> Ranilović je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. V svoji karieri je branil za slovenske klube [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Zavrč|Zavrč]] in [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]], madžarska [[Ferencvárosi TC|Ferencváros]] in [[Kaposvári Rákóczi FC|Kaposvár]], hrvaški [[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]], slovaški [[FC ViOn Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]] ter avstrijska [[SV Frannach|Frannach]] in [[SV Union Sturm Klöch|Union Sturm Klöch]]. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ranilović, Marko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši Ferencvárosi TC]] [[Kategorija:Nogometaši Kaposvári Rákóczi FC]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zavrča]] [[Kategorija:Nogometaši Hajduka Split]] [[Kategorija:Nogometaši FC ViOna Zlaté Moravce]] [[Kategorija:Nogometaši NK Železničarja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Palome]] [[Kategorija:Nogometaši SV Frannacha]] [[Kategorija:Nogometaši SV Union Sturm Klöcha]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] 74nw4rcglowfrc3x74rruhucdtfah9p 0 441464 6709623 6709114 2026-07-11T11:35:20Z A09 188929 pp uv 6709623 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[besedilopisec]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * [[16. oktober]] [[1950]], [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je rodil 16. oktobra 1950 v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja ''Transavto Postojna''. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Dva mandata je delal na obalni [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|konferenci SZDL]], kjer je ustvarjalno sodeloval pri spreminjanju te družbeno politične organizacije v javni servis občanov. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar a ga je potem predal v sinove roke. Mef je dejaven soustvarjalec različnih kulturnih in zabavnih dogodkov, organizator prvega open air koncerta v Postojni leta 1969, punk srečanja v izolskem Arrigoniju leta 1982, Mediteran festivala v Izoli in boter kultnega ''Shoto kluba''. Kot glasbenik je v osemdesetih letih nastopal v novovalovskem bendu ''Deseti brat'', kasneje pa je po nekaj projektih s Hišnim bendom ([[Vlado Kreslin]], [[Drago Mlinarec]] in [[Ivo Volarič Feo]]) in sodelovanjem s [[Zoran Predin|Zoranom Predinom]], Vladom Kreslinom in [[Peter Lovšin|Peterom Lovšinom]] in [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]], ustanovil glasbeno skupino ''Mef in NOB''. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Kot pisec besedil je sodeloval s skoraj vsemi najpomembnejšimi primorskimi in nekaterimi avtorji in izvajalci iz drugih koncev Slovenije, posebej pa je zabeleženo njegovo sodelovanje z [[Danilo Kocjančič|Danilom Kocjančičem]]. Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Zagrabi me'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Slavko Ivančić <small>(10. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Vsega je preveč'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej - Mef/Igor Lunder)</small> - Ylenia Zobec <small>(10. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Nihče ne ve'' <small>(Ferry Horvat/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Anika Horvat <small>(2. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Danes je dan'' <small>(Gaber Radojević/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Slavko Ivančić <small>(3. mesto)</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: ''Po zimi'' <small>(Domen Gracej/Drago Mislej Mef/Anže Rozman/Lojze Krajnčan)</small> - Tinkara Kovač in Anika Horvat === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Kar je res, je res'' <small>(Enzo Hrovatin/Drago Mislej/Faraoni, Andrea Flego)</small> - Faraoni <small>(1. nagrada občinstva)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 1998|1998]]: ''Če se bojiš neba'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Alenka Godec in Davor Petraš * [[Melodije morja in sonca 1999|1999]]: ''Pijem kar tako'' <small>(Enzo Hrovatin/Drago Mislej/Enzo Hrovatin)</small> - Faraoni <small>(3. nagrada občinstva)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2023|2023]]: ''Prizma'' <small>(Kevin Koradin/Drago Mislej - Mef/Kevin Koradin)</small> - Simon Vadnjal <small>(6. mesto)</small> * [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Vse to je res'' <small>(Matjaž Švagelj/Drago Mislej Mef)</small> - Prizma <small>(9. mesto)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2026|2026]]: ''Drugačna je le noč'' <small>(Drago Mislej/Drago Mislej/Andrea Flego)</small> - Mef in Marina Martensson <small>(posebna nagrada MMS avtor, velika nagrada MMS 2026)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Daj, odpri'' <small>(Denis Vuk/Drago Mislej/Tomaž Kozlevčar)</small> - Roberto Buljevič <small>(9. mesto)</small> * [[EMA 1993|1993]]: ''Sonce sreče'' <small>(Enzo Hrovatin/Nelfi Depangher, Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Faraoni <small>(7. mesto)</small> * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Ti si se bal'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Zdenko Cotič, Danilo Kocjančič, Jadran Ogrin)</small> - Lara Baruca <small>(5. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2003|2003]]: ''Ti sploh ne razumeš'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(13. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Si tukaj al' te ni'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(8. mesto v predizboru)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] 9i570eykfo6cqutazjkb6cuh3p9j6g9 0 443259 6709630 6077638 2026-07-11T11:42:17Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši SV Allerheiligena]]; +[[Kategorija:Nogometaši ŠD Rogoze]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709630 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name = Mitja Rešek | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | height = 179 cm | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]], [[levi bočni]] | currentclub = [[ŠD Rogoze|Rogoza]] | clubnumber = | youthyears1 = –2008 | youthclubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | years1 = 2008—2011 | clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | years2 = 2011—2012 | clubs2 = [[SC Heerenveen|Heerenveen]] | years3 = 2012—2014 | clubs3 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | years4 = 2014—2020 | clubs4 = [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | years5 = 2017 | clubs5 = → [[FC Bad Radkersburg|Bad Radkersburg]] (pos.) | years6 = 2021—2022 | clubs6 = [[NK Rogaška|Rogaška]] | years7 = 2022—2025 | clubs7 = [[1. FC Leibnitz]] | years8 = 2025 | clubs8 = [[SV Allerheiligen|Allerheiligen]] II | years9 = 2025— | clubs9 = [[ŠD Rogoze|Rogoza]] | nationalyears1 = 2006 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2008-2010 | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalcaps2 = 6 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2010-2012 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 6 | nationalgoals3 = 0 }} '''Mitja Rešek''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[15. januar]] [[1991]], [[Maribor]]. Mitja je začel svojo kariero v klubu [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]], nato je šel na posojo v [[SC Heerenveen]]. Leta 2012 pa se je vrnil v Slovenijo. Igral je tudi v [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovenski reprezentanci do 21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Rešek, Mitja}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši SC Heerenveena]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Drave]] [[Kategorija:Nogometaši FC Bad Radkersburga]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Drave Ptuj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rogaške]] [[Kategorija:Nogometaši 1. FC Leibnitza]] [[Kategorija:Nogometaši SV Allerheiligena]] [[Kategorija:Nogometaši ŠD Rogoze]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] 89ok5zz7213owwiar0asf0x3o7i4hnj 0 449612 6709592 6653460 2026-07-11T10:05:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709592 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = Sūduva | image = [[File:ARVI_Arena_0000000072.jpg|400px]] | fullname = Nogometni Klub Sūduva | nickname = | founded = 1968 (uradno) | ground = Hikvision arena <br />[[Marijampolė]] | capacity = 6 250 | chrtitle = Predsednik: | chairman = {{flagicon|LTU}} Dovydas Lastauskas | mgrtitle = Trener: | manager = {{flagicon|LTU}} Donatas Vencevičius | league = [[TOPLYGA]] | season = [[2025]] | position = 4.mesto | website = http://www.http://fksuduva.lt/ | pattern_la1 = | pattern_b1 = _partizani1718a | pattern_ra1 = | pattern_sh1 = _redsides | pattern_so1 = | leftarm1 = FFFFFF | body1 = FFFFFF | rightarm1 = FFFFFF | shorts1 = FFFFFF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = | pattern_b2 = _sligo1617h | pattern_ra2 = | pattern_sh2 = | pattern_so2 = | leftarm2 = FF0000 | body2 = FF0000 | rightarm2 = FF0000 | shorts2 = FF0000 | socks2 = FF0000 }} '''Futbolo klubas Sūduva''', ali na kratko '''Sūduva''', je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Marijampolė]]. Uradno je bil ustanovljen leta 1968 in trenutno igra v 1. litovski nogometni ligi. ==Uspehi== *'''[[A lyga]]:''' ::'''PRVAKI (3x):''' 2017, 2018, 2019 ::PODPRVAKI (4x): 2007, 2010, 2020, 2021 *'''[[Litovski nogometni pokal|litovski pokal]]:''' ::'''PRVAKI (3x):''' 2006, 2009, 2019 ::FINALISTI (4x): 1976, 2002, 2016, 2020 *'''[[Litovski nogometni superpokal|litovski superpokal]]:''' ::'''PRVAKI (4x):''' 2009, 2018, 2019, 2022<ref>{{Navedi splet|title=11 m baudinių serijos metu triumfaviusi „Sūduva“ iškovojo LFF Supertaurę|url=https://www.sportas.lt/naujiena/451019/lff-supertaures-musis-zalgiris-suduva-1-kel-tiesiogine-vaizdo-transliacija|website=sportas.lt|accessdate=2022-12-16}}</ref> ::FINALISTI (2x): 2006, 2020 ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! Sklici |- | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''2000''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''Antra lyga''' ''(Pietūs)'' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuanian 2000 LFF 2 Lyga Zone South|url=http://almis.sritis.lt/ltu00lyga2s.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2022-12-16|archive-date=2018-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20181021053802/http://almis.sritis.lt/ltu00lyga2s.html|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2001''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2001|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito01.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2002''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2002|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito02.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2003''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2003|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito03.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2004''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2004|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito04.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2005''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2005|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito05.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2006''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2006|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito06.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2007''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2007|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito07.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2008''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2008|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito08.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2009''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2009|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito09.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2010''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2010|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2010.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2011''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2011|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2011.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2012''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2012|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2012.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2013''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2013|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2013.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2014''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2014|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2014.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2015''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2015|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2015.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2016''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2016|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2016.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2017''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2017|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2017.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2018''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2018|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2018.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2019''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2020.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2021''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2022''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2023''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2024''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''9.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2025''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2026''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[TOPLYGA]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga</ref> |- |} == Barve == {| width=33% | |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b=_blackcollar | pattern_ra=| leftarm=ffffff | body=FFFFff| rightarm=ffffff | shorts=ffffff | socks=FFFFff | title= Domače }} |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b=_redsides | pattern_ra=| leftarm=ffffff | body=FFFFFF| rightarm=ffffff | shorts=ffffff | socks=FF0000 | title= Domače }} |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b=_whitecollar | pattern_ra=| leftarm=ff0000 | body=FF0000| rightarm=ff0000 | shorts=FF0000 | socks=FF0000 | title= Gostujoče }} |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b=_whitesides | pattern_ra=| leftarm=ff0000 | body=FF0000| rightarm=ff0000 | shorts=FF0000 | socks=FF0000 | title= Gostujoče }} |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b=_whitecollar | pattern_ra=| leftarm=000000 | body=000000| rightarm=000000 | shorts=000000 | socks=000000 | title= Tretji }} |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b=_whitesides | pattern_ra=| leftarm=000000 | body=000000| rightarm=000000 | shorts=000000 | socks=000000 | title= Tretji }} ||{{Football kit | pattern_la = | pattern_b = _thinblacksides | pattern_ra = | pattern_sh = | pattern_so = FFFF00 | leftarm = FFFF00 | body = FFFF00 | rightarm = FFFF00 | shorts = FFFF00 | socks = FFFF00 | title = 2018 Vratarji }} |} == Moštvo sezone 2026 == ''Podatki z dne [[31. marec]]a 2026.'' (toplyga.lt) {{Fs start}} {{Fs player|no=12|nat=LTU|name=[[Giedrius Zenkevičius]]|pos=GK}} {{Fs player|no=31|pos=GK|nat=LTU|name=[[Ignas Plūkas]]}} {{Fs player|no=66|pos=GK|nat=LTU|name=Rokas Pačėsa}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB;text-align:left;" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{Fs player|no= 4|pos=DF|nat=NGA|name=[[Henry Uzochukwu]]}} {{Fs player|no= 5|nat=LTU|pos=DF|name=[[Žygimantas Baltrūnas]]}} {{Fs player|no=15|nat=SRB|pos=DF|name=[[Aleksandar Živanović]]}} [[File:Captain sports.svg|12px]] {{fs player|no=23|name=[[Rati Grigalava]]|nat=GEO|pos=DF}} {{Fs player|no=29|nat=LTU|pos=DF|name=[[Markas Beneta]]}} {{Fs player|no=75|pos=DF|nat=LTU|name=Ernestas Stočkūnas}} {{Fs player|no=87|pos=DF|nat=LTU|name=Dominykas Pudžemys}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB;text-align:left;" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{Fs player|no= 6|pos=MF|nat=NGR|name=[[Amadou Sabo]]}} {{Fs player|no= 7|nat=SEN|pos=FW|name=[[Ibrahima Seck]]}} (--> [[Raków Częstochowa]]) {{Fs player|no= 8|pos=MF|nat=TGO|name=[[Steve Lawson]]}} {{Fs player|no=10|pos=MF|nat=AFG|name=[[Omran Haydary]]}} {{fs player|no=11|nat=BEL|pos=FW|name=[[Moutir Chajia]]}} {{Fs player|no=18|nat=LTU|pos=MF|name=Titas Milašius}} {{fs player|no=21|nat=CMR|pos=MF|name=Emmanuel Agbor}} {{Fs player|no=26|nat=LTU|pos=MF|name=[[Domantas Antanavičius]]}} {{fs player|no=30|nat=JPN|pos=MF|name=[[Yusuke Omori]]}} {{Fs player|no=46|pos=MF|nat=LTU|name=Ignas Skamarakas}} {{Fs player|no=77|pos=MF|nat=LTU|name=Pijus Bičkauskas}} {{Fs player|no=94|pos=MF|nat=FRA|name=[[Sidy Sanokho]]}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB;text-align:left;" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{Fs player|no= 9|pos=FW|nat=NGR|name=Lucky Tom}} {{Fs player|no=14|nat=LTU|pos=FW|name=[[Faustas Steponavičius]]}} {{fs player|no=|name=[[Meinardas Mikulėnas]]|nat=LTU|pos=FW}} {{Fs end}} == Znameniti igralci == {{col-begin}} {{col-4}} ;[[Litva]] *{{flagicon|LIT}} [[Džiugas Bartkus]] *{{flagicon|LIT}} [[Ričardas Beniušis]] *{{flagicon|LIT}} '''[[Valdemar Borovskij]]''' *{{flagicon|LIT}} '''[[Karolis Chvedukas]]''' *{{flagicon|LIT}} [[Artūras Fomenka]] *{{flagicon|LIT}} [[Dominykas Galkevičius]] *{{flagicon|LIT}} [[Darius Gvildys]] *{{flagicon|LIT}} '''[[Algis Jankauskas]]''' *{{flagicon|LIT}} '''[[Tadas Kijanskas]]''' *{{flagicon|LIT}} '''[[Povilas Lukšys]]''' *{{flagicon|LIT}} '''[[Darius Maciulevičius]]''' *{{flagicon|LIT}} [[Tomas Mikuckis]] *{{flagicon|LIT}} '''[[Povilas Leimonas]]''' {{col-3}} *{{flagicon|LIT}} [[Ramūnas Radavičius]] *{{flagicon|LIT}} '''[[Tomas Radzinevičius]]''' *{{flagicon|LIT}} [[Nerijus Radžius]] *{{flagicon|LIT}} [[Tomas Ražanauskas]] *{{flagicon|LIT}} [[Mantas Samusiovas]] *{{flagicon|LIT}} '''[[Vaidas Slavickas]]''' *{{flagicon|LIT}} '''[[Nerijus Valskis]]''' *{{flagicon|LIT}} '''[[Ovidijus Verbickas]]''' *{{flagicon|LIT}} [[Irmantas Zelmikas]] *{{flagicon|LIT}} '''[[Karolis Laukžemis]]''' {{col-3}} ;[[Evropa]] *{{flagicon|CRO}} [[Andro Švrljuga]] *{{flagicon|AUT}} [[Daniel Offenbacher]] *{{flagicon|LAT}} [[Ivans Lukjanovs]] *{{flagicon|BIH}} [[Semir Kerla]] *{{flagicon|BLR}} [[Vital Hayduchyk]] *{{flagicon|SRB}} [[Predrag Pavlović]] ;[[Južna Amerika]] *{{flagicon|CHI}} [[Gerson Acevedo]] *{{flagicon|BRA}} [[Rafael Gaúcho]] ;CONCACAF *{{flagicon|CAN}} [[Sandro Grande]] *{{flagicon|TRI}} '''[[Radanfah Abu Bakr]]''' ;[[Afrika]] *{{flagicon|GAB}} '''[[Henri Junior Ndong]]''' *{{flagicon|UGA}} [[Eugene Sseppuya]] *{{flagicon|CPV}} [[Sérgio Semedo]] {{col-end}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://fksuduva.lt/ (fksuduva.lt oficial)] (LT) * [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-suduva-marijampole/15841/ Globalsportsarchive] {{Nogomet v Litvie}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Sūduva]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1968|Sūduva]] {{normativna kontrola}} myl3psff156ozbbkx56zmu2rt1iqtlq 0 452313 6709258 6660988 2026-07-10T13:15:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709258 wikitext text/x-wiki {{Infobox album | Name = Alone in the Universe | Type = [[studijski album]] | Artist = [[Jeff Lynne's ELO]] | Cover = ELO-alone-in-the-universe.jpg | Alt = | Released = [[13. november]] [[2015]] | Recorded = [[2014]]–[[2015]] | Venue = | Studio = Bungalow Palace | Genre = [[rock]] | Length = {{Duration|m=32|s=31}} | Label = [[Columbia Records|Columbia]] | Producer = [[Jeff Lynne]] | Chronology = [[Electric Light Orchestra]] | Last album = ''[[Electric Light Orchestra Live]]''<br/>(2013) | This album = '''''Alone in the Universe'''''<br/>(2015) | Next album = ''[[From Out of Nowhere (album, ELO)|From Out of Nowhere]]'' <br /> (2019) | Misc = {{Singles | Name = Alone in the Universe | Type = studio | Single 1 = When I Was a Boy | Single 1 date = 23. september 2015 | Single 2 = When the Night Comes | Single 2 date = 15. oktober 2015 | Single 3 = One Step at a Time | Single 3 date = 30. oktober 2015 | Single 4 = Ain't It a Drag | Single 4 date = 1. april 2016 }} }} '''''Alone in the Universe''''' je trinajsti [[studijski album]] britanske [[rock]] skupine [[Electric Light Orchestra]] (ELO) in prvi, ki je izšel pod imenom [[Jeff Lynne's ELO]].<ref name=AmericanSongwriter>{{navedi splet|last1=Beviglia|first1=Jim|title=LYRIC OF THE WEEK: Electric Light Orchestra, "Can’t Get It Out Of My Head"|url=http://www.americansongwriter.com/2015/09/lyric-of-the-week-electric-light-orchestra-cant-get-it-out-of-my-head/|publisher=[[American Songwriter]]|date=28. september 2015|accessdate=5. september 2018|language=en|archive-date=2018-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20181023080119/http://americansongwriter.com/2015/09/lyric-of-the-week-electric-light-orchestra-cant-get-it-out-of-my-head/|url-status=dead}}</ref><ref name="P4k">{{navedi splet|last1=Gordon|first1=Jeremy|title=Jeff Lynne's ELO announce new album Alone in the Universe, share ''When I Was a Boy''|url=http://pitchfork.com/news/61352-jeff-lynnes-elo-announce-new-album-alone-in-the-universe-share-when-i-was-a-boy/|publisher=[[Pitchfork Media|Pitchfork]]|date=24. september 2015|accessdate=5. september 2018|language=en}}</ref> Takšno ime je prišlo od Lynna kot odgovor na spominske in posnemovalne skupine, ki so pogosto uporabljali ime ELO za promocijo lastnih turnej.<ref name=PasteMagazine>{{navedi splet|last1=Miller|first1=Joshua|title=Jeff Lynne's Long-Awaited Return to Electric Light Orchestra|url=http://www.pastemagazine.com/articles/2015/11/jeff-lynnes-long-awaited-return-to-electric-light.html|date=10. november 2015|accessdate=5. september 2018|language=en}}</ref> To je prvi album skupine z novim materialom po albumu ''[[Zoom (album, ELO)|Zoom]]'', ki je izšel leta 2001, in drugi po razpadu skupine leta 1986. Album je prejel številne dobre kritike in se uvrstil na 2. mesto rockovskih lestvic ''[[Billboard]]'' ter na 4. mesto britanske lestvice albumov, kjer je tudi prejel platinast certifikat. == Ozadje in snemanje == Skupina ELO je uradno razpadla leta 1986. Leta 2001 je soustanovitelj [[Jeff Lynne]] poskušal ponovno obuditi skupino z novo turnejo za promocijo albuma ''[[Zoom (album, ELO)|Zoom]]'', vendar je bila zaradi slabih prodaj vstopnic turneja odpovedana.<ref name=GreeneRS>{{cite journal|last1=Greene|first1=Andy|title=Jeff Lynne Explains How Electric Light Orchestra Came Back to Life|url=https://www.rollingstone.com/music/news/jeff-lynne-explains-how-electric-light-orchestra-came-back-to-life-20151022|date=22. oktober 2015|journal=[[Rolling Stone]]|accessdate=5. september 2018|language=en|archive-date=2015-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20151116144610/http://www.rollingstone.com/music/news/jeff-lynne-explains-how-electric-light-orchestra-came-back-to-life-20151022|url-status=dead}}</ref> Lynne se je nato vrnil k produkciji in snemanju. Leta zatem je [[DJ]] radia [[BBC]] povabil Lynna v oddajo, kjer ga je s podporo poslušalcev pozval naj ponovno obudi skupino.<ref name=GreeneRS/> Snemanje solo albuma priredb, ''[[Long Wave]]'', ki je izšel leta 2012, je Lynna vodilo do eksperimentiranja z lastnimi pesmi na podlagi opisanih »avanturističnih« lastnosti tradicionalnih pop skladb, ki jih je sam izbral.<ref name=LATimesWood>{{navedi novice|last1=Wood|first1=Mikael|title=Call him Mr. New Sky: How Jeff Lynne revived ELO for 'Alone in the Universe'|url=http://www.latimes.com/entertainment/music/la-ca-ms-jeff-lynne-alone-in-the-universe-20151101-story.html|work=The Los Angeles Times|date=31. oktober 2015|accessdate=5. september 2018|language=en}}</ref> Skupina se je ponovno zbrala septembra 2014 za enkratni koncert v [[London|londonskem]] [[Hyde Park]]u pod imenom ''Jeff Lynne's ELO''. Izmed originalnih članov zasedbe, sta bila prisotna soustanovitelj Lynne in klaviaturist [[Richard Tandy]].<ref name=GreeneRS/> Lynne je dejal, da s soustanoviteljem [[Bev Bevan|Bevom Bevanom]] ni govoril 30 let.<ref name=GreeneRS/> ''Alone in the Universe'' je bil posnet v Lynnovem domačem studiu, Bungalow Palace v 18 mesecih.<ref name=GreeneRS/> Lynne je posne skoraj vse instrumente sam; ostala dva, ki sta sodelovala pri produkciji sta bila Laura Lynne, Jeffova hči, ki je prispevala spremljevalne vokale pri skladbah »Love and Rain« in »One Step at a Time«, in Steve Jay, tonski mojster albuma, ki je igral [[shaker]] in [[tamburin]].<ref name=MyLifeIn15Songs>{{navedi splet|last1=Greene|first1=Andy|title=ELO's Jeff Lynne: My Life in 15 Songs|url=https://www.rollingstone.com/music/lists/elos-jeff-lynne-my-life-in-15-songs-20160121#ixzz44aUKVnZN|publisher=[[Rolling Stone]]|date=21. januar 2016|accessdate=5. september 2018|language=en|archive-date=2017-12-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20171230182450/https://www.rollingstone.com/music/lists/elos-jeff-lynne-my-life-in-15-songs-20160121#ixzz44aUKVnZN|url-status=dead}}</ref><ref name="credits">{{cite AV media notes|title=Alone in the Universe|others=[[Jeff Lynne's ELO]]|year=2015|type=Booklet|publisher=[[Columbia Records|Columbia]]|id=88875145112|language=en}}</ref> Album je bil napovedan 24. septembra 2015.<ref name="P4k"/> Ko je novinar vprašal Lynna kaj je počel po albumu ''Zoom'', je Lynne v šali dejal: »Nimam pojma. Všeč mi je pijača. Počel sem veliko stvari, samo spomniti se ne morem kaj točno.«<ref name=LesterSept2015>{{navedi splet|last1=Lester|first1=Paul|title=Jeff Lynne's new ELO album received its first public airing last night at a London hotel, and Classic Rock were there|url=http://classicrock.teamrock.com/news/2015-09-25/jeff-lynne-s-elo-album-receives-first-public-airing|publisher=Classic Rock Magazine|date=25 September 2015|accessdate=5. september 2018|language=en}}</ref> == Skladbe == Album se prične s prvim singlom, »When I Was a Boy«. Besedilo govori o Lynnovem otroštvu in najstniških letih v [[Birmingham]]u, delu svojega življenja, ki ga je opisal že v skladbi »Long Black Road«, ki je izšla leta 2001 na albumu ''[[Zoom (album, ELO)|Zoom]]''. V intervjuju za [[Rolling Stone]] je Lynne dejal: »Gre za najbolj avtobiografsko pesem, kar sem jo kdaj napisal. Besede so se napisale same, medtem, ko sem ponavadi se priklenil za mizo in jih spotil iz sebe. Šlo je za odraščanje in poslušanje mojega majhnega radia s slušalkami.«<ref name=MyLifeIn15Songs/> »Love and Rain«, ki se je začela kot star demo posnetek, je ena izmed Lynnovih najljubših pesmi. V njegovih lastnih besedah, zveni glavni riff kot ogromen [[clavinet]], vendar gre sicer za [[Fender Telecaster]]. Spremljevalne vokale pri skladbi je prispevala njegova hči Laura.<ref name=MyLifeIn15Songs/> Drugi single z albuma je bil »When the Night Comes«. Skladba ima [[reggae]] ritem in je ena redkih skladb z albuma, pri kateri sodeluje godalna sekcija.<ref name=WTNCStereogum>{{navedi splet|last1=Breihan|first1=Tom|title=Jeff Lynne's ELO - ''When the Night Comes''|url=http://www.stereogum.com/1837545/jeff-lynnes-elo-when-the-night-comes/mp3s|publisher=Stereogum|date=15. oktober 2015|accessdate=5. september 2018|language=en}}</ref> Življenje skladbe se je pričelo kot demo posnetek na [[kaseta|kaseti]], ki je vseboval nekaj akordov, nato pa je bil predelan v albumsko skladbo.<ref name=WTNCTheGuardian>{{navedi splet|title=Listen to a new track by Jeff Lynne's ELO - ''When the Night Comes''|url=https://www.theguardian.com/music/musicblog/2015/oct/15/jeff-lynnes-elo-when-the-night-comes-from-alone-in-the-universe-album|publisher=[[The Guardian]]|date=15. oktober 2015|accessdate=5. september 2018|language=en}}</ref> »The Sun Will Shine on You« je počasna pesem, ki jo je Lynne napisal za nekega prijatelja, ki se je soočal z velikimi težavami, in da bi se s to pesmijo razvedril. Kot je rekel, mu je pesem pomagala k boljšem počutju, da se je tako počutil nekoliko manj izgubljenega v vesolju.<ref name=AITUEPK>{{navedi splet|title=ELO - Jeff Lynne's ELO - EPK|url=https://www.youtube.com/watch?v=wiGe53J8DJE|publisher=ELOVEVO|date=14. november 2015|accessdate=5. september 2018|language=en}}</ref> Za skladbo »Ain't it a Drag« je Lynne rekel: »Začelo se je, ker sem želel rockovsko skladbo za album. Vedno potrebuješ rockersko skladbo - vsaj jaz. Bil sem v razpoloženju, da bi kmalu napisal skladbo v [[Mersey Beat]]u in zdi se mi, da ima ''Ain’t It a Drag'' v sebi nekaj, kar zveni kot Mersey Beat. Toliko let kasneje, pa Mersey Beat še vedno deluje!«<ref name=MerseyBeatSillWorks>{{navedi splet|last1=Stokes|first=Paul|title="Mersey Beat Still Works!" Watch Jeff Lynne’s New Video|url=http://mojo4music.com/23512/watch-jeff-lynne-video-for-aint-it-a-drag|publisher=MOJO|date=1. april 2016|accessdate=5. september 2018|language=en|archive-date=2017-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20171020232945/http://www.mojo4music.com/23512/watch-jeff-lynne-video-for-aint-it-a-drag/|url-status=dead}}</ref> »I'm Leaving You« je skladba, ki jo je Lynne napisal v spomin svojemu bližnjemu prijatelju in kolegu [[Traveling Wilburys|Wilburyju]], [[Roy Orbison|Royju Orbisonu]]. O tem je dejal: »Poskusil sem napisati orbisonsko skladbo, kot če bi jo on napisal s svojim kolegom Joejem Melsonom. Takšno zvrst. Očitno brez petja. Ampak melodija bi lahko bila Orbisonova skladba. Bilo bi čudovito, če bi jo on odpel. Vendar sem seveda za to prepozen kakšnih 28 let. Bil je super človek, kateremu sem želel dati poklon na tem albumu.<ref name=PasteMagazine/> Zadnji single, izdan pred izdajo albuma, je bil »One Step at a Time«, ki je malenkost bolj [[disco]] naravnana. Lynne je o njej dejal: »Nisem imel dovolj hitrih skladb. V verzu je nekaj zelo zapletenih akordov, ki so mi pri srcu, ker gre za neko vrsto staromodne glasbe, vendar z običajnim [[rock and roll]] ritmom.«<ref name=EWOneStep>{{navedi splet|last1=Renner|first1=Eric|title=Jeff Lynne debuts new ELO track ''One Step at a Time''|url=http://www.ew.com/article/2015/10/28/jeff-lynne-one-step-at-time-elo|publisher=EW!|date=29. oktober 2015|accessdate=5. september 2018|language=en}}</ref> Lynne je opisal tudi začetek nastanka naslovne skladbe, »Alone in the Universe«: Nanj je vplival članek, ki je govoril o tem, da bo [[Voyager 1]] morda zapustil solarni sistem in tako postal prvi umetni predmet, ki je vstopil v medzvezni prostor. »Ta članek mi je dal za misliti. Mislim, kako osamljen lahko postaneš? Preobrnil sem jo v primer, kot da Voyager 1 progreša Voyager 2«, je rekel Lynne.<ref name=GreeneRS/> == Izdaja == Prvi single, »When I Was a Boy«, je izšel digitalno 24. septembra 2015, kmalu pa je izšel tudi videospot singla.<ref name=NPRHilton>{{navedi splet|last1=Hilton|first1=Robin|title=Electric Light Orchestra Returns In Fine Form|url=https://www.npr.org/sections/allsongs/2015/09/24/442856182/electric-light-orchestra-returns-in-fine-form|publisher=NPR Music|date=24. september 2015|accessdate=6. september 2018|language=en}}</ref> »When the Night Comes« je kot drugi single izšla 15. oktobra 2015.<ref name=WTNCStereogum/> »One Step at a Time« je izšel 30. oktobra 2015. Ti trije prvi singli so bili lahko prenešeni digitalno ob prednaročilu albuma. »Ain't It a Drag« je kot single izšla 1. aprila 2016 z animiranim videospotom, skoraj pet mesecev po izdaji albuma.<ref name=MerseyBeatSillWorks/> ''Alone in the Universe'' je izšel 13. novembra 2015 pri založbi [[Columbia Records]]. Album je izšel na [[zgoščenka|zgoščenki]], [[vinilna plošča|vinilni plošči]] in digitalno na običajni in deluxe izdaji.<ref name="P4k"/><ref>{{navedi splet|last1=Vanderbilt|first1=Mike|title=Meet the new ELO song, same as the old ELO songs|url=http://www.avclub.com/article/meet-new-elo-same-old-elo-225857|publisher=The A.V. Club|date=24. september 2015|accessdate=6. september 2018|language=en}}</ref> Deluxe izdaja je vsebovala dve dodatni skladbi: »Fault Line« in »Blue«. Japonske izdaje (običajne in deluxe) so vsebovale vse skladbe ter skladbo »On My Mind«, ki je izšla ekskluzivno na Japonskem. Album je dosegel 4. mesto britanske lestvice albumov, kar je bila najboljša uvrstitev albuma skupine po albumu ''[[Secret Messages]]'' leta 1983. V [[ZDA]] je album dosegel 2. mesto rockovske lestvice ''[[Billboard]]'',<ref name="billboard.com">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/columns/chart-beat/6776982/trans-siberian-orchestra-jeff-lynnes-elo-top-rock-albums|title=Trans-Siberian Orchestra & Jeff Lynne's ELO Debut on Top Rock Albums Chart|author=Rutherford, Kevin|publisher=[[Billboard]]|date=24. november 2015|accessdate=6. september 2018|language=en}}</ref> 23. mesto lestvice [[Billboard 200]], kar je bila najboljša uvrstitev albuma skupine po albumu ''[[Time (album, ELO)|Time]]'' leta 1981.<ref name="ReferenceA">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/6770610/jeff-lynnes-elo/chart?f=305|title=Jeff Lynne's ELO - Chart history (Billboard 200)|publisher=[[Billboard]]|accessdate=6. september 2018|language=en}}</ref> == Turneja == 9. novembra 2015, 4 dni pred izidom albuma, je skupina nastopila v Porchester Hallu v [[London]]u.<ref name=PH>{{navedi splet|last1=Brannon|first1=Sophie|title=ELO, Porchester Hall, London, 9 November 2015 Live Review|url=http://www.contactmusic.com/elo/music/jeff-lynnes-elo-porchester-hall-london-live|publisher=Contactmusic|date=16. november 2015|accessdate=7. september 2018|language=en}}</ref> Po izidu albuma se je skupina odpravila na manjšo promocijsko turnejo, v kateri je med drugim 12. novembra 2015 nastopila za [[BBC Radio 2]] v BBC Radio Theatru, dan zatem pa je nastopila na Royal Variety Performance.<ref name=tour1>{{navedi splet|title=Jeff Lynne's ELO to tour 2016!|url=http://www.jefflynneselo.com/jeff-lynnes-elo-tour-2016|accessdate=7. september 2018|language=en|archive-date=2018-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180910061027/http://www.jefflynneselo.com/jeff-lynnes-elo-tour-2016/|url-status=dead}}</ref><ref name=RVP>{{navedi splet|last1=SHepherd|first1=Jack|title=Royal Variety Performance 2015: What time, who's performing and all you need to know|url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/tv/news/royal-variety-performance-2015-what-time-whos-performing-and-all-you-need-to-know-a6765101.html|publisher=The Independent|date=8. december 2015|accessdate=7. september 2018|language=en}}</ref> Konec novembra 2015 so ELO natopili v ZDA prvič po 30 letih. Nastopa v [[New York]]u in [[Los Angeles]]u sta bila hitro razprodana. Skupina se je pojavila tudi na televizijskih oddajah ''The Tonight Show starring Jimmy Fallon'', ''Jimmy Kimmel Live'' in ''CBS This Morning''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/music/news/livin-thing-jeff-lynnes-elo-triumph-at-first-u-s-show-in-30-years-20151121|title=Livin' Thing: Jeff Lynne's ELO Triumph at First U.S. Show in 30 Years|date=21. november 2014|work=RollingStone|accessdate=7. september 2018|language=en|archive-date=2017-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171210181231/http://www.rollingstone.com/music/news/livin-thing-jeff-lynnes-elo-triumph-at-first-u-s-show-in-30-years-20151121|url-status=dead}}</ref> Njihov nastop na CBS je bil nominiran za nagrado [[Emmy|Daytime Emmy Award]].<ref name=CBSEmmy>{{navedi splet|title=See who was nominated for a 2016 Daytime Emmy Award|url=http://www.cbs.com/shows/the_talk/news/1005128/see-who-was-nominated-for-a-2016-daytime-emmy-award/|date=24. marec 2016|accessdate=7. september 2018|language=en}}</ref> 5. aprila 2016 se je skupina odpravila na turnejo ''Alone in the Universe'', na kateri je koncertirala na različnih prizoriščih po [[Evropa|Evropi]] in [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]]. Nastopili so tudi na Glastonbury Festivalu.<ref name=ELOGlastonbury>{{navedi splet|title=Jeff Lynne's ELO announced for Glastonbury 2016|url=https://www.theguardian.com/music/2016/feb/01/jeff-lynnes-elo-announced-for-glastonbury-2016|date= 1. februar 2016|accessdate=7. september 2018|language=en}}</ref> 27. junija je bila objavljena novica, da bo 24. junija 2017 skupina nastopila na stadionu [[Wembley]]. Septembra je skupina natopila v Radio City Music Hallu v New Yorku.<ref name=tour1 /><ref>{{navedi splet|last1=Stubbs|first1=Dan|title=ELO: What Their BBC 'In Concert' Performance Tells Us About Next Year's Arena Tour|url=http://www.nme.com/blogs/nme-blogs/elo-what-their-bbc-in-concert-performance-tells-us-about-next-years-arena-tour|publisher=[[New Musical Express|NME]]|date=16. november 2015|accessdate=7. september 2018|language=en}}</ref> Angleška skupina The Feeling je spremljala Jeff Lynne's ELO na vsakem koncertu v Evropi in Združenem kraljestvu, razen na koncertu v [[Birmingham]]u in [[Dublin]]u.<ref name=Feeling>{{navedi splet|last1=Johnson|first1=Laura|title=The Feeling to support Jeff Lynne's ELO on upcoming arena tour|url=http://www.stereoboard.com/content/view/197005/9|date=4. marec 2016|accessdate=7. september 2018|language=en}}</ref> Koncert v Dublinu je bil preložen za 8 dni zaradi Jeffovih zdravstvenih težav. Predskupina za prestavljeni koncert je bila The Shoos.<ref name=TheShoos>{{navedi splet|last1=Worsdale|first1=Jess|title=We review Jeff Lynne's Electric Light Orchestra at 3Arena|url=https://www.goldenplec.com/live-reviews/jeff-lynnes-electric-light-orchestra-at-3arena/|publisher=Golden Plec|date=8. maj 2016|accessdate=7. september 2018|language=en}}</ref> [[Losangeleška filharmonija]] je oznanila, da bodo Jeff Lynne's ELO septembra 2016 trikrat nastopili v [[Hollywood Bowl]]u.<ref name=HBFF>{{navedi splet|title=Jeff Lynne's ELO to perform three shows at the Hollywood Bowl Fireworks Finale|url=http://www.jefflynneselo.com/745-2|accessdate=7. september 2018|language=en|archive-date=2018-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180910094709/http://www.jefflynneselo.com/745-2/|url-status=dead}}</ref> == Sprejem == {{Album ratings | MC = 75/100 <ref name="Metacritic">{{navedi splet|title=Reviews for Alone In The Universe|url=http://www.metacritic.com/music/alone-in-the-universe/jeff-lynnes-elo|publisher=Metacritic|accessdate=7. september 2018|language=en}}</ref> | rev1 = [[AllMusic]] | rev1Score = {{Rating|3.5|5}}<ref name="AllMusic">{{Allmusic|class=album|id=alone-in-the-universe-mw0002883819|label=Jeff Lynne's ELO: "Alone in the Universe" > Review|first=Stephen Thomas|last=Erlewine|accessdate=7. september 2018|language=en}}</ref> | rev2 = ''Classic Rock'' | rev2score = 9/10<ref name=classicrock>{{navedi splet|last1=Lester|first1=Paul|title=Jeff Lynne’s ELO: Alone In The Universe|url=http://classicrock.teamrock.com/reviews/2015-10-30/jeff-lynne-s-elo-alone-in-the-universe|publisher=Classic Rock|accessdate=7. september 2018|language=en|date=30. oktober 2015}}</ref> |rev3 = ''[[The Independent]]'' |rev3score = {{Rating|4|5}}<ref name=independent>{{navedi splet|last1=Coleman|first1=Nick|title=Jeff Lynne's Elo, Alone in the Universe - album review|url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/music/reviews/jeff-lynnes-elo-alone-in-the-universe-album-review-a6724361.html|publisher=[[The Independent]]|accessdate=7. september 2018|language=en|date=7. november 2015}}</ref> | rev4 = ''American Songwriter'' | rev4score = {{Rating|3.5|5}}<ref name=ASreview>{{navedi splet|last1=Horowitz|first1=Hal|title=Jeff Lynne’s ELO: Alone in the Universe|url=http://www.americansongwriter.com/2015/11/jeff-lynnes-elo-alone-in-the-universe/|publisher=American Songwriter|accessdate=7. september 2018|language=en|date=11. november 2015|archive-date=2018-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20181023034901/http://americansongwriter.com/2015/11/jeff-lynnes-elo-alone-in-the-universe/|url-status=dead}}</ref> | rev5 = [[Pitchfork Media|Pitchfork]] | rev5score = 6.3/10<ref name=Pitchfork>{{navedi splet|last1=Deusner|first1=Stephen M.|title=Jeff Lynne's ELO: Alone In The Universe|url=http://pitchfork.com/reviews/albums/21266-alone-in-the-universe/|publisher=[[Pitchfork Media]]|accessdate=7. september 2018|language=en|date=13. november 2015}}</ref> | rev6 = ''Música Nueva'' | rev6Score = {{Rating|5|5}}<ref name="Elia">Elia, Alessandro (2015) "[http://musicanueva.es/elo-alone-in-the-universe/ ELO Alone in the Universe album review]", Música Nueva, 16. november 2015.</ref> | rev7 = Slant Magazine | rev7Score = {{rating|2.5|5}}<ref>{{navedi splet|title=Slant review|url=http://www.slantmagazine.com/music/review/jeff-lynnes-elo-alone-in-the-universe|accessdate=7. september 2018|language=en}}</ref> | rev8 = ''[[Rolling Stone]]'' | rev8Score = {{rating|3.5|5}}<ref>{{navedi splet|title=Rolling Stone review|url=https://www.rollingstone.com/music/albumreviews/jeff-lynnes-elo-alone-in-the-universe-20151202|accessdate=7. september 2018|language=en|archive-date=2017-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20171121134401/http://www.rollingstone.com/music/albumreviews/jeff-lynnes-elo-alone-in-the-universe-20151202|url-status=dead}}</ref> }} Album je, generalno gledano, prejel dobre kritike.<ref name=Metacritic/> Revija ''Q'' je album označila kot »toplega srca, izvrsten, skoraj popoln.«<ref name=Metacritic/> Večina razprave glede albuma je potekala na vprašanje kako album paše v ostalo diskografijo skupine. [[Pitchfork Media|Pitchfork]] je album opredelil kot »odličen dodatek h katalogu« in »precej boljši od tega kakor takšni kasnejši albumi večinoma zvenijo.«<ref name=Pitchfork/> ''[[The Guardian]]'' je v svoji recenziji zapisal, da gre za odlični povratek, edina skladba z nespretnim besedilom, podobnim skupini [[Whitesnake]], je »Dirty to the Bone«, ki je malenkost preveč zakoreninjena v 70. leta.<ref name="Jeff Lynne">{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/music/2015/nov/15/jeff-lynne-elo-alone-in-universe-review|title=Alone In The Universe|publisher=theguardian.com|accessdate=9. september 2018|language=en}}</ref> ''Trucking'' je album ocenil z dvema zvezdicama od petih ter poudaril: »''AITU'' težko odseva slavne dni ELO, zveni prazno, nedodelano in deluje bolj kot zbirka b-strani skupine iz 70. let.«<ref name="Music Reviews">{{cite journal|first=Shaun|last=Connors|title=Review: Alone In The Universe|periodical=Trucking|publisher=Kelsey Publishing Group|location=Cudham, Anglija|page=38|date=december 2015|accessdate=9. september 2018|language=en}}</ref> == Seznam skladb == {{tracklist | all_writing = [[Jeff Lynne]] | collapsed = | headline = | total_length = 32:31 | writing_credits = | title1 = When I Was a Boy | length1 = 3:12 | writer1 = | title2 = Love and Rain | length2 = 3:29 | writer2 = | title3 = Dirty to the Bone | length3 = 3:06 | writer3 = | title4 = When the Night Comes | length4 = 3:22 | writer4 = | title5 = The Sun Will Shine on You | length5 = 3:29 | writer5 = | title6 = Ain't It a Drag | length6 = 2:34 | writer6 = | title7 = All My Life | length7 = 2:50 | writer7 = | title8 = I'm Leaving You | length8 = 3:07 | writer8 = | title9 = One Step at a Time | length9 = 3:21 | writer9 = | title10 = Alone in the Universe | length10 = 3:54 | title11 = On My Mind | length11 = 3:09 | note11 = japonska izdaja }} {{tracklist | collapsed = yes | headline = Dodatne skladbe z deluxe izdaje | total_length = | writing_credits = | title11 = Fault Line | length11 = 2:07 | writer11 = | title12 = Blue | length12 = 2:36 | writer12 = | title13 = On My Mind | length13 = 3:09 | note13 = japonska izdaja }} == Osebje == {{col-begin}} * [[Jeff Lynne]] – vokali, kitara, bas, klavir, bobni, klaviature, vibrafon, produkcija, miks * [[Steve Jay]] – shaker, tamburin, inženiring, miks * Laura Lynne – spremljevalni vokali (2, 9) {{col-break}} '''Dodatno osebje''' *Craig Fruin – menedžment *Bob Ludwig – mastering *Ryan Corey – oblikovanje, ilustracija *Rob Shanahan – fotografija {{col-end}} == Lestvice in certifikati == {{col-begin}} {{col-2}} === Lestvice === {|class="wikitable sortable" |- !Lestvica (2015) !Najvišja<br>uvrstitev |- |Avstralija (ARIA)<ref>[https://australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Jeff+Lynne%27s+ELO&titel=Alone+in+the+Universe&cat=a Australiancharts.com – Jeff Lynne's ELO – Alone in the Universe] Hung Medien. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|15 |- |Avstrija (Ö3 Austria)<ref>[https://austriancharts.at/showitem.asp?interpret=Jeff+Lynne%27s+ELO&titel=Alone+in+the+Universe&cat=a Austriancharts.at – Jeff Lynne's ELO – Alone in the Universe] Hung Medien. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|14 |- |Belgija (Flandrija) (Ultratop Flanders)<ref>[https://www.ultratop.be/nl/showitem.asp?interpret=Jeff+Lynne%27s+ELO&titel=Alone+in+the+Universe&cat=a Ultratop.be – Jeff Lynne's ELO – Alone in the Universe] Hung Medien. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|8 |- |Belgija (Valonija) (Ultratop Wallonia)<ref>[https://www.ultratop.be/fr/album/4597a/Jeff-Lynne's-ELO-Alone-In-The-Universe Ultratop.be – Jeff Lynne's ELO – Alone in the Universe] Hung Medien. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|24 |- |Danska (Hitlisten)<ref>[https://danishcharts.com/showitem.asp?interpret=Jeff+Lynne%27s+ELO&titel=Alone+in+the+Universe&cat=a Danishcharts.com – Jeff Lynne's ELO – Alone in the Universe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170719155014/http://danishcharts.com/showitem.asp?interpret=Jeff+Lynne%27s+ELO&titel=Alone+In+The+Universe&cat=a |date=2017-07-19 }} Hung Medien. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|38 |- |Finska (Suomen virallinen lista)<ref>[http://www.ifpi.fi/tilastot/virallinen-lista/artistit/ELO%2C+Jeff+Lynne%27s/Alone+in+the+Universe ELO, Jeff Lynne's: Alone in the Universe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180910014629/http://www.ifpi.fi/tilastot/virallinen-lista/artistit/ELO%2C+Jeff+Lynne%27s/Alone+in+the+Universe |date=2018-09-10 }} Musiikkituottajat – IFPI Finland. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|22 |- |Francija (SNEP)<ref>[https://lescharts.com/showitem.asp?interpret=Jeff+Lynne%27s+ELO&titel=Alone+in+the+Universe&cat=a Lescharts.com – Jeff Lynne's ELO – Alone in the Universe] Hung Medien. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|127 |- |Irska (IRMA)<ref>[http://www.chart-track.co.uk/index.jsp?c=p%2Fmusicvideo%2Fmusic%2Farchive%2Findex_test.jsp&ct=240002&arch=t&lyr=2015&year=2015&week=47 GFK Chart-Track Albums: Week 47, 2015] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151125061617/http://www.chart-track.co.uk/index.jsp?c=p%252Fmusicvideo%252Fmusic%252Farchive%252Findex_test.jsp&ct=240002&arch=t&lyr=2015&year=2015&week=47 |date=2015-11-25 }} Hung Medien. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|6 |- |Italija (FIMI)<ref>[https://italiancharts.com/showitem.asp?interpret=Jeff+Lynne%27s+ELO&titel=Alone+in+the+Universe&cat=a Italiancharts.com – Jeff Lynne's ELO – Alone in the Universe] Hung Medien. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|70 |- |Kanada (''[[Billboard]]'')<ref>[https://www.billboard.com/artist/6770610/jeff-lynnes-elo/chart?f=309 Jeff Lynne's ELO - Chart history (Canadian Albums)] Prometheus Global Media. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|34 |- |Nemčija (Offizielle Top 100)<ref>[http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Jeff+Lynne%27s+ELO/?type=longplay Longplay-Chartverfolgung at Musicline]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} musicline.de. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|7 |- |Norveška (VG-lista)<ref>[https://norwegiancharts.com/showitem.asp?interpret=Jeff+Lynne%27s+ELO&titel=Alone+in+the+Universe&cat=a Norwegiancharts.com – Jeff Lynne's ELO – Alone in the Universe] Hung Medien. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|9 |- |Nova Zelandija (RMNZ)<ref>[https://charts.nz/showitem.asp?interpret=Jeff+Lynne%27s+ELO&titel=Alone+in+the+Universe&cat=a Charts.org.nz – Jeff Lynne's ELO – Alone in the Universe] Hung Medien. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|24 |- |Poljska (ZPAV)<ref>[http://olis.onyx.pl/listy/index.asp?idlisty=986&lang=en Oficjalna lista sprzedaży :: OLiS - Official Retail Sales Chart] Polish Society of the Phonographic Industry. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|23 |- |Škotska (OCC)<ref>[http://www.officialcharts.com/charts/scottish-albums-chart/2015-11-20/40/ Official Scottish Albums Chart Top 100] Official Charts Company. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|4 |- |Španija (PROMUSICAE)<ref>[https://spanishcharts.com/showitem.asp?interpret=Jeff+Lynne%27s+ELO&titel=Alone+in+the+Universe&cat=a Spanishcharts.com – Jeff Lynne's ELO – Alone in the Universe] Hung Medien. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|26 |- |Švedska (Sverigetopplistan)<ref>[https://swedishcharts.com/showitem.asp?interpret=Jeff+Lynne%27s+ELO&titel=Alone+in+the+Universe&cat=a Swedishcharts.com – Jeff Lynne's ELO – Alone in the Universe] Hung Medien. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|5 |- |Švica (Schweizer Hitparade)<ref>[http://swisscharts.com/album/Jeff-Lynne's-ELO/Alone-In-The-Universe-285050 Swisscharts.com – Jeff Lynne's ELO – Alone in the Universe] Hung Medien. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|7 |- |Združeno kraljestvo (OCC)<ref>[http://www.officialcharts.com/charts/albums-chart/2015-11-20/7502/ Official Albums Chart Top 100] Official Charts Company. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|4 |- |Združeno kraljestvo - Rock & Metal Albums (OCC)<ref>[http://www.officialcharts.com/charts/rock-and-metal-albums-chart/2015-11-20/112/ Official Rock & Metal Albums Chart Top 40] Official Charts Company. Pridobljeno dne 9. september 2018.</ref> |style="text-align:center;"|1 |- |ZDA (''Billboard'' 200)<ref name="ReferenceA"/> |style="text-align:center;"|23 |- |ZDA (''Billboard'' Top Rock Albums)<ref name="billboard.com"/> |style="text-align:center;"|2 |} === Certifikati === {|class="wikitable" style="text-align:center;" !Regija !Certifikat !Prodaja |- |align="left"|Združeno kraljestvo (BPI)<ref>{{navedi splet|url=https://www.bpi.co.uk/brit-certified/|title=British album certifications – Jeff Lynne – Alone in the Universe|publisher=|work=bpi.co.uk|accessdate=9. september 2018|language=en|archive-date=2018-10-21|archive-url=https://archive.today/20181021092428/https://www.bpi.co.uk/brit-certified/|url-status=dead}}</ref> |Platinast |300,000 {{col-end}} == Sklici == {{sklici|2}} {{Electric Light Orchestra}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi leta 2015]] [[Kategorija:Albumi Electric Light Orchestra]] [[Kategorija:Albumi, ki jih je produciral Jeff Lynne]] [[Kategorija:Albumi založbe Columbia Records]] 9wtuih2blu5wvc0gfh5wx5it9lhfnut 0 453426 6709480 6647250 2026-07-10T22:02:53Z Marko3 1829 6709480 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|partner=[[Vesna Pernarčič]]}} '''Andrej Murenc''', [[Slovenci|slovenski]] [[dramski igralec]], * [[30. november]] [[1981]], [[Ljubljana]] == Življenjepis == Leta [[2009]] je diplomiral na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. Je član igralskega ansambla [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskega ljudskega gledališča Celje]]. Zaseda tudi filmske in televizijske vloge, med slednjimi v nadaljevankah [[Hotel Poldruga zvezdica|Hotel poldruga zvezdica]], [[Ena žlahtna štorija]], [[Takšno je življenje]] in [[Mame]]. V seriji [[Srečno samski]] igra vlogo detektiva Denisa. Njegova partnerica je igralka [[Vesna Pernarčič]], s katero ima sina Krištofa, ki se jima je rodil leta 2016. == Filmografija == * [[Nočno življenje (film)|Nočno življenje]] (2016) * [[Šanghaj (film, 2012)|Šanghaj]] (2012) * [[Skriti spomin Angele Vode|Skriti spomini Angele vode]] (2009) * [[Soba 408]] (2009) * [[Slovenka (film)|Slovenka]] (2009) * [[Rezervni deli]] (2003) * [[Nepopisan list]] (2000) == Nagrade == * 2014 – [[Večer (časopis)|Večerova]] nagrada za igralske dosežke v sezoni 2012/13 * [[2013]] – naziv Žlahtni komedijant na [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] za vlogo v komediji Sleparja v krilu == Zunanje povezave == * {{IMDb-ime|2282137}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Murenc, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] bdunayo12uvp8ec7q33zsg3uj4632i9 0 459157 6709591 6653459 2026-07-11T10:05:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709591 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = Trakai | image = | fullname = Nogometni Klub Trakai | nickname = Riteriai | founded = 2005 (FK Trakai) | ground = Stadion LFF <br />[[Vilnius]] | capacity = 5.000 | chrtitle = Predsednik: | chairman = {{flagicon|}} | mgrtitle = Trener: | manager = Gintautas Vaičiūnas | league = [[TOPLYGA]] | season = 2025 | position = 9. mesto, [[A lyga]] | website = http://www.fkriteriai.lt | pattern_la1=|pattern_b1=|pattern_ra1| leftarm1=FFFF00|body1=FFFF00|rightarm1=FFFF00|shorts1=FFFF00|socks1=FFFF00| pattern_la2=|pattern_b2=|pattern_ra2=| leftarm2=282146|body2=282146|rightarm2=282146|shorts2=282146|socks2=282146| }} '''Futbolo klubas Riteriai''', ali na kratko '''Riteriai''', je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz [[Vilna|Vilne]]. Ustanovljen je bil leta 2005 v [[Trakai|Trakaju]] (kot FK Trakai) in trenutno igra v 1. litovski nogometni ligi. ==Uspehi== *'''[[A lyga]]:''' ::PODPRVAKI (2x): 2015, 2016 *'''[[Litovski nogometni pokal|litovski pokal]]:''' ::FINALISTI (1x): 2015/16 *'''[[Litovski nogometni superpokal|litovski superpokal]]:''' ::FINALISTI (3x): 2015, 2016, 2017 ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! Sklici |- | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''2010''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''Antra lyga''' | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuanian 2010 LFF 2 Lyga Zone South|url=http://almis.sritis.lt/ltu10lyga2s.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2023-01-14|archive-date=2018-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20181021053827/http://almis.sritis.lt/ltu10lyga2s.html|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2011''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2011|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2011.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-14}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2012''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2012|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2012.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-14}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2013''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2013|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2013.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-14}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2014''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2014|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2014.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-14}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2015''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2015|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2015.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-14}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2016''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2016|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2016.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-14}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2017''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2017|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2017.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-14}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2018''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2018|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2018.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-14}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2019''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-14}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2020''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-14}}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2021''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-14}}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2022''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-14}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2023''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#FFAAAA" style="text-align:center;"| '''10.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2024''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#FFDD00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2025''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''9.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2026''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[TOPLYGA]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga</ref> |- |} == Barve == {| width=33% | |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b=_blackstripes | pattern_ra=| leftarm=000000 | body=FFFF00| rightarm=000000 | shorts=000000 | socks=FFFF00 | title=2006–2013 <br> Domače }} |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b=_blackstripes | pattern_ra=| leftarm=000000 | body=FFFF00| rightarm=000000 | shorts=FFFF00 | socks=FFFF00 | title=2006–2013 Gostujoče }} |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b= | pattern_ra=| leftarm=FFFF00 | body=FFFF00| rightarm=FFFF00 | shorts=FFFF00 | socks=FFFF00 | title=2014 <br> Domače }} |{{Football kit | pattern_la=_black_stripes|pattern_b=_blackstripes|pattern_ra=_black_stripes| leftarm=ff0000|body=ff0000|rightarm=ff0000|shorts=ffffff|socks=ff0000| title= 2014–2017 <br> Gostujoče }} |{{Football kit | pattern_la=|pattern_b=|pattern_ra=|pattern_sh=|pattern_so=| leftarm=282146|body=282146|rightarm=282146|shorts=282146|socks=282146| title= 2018 <br> Gostujoče }} |{{Football kit | pattern_la=|pattern_b=|pattern_ra=| leftarm=ff0000|body=ff0000|rightarm=ff0000|shorts=ff0000|socks=ff0000| title= 2018 <br> Vratarji }} |} == Moštvo sezone 2026 == ''Podatki z dne [[31. marec]]a 2025.'' (alyga.lt) {{fs start}} {{fs player|no=26|name=[[Simone Moschin]]|nat=ITA|pos=GK}} {{fs player|no=37|name=[[Artiom Šankin]]|nat=LTU|pos=GK}} {{fs player|no=92|name=Kajus Andraikėnas|nat=LTU|pos=GK}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{fs player|no= 3|nat=SRB|pos=DF|name=[[Vukasin Bulatović]]}} {{Fs player|no= 5|nat=LTU|name=[[Milanas Rutkovskis]]|pos=DF}} {{fs player|no= 8|nat=LTU|pos=DF|name=[[Egidijus Vaitkūnas]]}} {{fs player|no=13|name=[[Gustas Gumbaravičius]]|nat=LTU|pos=DF}} {{fs player|no=17|name=Daumantas Lipinskas|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=35|name=Petro Harapko|nat=LTU|pos=DF}} {{fs player|no=50|name=[[Matas Latvys]]|nat=LTU|pos=DF}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{fs player|no= 6|name=[[Armandas Šveistrys]]|nat=LTU|pos=MF}} {{fs mid}} {{fs player|no=10|name=[[Simas Civilka]]|nat=LTU|pos=MF}} {{fs player|no=11|name=[[Arvydas Novikovas]]|nat=LTU|pos=MF}} {{fs player|no=14|name=[[Artem Baftalovskyi]]|nat=UKR|pos=MF}} {{fs player|no=16|name=Jonas Usavičius|nat=LTU|pos=MF}} {{fs player|no=23|name=[[Deimantas Rimpa]]|nat=LTU|pos=MF}} {{fs player|no=27|name=Dominykas Gelombickas|nat=LTU|pos=MF}} {{fs player|no=47|name=Vakaris Gurkšnys|nat=LTU|pos=MF}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{Fs player|no=21|nat=LTU|name=Tautvydas Alekna|pos=FW}} {{fs player|no=77|name=[[Ernestas Januš Zdanovič]]|nat=LTU|pos=FW}} {{Fs end}} == Znameniti igralci == {{col-begin}} {{col-3}} ;[[Litva]] *{{flagicon|LIT}} '''[[Valdemar Borovskij]]''' *{{flagicon|LIT}} '''[[Deividas Česnauskis]]''' *{{flagicon|LIT}} [[Arūnas Klimavičius]] *{{flagicon|LIT}} [[Linas Klimavičius]] *{{flagicon|LIT}} [[Martynas Dapkus]] *{{flagicon|LIT}} [[Paulius Grybauskas]] *{{flagicon|LIT}} [[Tadas Labukas]] *{{flagicon|LIT}} [[Vytautas Lukša]] *{{flagicon|LIT}} [[Darius Miceika]] *{{flagicon|LIT}} [[Marius Rapalis]] *{{flagicon|LIT}} [[Vaidotas Šilėnas]] *{{flagicon|LIT}} [[Nerijus Valskis]] {{col-3}} ;[[Evropa]] *{{flagicon|RUS}} [[Diniyar Bilyaletdinov]] *{{flagicon|ARM}} [[David Arshakyan]] *{{flagicon|BLR}} [[Alyaksandr Bychanok]] *{{flagicon|BLR}} [[Yury Kendysh]] *{{flagicon|CYP}} [[Giorgos Pelagias]] *{{flagicon|MDA}} [[Eugen Zasavițchi]] *{{flagicon|RUS}} [[Yuri Mamaev]] ;[[Afrika]] *{{flagicon|LBR}} [[Oscar Dorley]] {{col-end}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fkriteriai.lt/ (fkriteriai.lt oficial)] (LT) * [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-riteriai/15849/ Globalsportsarchive] {{Nogomet v Litvie}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Riteriai]] [[Kategorija:Šport v Vilni]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005|Riteriai]] {{normativna kontrola}} hurhnmgm69poyui4yvv69y27u5kfvg4 0 459158 6709584 6633372 2026-07-11T10:04:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709584 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = Stumbras | image = | fullname = Nogometni Klub Stumbras | nickname = | founded = 2013 | dissolved = [[2019]] | ground = Stadion NFA <br />[[Kaunas]] | capacity = 000 | chrtitle = Predsednik: | chairman = {{flagicon|IRE}} Richard Walsch | mgrtitle = Trener: | manager = | league = | season = [[2019]] | position = 8.mesto, ''[[A lyga]]'' | website = http://www.fcstumbras.lt | pattern_la1=_levski1718h|pattern_b1=_levski1718h|pattern_ra1=_levski1718h|pattern_sh1 =_whitesides|pattern_so1 = | leftarm1=0040ff|body1=0040ff|rightarm1=0040ff|shorts1=0040ff|socks1=FFFFFF | pattern_la2=_stumbras1819h|pattern_b2=_stumbras1819h|pattern_ra2=_stumbras1819h|pattern_sh2 =_redsides|pattern_so2 = | leftarm2=282146|body2=282146|rightarm2=282146|shorts2=282146|socks2=FF0000 }} '''FC Stumbras''' ali na kratko '''Stumbras''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Kaunas]]. Ustanovljen je bil leta [[2013]]. Poleti 2019 je klub prenehal obstajati. Nazadnje so jih izločili iz elitne divizije.<ref>https://alyga.lt/naujiena/stumbro-klubo-nebeliko-lietuvos-futbolo-zemelapyje/6174</ref> ==Uspehi== *'''[[Litovski nogometni pokal|litovski pokal]]:''' ::'''PRVAKI (1x):''' 2017 ::FINALISTI (1x): 2018 *'''[[Litovski nogometni superpokal|litovski superpokal]]:''' ::FINALISTI (1x): 2018 ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! web |- | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''2013.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''Antra lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet |url=http://almis.sritis.lt/ltu13lyga2s.html |title=arhivska kopija |accessdate=2019-04-04 |archive-date=2018-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180820033544/http://almis.sritis.lt/ltu13lyga2s.html |url-status=dead }}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2014.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2014.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2015.|2015.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2015.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2016.|2016.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2016.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2017.|2017.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2017.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2018.|2018.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2018.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2019.|2019.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''8.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2019.html#alyga</ref> |- |} == Barve == {| width=22% |- |{{Football kit | pattern_la=|pattern_b=|pattern_ra=| leftarm=0000ff|body=0000ff|rightarm=0000ff|shorts=0000ff|socks=0000ff| |title= 2013—.... <br> Domače }} ||{{Football kit | pattern_b = | pattern_la = | pattern_ra = |pattern_sh =| pattern_so =_blue stripe| leftarm =FFFFFF| body =FFFFFF| rightarm =FFFFFF| shorts =0000FF| socks =FFFFFF |title= 2013–2016 <br> Gostujoče }} ||{{Football kit | pattern_la=|pattern_b=|pattern_ra=| leftarm=958e8e|body=958e8e|rightarm=958e8e|shorts=958e8e|socks=958e8e| |title= 2017 <br> Gostujoče }} ||{{Football kit |pattern_la=_stumbras1819h|pattern_b=_stumbras1819h|pattern_ra=_stumbras1819h|pattern_sh =_redsides| pattern_so =| leftarm=282146|body=282146|rightarm=282146|shorts=282146|socks=FF0000| |title= 2018 <br> Gostujoče }} |} == Znameniti igralci == * {{flagicon|POR}} Rafael Floro; * {{flagicon|LTU}} Dominykas Galkevičius; * {{flagicon|LTU}} Marius Papšys == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fcstumbras.lt (fcstumbras.lt oficial)] (LT) * [https://toplyga.lt/komanda/stumbras (TOPLYGA oficial)] (LT) {{Nogomet v Litvie}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Stumbras]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2013|Stumbras]] {{normativna kontrola}} 0icjynxj8dmciimtcbqtlemopxuuy2g 0 459161 6709590 6633373 2026-07-11T10:05:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709590 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = FK Palanga | image = | fullname = Nogometni Klub Palanga | nickname = | founded = 2010 | dissolved = [[2020]] | ground = Stadion Palanga <br />[[Palanga]] | capacity = 1 400 | chrtitle = Predsednik: | chairman = {{flagicon|LTU}} Mindaugas Gobikas | mgrtitle = Trener: | manager = {{flagicon|LTU}} [[Algimantas Briaunys]] | league = x | season = [[2019]] | position = 7.mesto, [[A lyga]] (spadek) | website = http://www.fkpalanga.lt | pattern_la1=|pattern_b1=|pattern_ra1=| leftarm1=FFFF00|body1=FFFF00|rightarm1=FFFF00|shorts1=FFFF00|socks1=FFFF00| pattern_la2=|pattern_b2=|pattern_ra2=| leftarm2=3340AF|body2=3340AF|rightarm2=3340AF|shorts2=3340AF|socks2=3340AF| }} '''Futbolo klubas Palanga''' ali na kratko '''Palanga''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Palanga]]. Ustanovljen je bil leta [[2010]]. ==Uspehi== *'''[[Pirma lyga]]:''' ::'''PRVAKI (1x):''' 2017 ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! web |- | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''2011.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' (Vakarai) | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet |url=http://almis.sritis.lt/ltu11lyga2w.html |title=arhivska kopija |accessdate=2019-04-04 |archive-date=2018-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180820035409/http://almis.sritis.lt/ltu11lyga2w.html |url-status=dead }}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2012.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''8.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2012.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2013.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''12.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2013.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2014.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''12.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2014.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2015.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2015.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2016.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2016.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2017.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2017.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2018.|2018.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2018.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2019.|2019.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2019.html#alyga</ref> |- |} == Barve == {|width=33% | {{Football kit | pattern_la=| pattern_b=_yellowcollar| pattern_ra=| pattern_sh = | pattern_so = | leftarm=FFFF00 | body=09DB14| rightarm=FFFF00 | shorts= 09DB14| socks=09DB14 | title= 2011 <br> Domače }} | {{Football kit | pattern_la=| pattern_b=_yellowcollar| pattern_ra=| pattern_sh = | pattern_so = | leftarm=FFFF00 | body=FFFF00| rightarm=FFFF00 | shorts= 09DB14| socks=09DB14 | title= 2011 <br> Gostujoče }} |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b= | pattern_ra=| leftarm=FFFF00 | body=FFFF00| rightarm=FFFF00 | shorts=FFFFFF | socks=FFFF00 | title= 2015 <br> Domače }} |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b= | pattern_ra=| leftarm=008BFF | body=008BFF| rightarm=008BFF | shorts=000000 | socks=008BFF | title= 2015 <br> Gostujoče }} |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b= | pattern_ra=| leftarm=008BFF | body=008BFF| rightarm=008BFF | shorts=FFFFFF | socks=008BFF | title= 2015 <br> Tretji }} | {{Football kit | pattern_la=| pattern_b=| pattern_ra=| leftarm=FFFF00 | body=FFFF00| rightarm=FFFF00 | shorts=000000 | socks=FFFF00 | title= 2016—2017 <br> Domače }} |{{Football kit | pattern_la=| pattern_b= | pattern_ra=| leftarm=008BFF | body=008BFF| rightarm=008BFF | shorts=000000 | socks=008BFF | title= 2016—2017 <br> Gostujoče }} |} == Znameniti igralci == * {{flagicon|LTU}} [[Gvidas Juška]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fkpalanga.lt (fkpalanga.lt oficial)] (LT) * [https://toplyga.lt/komanda/palanga (toplyga.lt oficial)] (LT) {{Nogomet v Litvie}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Palanga]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2010|Palanga]] {{normativna kontrola}} hgbuj9se46i28hnq0ctay1blapf39jt 0 459165 6709585 6633344 2026-07-11T10:05:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709585 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = Atlantas | image = | fullname = Nogometni Klub Atlantas | nickname = | founded = 1962 Granitas <br> 1996 Atlantas | dissolved = [[2020]] | ground = Stadion Klaipėdos Centrinis <br />[[Klaipėda]] | capacity = 4 000 | chrtitle = Predsednik: | chairman = {{flagicon|LTU}} Vidas Adomaitis | mgrtitle = Trener: | manager = | league = x | season = [[2019]] | position = 6.mesto [[A lyga]] (spadek) | website = http://www.atlantas.lt | pattern_la1 = | pattern_b1 = | pattern_ra1 = | pattern_sh1 = _adidas_green | pattern_so1 = _3_stripes_green | leftarm1 = FECD37 | body1 = FECD37 | rightarm1 = FECD37 | shorts1 = 1952CD | socks1 = FECD37 | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | pattern_sh2 = _adidas_green | pattern_so2 = _3_stripes_green | leftarm2 = 1952CD | body2 = 1952CD | rightarm2 = 1952CD | shorts2 = FECD37 | socks2 = 1952CD }} '''Futbolo klubas Atlantas''' ali na kratko '''Atlantas''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Klaipėda]]. Ustanovljen je bil leta [[1996]]. ==Uspehi== *'''[[Litovski nogometni pokal|litovski pokal]]:''' ::'''PRVAKI (2x):''' 2001, 2003 ::FINALISTI (2x): 1993* (PSK Aras), 2004 ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! web |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1996.–1997.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>http://almis.sritis.lt/1997_ltu.html</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1997.–1998.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1998.–1999.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>http://almis.sritis.lt/ltu99lyga.html</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1999.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://almis.sritis.lt/ltu99flyga.html</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2000.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://almis.sritis.lt/ltu00lyga.html</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2001.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>http://almis.sritis.lt/ltu01lyga.html</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2002.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>http://almis.sritis.lt/ltu02lyga.html</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2003.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#f5f5f5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>http://almis.sritis.lt/ltu03lyga.html</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2004.|2004.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito04.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2005.|2005.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito05.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2006.|2006.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito06.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2007.|2007.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito07.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2008.|2008.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito08.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''2009.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''Antra lyga''' ''(Vakarai)'' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet |url=http://almis.sritis.lt/ltu09lyga2w.html |title=arhivska kopija |accessdate=2019-04-04 |archive-date=2021-11-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211123062951/http://almis.sritis.lt/ltu09lyga2w.html |url-status=dead }}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2010.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2010.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2011.|2011.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''11.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2011.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2012.|2012.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''8.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2012.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2013.|2013.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2013.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2014.|2014.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2014.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2015.|2015.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2015.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2016.|2016.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2016.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2017.|2017.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2017.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2018.|2018.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2018.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A Lyga 2019.|2019.]]''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2019.html</ref> |- |} == Barve == * '''2013–2016''' [[Jako]] * '''2017–2018''' [[Puma SE|Puma]] * '''2018–...''' [[Adidas]] {| width=55% |- ||{{Football kit |pattern_la = _blueline |pattern_b = _bluecollar |pattern_ra = _blueline |pattern_sh = _yellowsides |pattern_so = _blueline |leftarm = FFF200 |body = FFF200 |rightarm = FFF200 |shorts = 0048E0 |socks = FFF200 |title = Domače <br> tradicionalno }} ||{{Football kit |pattern_la = _blueline |pattern_b = _bluecollar |pattern_ra = _blueline |pattern_sh = _yellowsides |pattern_so = _yellowline |leftarm = FFF200 |body = FFF200 |rightarm = FFF200 |shorts = 0048E0 |socks = 0048E0 |title = Domače <br> tradicionalno }} ||{{Football kit |pattern_la = |pattern_b = _yellowcollar |pattern_ra = |pattern_sh = _yellowsides |pattern_so = _yellowline |leftarm = 0048E0 |body = 0048E0 |rightarm = 0048E0 |shorts = 0048E0 |socks = 0048E0 |title = Gostujoče <br> tradicionalno }} |{{Football kit |pattern_la=_whiteborder |pattern_b=_whitestripes |pattern_ra = _whiteborder |pattern_sh=_whitesides |pattern_so=_hoops_white| |leftarm=0048E0 |body=0048E0 |rightarm=0048E0 |shorts=0048E0 |socks= 0048E0 |title=2007/2008; 2015 Gos. }} |{{Football kit | pattern_la = _atlantas1718h | pattern_b = _atlantas1718h | pattern_ra = _atlantas1718h | pattern_sh = _yellowsides | pattern_so = | leftarm = FFE517 | body = FFE517 | rightarm = FFE517 | shorts = 0048BA | socks = FFE517 | title= Puma 2017 <br> Domače }} |{{Football kit | pattern_la = _atlantas1718a | pattern_b = _atlantas1718a | pattern_ra = _atlantas1718a | pattern_sh = _bluesides | pattern_so = | leftarm = 0048BA | body = 0048BA | rightarm = 0048BA | shorts = FFE517 | socks = FFE517 | title= Puma 2017 <br> Gostujoče }} |{{Football kit | pattern_la=_blackshoulders| pattern_b=_blackshoulders| pattern_ra=_blackshoulders| leftarm=ffffff | body=ffffff| rightarm=ffffff | shorts=ffffff | socks=ffffff | title= 2018 <br> Vratari }} |} == Znameniti igralci == {{col-begin}} {{col-3}} ;[[Litva]] *{{flagicon|LIT}} [[Robertas Poškus]] (1996–1997) *{{flagicon|LIT}} [[Tomas Danilevičius]] (1995–1996) *{{flagicon|LIT}} [[Raimondas Žutautas]] (1995) *{{flagicon|LIT}} [[Linas Pilibaitis]] *{{flagicon|LIT}} [[Kęstutis Ivaškevičius]] *{{flagicon|LIT}} [[Andrius Jokšas]] *{{flagicon|LIT}} [[Rimantas Žvingilas]] *{{flagicon|LIT}} [[Valdas Trakys]] *{{flagicon|LIT}} [[Darius Žutautas]] *{{flagicon|LIT}} [[Audrius Kšanavičius]] *{{flagicon|LIT}} [[Mindaugas Panka]] *{{flagicon|LIT}} [[Edvinas Gertmonas]] {{col-3}} *{{flagicon|LIT}} [[Nerijus Barasa]] *{{flagicon|LIT}} [[Tadas Labukas]] *{{flagicon|LIT}} [[Arūnas Šuika]] *{{flagicon|LIT}} [[Remigijus Pocius]] *{{flagicon|LIT}} [[Vidas Alunderis]] *{{flagicon|LIT}} [[Andrius Gedgaudas]] *{{flagicon|LIT}} [[Rolandas Baravykas]] *{{flagicon|LIT}} [[Ovidijus Verbickas]] *{{flagicon|LIT}} [[Saulius Mikalajūnas]] *{{flagicon|LIT}} [[Valdemaras Martinkėnas]] *{{flagicon|LIT}} [[Audrius Žuta]] *{{flagicon|LIT}} [[Viktoras Olšanskis]] *{{flagicon|LIT}} [[Tomas Žiukas]] *{{flagicon|LIT}} [[Vadimas Petrenko]] {{col-3}} ;[[Evropa]] *{{flagicon|ENG}} [[Adebayo Akinfenwa]] (2001–2002) *{{flagicon|SLO}} [[Jalen Pokorn]] (2007) *{{flagicon|RUS}} [[Andrei Panyukov]] *{{flagicon|RUS}} [[Yuri Kirillov]] *{{flagicon|BLR}} [[Dzmitry Mazalewski]] ;[[Južna Amerika]] *{{flagicon|BRA}} [[Leandro da Silva (footballer, born 1985)|Leandro da Silva]] ;[[Afrika]] *{{flagicon|GUI}} [[Pascal Feindouno]] (2016) {{col-end}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.atlantas.lt (atlantas.lt oficial)] (LT) * [https://toplyga.lt/komanda/atlantas TOPLYGA oficial] (LT) * [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-atlantas-klaipeda/15838/ Globalsportsarchive] {{Nogomet v Litvie}} {{DEFAULTSORT:Atlantas}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1996]] [[Kategorija:Klajpeda]] {{normativna kontrola}} s1tgee4opgyzk6wx77qdkzt5x4jv2lm 0 461079 6709607 6504245 2026-07-11T10:21:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709607 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Fausto Cercignani''' ({{IPA-it|ˈfausto tʃertʃiɲˈɲani}}), [[Italijani|italijanski]] [[učenjak]], [[esejist]] in [[pesnik]], * [[21. marec]] [[1941]], [[Cagliari]]. == Dejavnost == Fausto Cercignani je poučeval [[germanska filologija|germansko filologijo]] in [[angleščina|zgodovino angleščine]] na različnih italijanskih univerzah.<ref>{{Navedi splet |url=http://sites.unimi.it/austheod/fc_web.htm |title=CV of Fausto Cercignani |accessdate=2020-05-19 |archive-date=2020-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200529060031/https://sites.unimi.it/austheod/fc_web.htm |url-status=dead }}</ref> Na področju [[anglistika|angleškega študija]] je znan po svojih raziskavah o [[William Shakespeare]].<ref>[http://shakespeareauthorship.com/name1.html Shakespeare's Name]</ref> Njegovo glavno delo na tem področju je ''Shakespeare's Works and Elizabethan Pronunciation'', Oxford, University Press (Clarendon Press), 1981.<ref name="#1">[https://searchworks.stanford.edu/view/1139351 Stanford Libraries.]</ref> Njegova [[literarna kritika]] se ukvarja s priznanimi avtorji: [[Jens Peter Jacobsen]], [[Georg Trakl]], [[Georg Büchner]], [[Arthur Schnitzler]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Wolfgang Goethe]], [[Gotthold Ephraim Lessing]], [[Wilhelm Heinrich Wackenroder]], [[Hugo von Hofmannsthal]], [[Rainer Maria Rilke]], [[Alban Berg]], [[E.T.A. Hoffmann]], [[Robert Musil]], [[Novalis]], [[Joseph Roth]], [[Richard Beer-Hofmann]], [[Karl Kraus]], [[Franz Kafka]], [[Thomas Mann]], [[Gerhart Hauptmann]], [[Friedrich Schiller]], [[Karl Krolow]], [[Christa Wolf]]. Na področju [[jezikoslovje|lingvističnih študij]] je študiral [[germanski jeziki|germansko skupino jezikov]] z zgodovinskega vidika, zlasti [[pragermanščina|proto-germansko]], [[gotščina|gotsko]], [[angleščina|angleško]] in [[nemško]]. Fausto Cercignani je glavni urednik mednarodne literarne periodike ''Studia austriaca'' (e-ISSN 2385-2925, p-ISSN 1593-2508)<ref>{{Navedi splet |url=https://dbh.nsd.uib.no/publiseringskanaler/erihplus/periodical/info?id=478799 |title=ErihPlus |accessdate=2019-05-23 |archive-date=2019-04-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190416151654/https://dbh.nsd.uib.no/publiseringskanaler/erihplus/periodical/info?id=478799 |url-status=dead }}</ref> in ''Studia theodisca'' (e-ISSN 2385-2917, p-ISSN 1593-2478)<ref>{{Navedi splet |url=https://dbh.nsd.uib.no/publiseringskanaler/erihplus/periodical/info?id=483895 |title=ErihPlus |accessdate=2019-05-23 |archive-date=2019-04-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190416151646/https://dbh.nsd.uib.no/publiseringskanaler/erihplus/periodical/info?id=483895 |url-status=dead }}</ref>. == Poezija == Cercignanova poezija je bila objavljena v sedmih knjigah in je zdaj zbrana v knjigi iz ''Scritture. Poesie edite e inedite'', Torino 2015.<ref>{{Navedi splet |url=https://sol.unibo.it/SebinaOpac/Opac?action=search&thNomeDocumento=UBO4398152T |title=Sebina OpenLibrary. |accessdate=2019-05-09 |archive-date=2018-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181227084833/https://sol.unibo.it/SebinaOpac/Opac?action=search&thNomeDocumento=UBO4398152T |url-status=dead }}</ref>. Fausto Cercignani je eksperimentiral tudi s svojim prevodom svojih pesmi.<ref>Glej na primer, [http://sites.unimi.it/austheod/adagio3l.pdf Examples of self-translation by F. Cercignani.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200608235823/https://sites.unimi.it/austheod/adagio3l.pdf |date=2020-06-08 }}</ref> == Izbrana dela == ===Anglistika === * ''Shakespeare's Works and Elizabethan Pronunciation'', Oxford, University Press (Clarendon Press), 1981.<ref name="#1"/> * ''English Rhymes and Pronunciation in the Mid-Seventeenth Century'', in "English Studies", 56/6, 1975, 513-518.<ref>[http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00138387508597728 Taylor & Francis Online.]</ref> * ''The Development of */k/ and */sk/ in Old English'', in "Journal of English and Germanic Philology", 82/3, 1983, 313-323.<ref>[https://www.jstor.org/stable/27709191?seq=1#page_scan_tab_contents JSTOR.]</ref> === Germanistika === * ''The Consonants of German: Synchrony and Diachrony '', Milano, Cisalpino, 1979.<ref>[https://search.lib.virginia.edu/catalog/u202533 University of Virginia Library.]</ref> * ''The Development of the Gothic Short/Lax Subsystem'', in "Zeitschrift für vergleichende Sprachforschung", 93/2, 1979, 272-278.<ref>[https://www.worldcat.org/title/the-development-of-the-gothic-shortlax-subsystem/oclc/5547342734&referer=brief_results WorldCat.]</ref> * ''Early «Umlaut» Phenomena in the Germanic Languages'', in "Language", 56/1, 1980, 126-136.<ref>[https://www.jstor.org/stable/412645?seq=1#page_scan_tab_contents JSTOR.]</ref> * ''Zum Hochdeutschen Konsonantismus. Phonologische Analyse und phonologischer Wandel'', in "Beiträge zur Geschichte der deutschen Sprache und Literatur", 105/1, 1983, 1-13.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.degruyter.com/view/j/bgsl.1983.105.issue-1/bgsl.1983.105.1.1/bgsl.1983.105.1.1.xml |title=De Gruyter. |accessdate=2019-05-09 |archive-date=2018-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180921073031/https://www.degruyter.com/view/j/bgsl.1983.105.issue-1/bgsl.1983.105.1.1/bgsl.1983.105.1.1.xml |url-status=dead }}</ref> * ''The Elaboration of the Gothic Alphabet and Orthography'', in "Indogermanische Forschungen", 93, 1988, 168-185.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.degruyter.com/view/j/indo.1988.93.issue-1/9783110243352.168/9783110243352.168.xml |title=De Gruyter. |accessdate=2019-05-09 |archive-date=2019-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190816201448/https://www.degruyter.com/view/j/indo.1988.93.issue-1/9783110243352.168/9783110243352.168.xml |url-status=dead }}</ref> * ''Saggi linguistici e filologici. Germanico, gotico, inglese e tedesco'', Alessandria, 1992.<ref>{{Navedi splet |url=https://sites.unimi.it/germscand/fc_ln_fl.pdf |title=Germanic Studies, UNIMI. |accessdate=2020-05-19 |archive-date=2020-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200529060028/https://sites.unimi.it/germscand/fc_ln_fl.pdf |url-status=dead }}</ref> === Literarna kritika === ==== Knjige ==== * F. Cercignani - M. Giordano Lokrantz, ''In Danimarca e oltre. Per il centenario di Jens Peter Jacobsen'', Milano, 1987.<ref name="#2">{{Navedi splet |url=http://sites.unimi.it/germscand/fc_danim.pdf |title=Germanic Studies, UNIMI. |accessdate=2020-05-19 |archive-date=2020-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200529060030/https://sites.unimi.it/germscand/fc_danim.pdf |url-status=dead }}</ref> * F. Cercignani, ''Existenz und Heldentum bei Christa Wolf. «Der geteilte Himmel» und «Kassandra»'', Würzburg, Königshausen & Neumann, 1988.<ref>[http://www.worldcat.org/title/existenz-und-heldentum-bei-christa-wolf-der-geteilte-himmel-und-kassandra/oclc/19038690 WorldCat.]</ref> * F. Cercignani, ''Studia trakliana. Georg Trakl 1887-1987'', Milano, 1989.<ref>{{Navedi splet |url=http://sites.unimi.it/germscand/fc_trakl.pdf |title=Germanic Studies, UNIMI. |accessdate=2020-05-19 |archive-date=2020-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200529060029/https://sites.unimi.it/germscand/fc_trakl.pdf |url-status=dead }}</ref> * F. Cercignani, ''Studia büchneriana. Georg Büchner 1988'', Milano, 1990.<ref>{{Navedi splet |url=http://sites.unimi.it/germscand/fc_buech.pdf |title=Germanic Studies, UNIMI. |accessdate=2020-05-19 |archive-date=2020-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200529060030/https://sites.unimi.it/germscand/fc_buech.pdf |url-status=dead }}</ref> * F. Cercignani, ''Studia schnitzleriana'', Alessandria, 1991.<ref>{{Navedi splet |url=http://sites.unimi.it/germscand/fc_schnz.pdf |title=Germanic Studies, UNIMI. |accessdate=2020-05-19 |archive-date=2020-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200529060030/https://sites.unimi.it/germscand/fc_schnz.pdf |url-status=dead }}</ref> * F. Cercignani, ''Novalis'', Milano, 2002.<ref>{{Navedi splet |url=https://riviste.unimi.it/index.php/StudiaTheodisca/article/download/2092/2324 |title=Studia theodisca. |accessdate=2019-05-09 |archive-date=2020-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200210094550/https://riviste.unimi.it/index.php/StudiaTheodisca/article/download/2092/2324 |url-status=dead }}</ref> ==== Eseji ==== * ''Disperata speranza: la trama del «Niels Lyhne»'', in F. Cercignani - M. Giordano Lokrantz, ''In Danimarca e oltre. Per il centenario di Jens Peter Jacobsen'', Milano, 1987, 95-128.<ref name="#2"/> * ''Dunkel, Grün und Paradies. Karl Krolows lyrische Anfänge in «Hochgelobtes gutes Leben»'', in "Germanisch-Romanische Monatsschrift", 36/1, 1986, 59-78.<ref>[http://www.mediaevum.de/zeitschriften/htmlausgabe.php?zschr=GRM&jahr=1986 GRM 36 (1986).]</ref> * ''Zwischen irdischem Nichts und machtlosem Himmel. Karl Krolows «Gedichte» 1948: Enttäuschung und Verwirrung'', in "Literaturwissenschaftliches Jahrbuch", 27, 1986, 197-217.<ref>[http://www.bdsl-online.de/BDSL-DB/suche/Titelaufnahme.xml?vid=719046F9-AE15-4528-8AC5-E7C55C09F1A5&erg=0&Anzeige=10&Sprache=de&contenttype=text/html&Skript=titelaufnahme&Publikation_ID=131777076 BDSL Online.]</ref> * ''E. T. A. Hoffmann, Italien und die romantische Auffassung der Musik'', in S. M. Moraldo (ed.), ''Das Land der Sehnsucht. E. T. A. Hoffmann und Italien'', Heidelberg, Winter, 2002, 191-201.<ref>[http://www.worldcat.org/title/land-der-sehnsucht-eta-hoffmann-und-italien/oclc/470174155 WorldCat.]</ref> == Nagrade == [[Slika:Austrian cross of honour for science.jpg|left|50px]] Österreichisches Ehrenkreuz für Wissenschaft und Kunst I. Klasse - Milano, 1996.<ref>[https://itemsandwords.files.wordpress.com/2018/10/fc_kreuz_farbe.jpg Österreichisches Ehrenkreuz für Wissenschaft und Kunst I. Klasse, Wien, 1996.]</ref><ref> Liste der Träger des Österreichischen Ehrenzeichens und der Österreichischen Ehrenkreuze für Wissenschaft und Kunst - [[:de:Liste_der_Träger_des_Österreichischen_Ehrenzeichens_und_der_Österreichischen_Ehrenkreuze_für_Wissenschaft_und_Kunst#Ehrenkreuz_für_Wissenschaft_und_Kunst_I._Klasse_(seit_1955)|Ehrenkreuz für Wissenschaft und Kunst I. Klasse (seit 1955): Fausto Cercignani (1996)]]</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://sites.unimi.it/austheod/austheod.htm “Studia austriaca" in "Studia theodisca”] * [http://sites.unimi.it/austheod/fc_web.htm Akademski življenjepis in publikacije] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cercignani, Fausto}} [[Kategorija:Italijanski pesniki]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski literarni kritiki]] [[Kategorija:Italijanski univerzitetni učitelji]] ins5hue1lw0igbe37n9urqa9ny2sqzp 0 461397 6709425 6709116 2026-07-10T18:14:27Z Sportomanokin 14776 6709425 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::23 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 profesionalnih zmag]] (18. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 23 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 57 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 29 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 260 tednov (in rekordnih 250 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(15 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :''1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno (po 3., 6. etapi)'' [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 3., 6. etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji (po 1., 6. etapi)'' ::zmagal v dveh etapah (št.3 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|56 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|28 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 23 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''76 dni''' | '''3 dni''' | '''48 dni''' | '''82 dni''' | '''32 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 123 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 259 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (123) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 zmagami]] (je 18. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''4.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2042,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|43.323 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] a650vnm7lykqs4nanip7z2u9qsukroi 6709426 6709425 2026-07-10T18:16:19Z Sportomanokin 14776 /* Rezultati */ 6709426 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::23 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 profesionalnih zmag]] (18. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 23 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 57 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 29 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 260 tednov (in rekordnih 250 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(15 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :''1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno (po 3., 6.- etapi)'' [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 3. etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji (po 1., 6.- etapi)'' ::zmagal v dveh etapah (št.3 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|56 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|28 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 23 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''76 dni''' | '''3 dni''' | '''48 dni''' | '''82 dni''' | '''32 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 123 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 259 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (123) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 zmagami]] (je 18. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''4.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2042,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|43.323 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] ecl6d69o5ce4w3jy1ixajktcwui3ovw 6709427 6709426 2026-07-10T18:17:21Z Sportomanokin 14776 /* Etapne dirke */ 6709427 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::23 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 profesionalnih zmag]] (18. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 23 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 57 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 29 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 260 tednov (in rekordnih 250 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(15 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :''1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno (po 3., 6.- etapi)'' [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 3. etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji (po 1., 6.- etapi)'' ::zmagal v dveh etapah (št.3 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|57 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|29 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 23 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''77 dni''' | '''3 dni''' | '''49 dni''' | '''82 dni''' | '''32 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 123 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 259 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (123) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 zmagami]] (je 18. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''4.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2042,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|43.323 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] esam3wpp4z10l3073sovxwgdor7zq82 3 463981 6709304 6709055 2026-07-10T15:25:27Z GoznikarT 177331 /* Slike */ odgovor 6709304 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}}Prosim pa, da v gesla ne dodajaš podvojenih notranjih povezav. Vsaka np naj bo v geslu le enkrat, ne vsakič, ko se pojem pojavi. [[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:13, 25. julij 2019 (CEST) == Konflikt interesov == Glede na uporabniško ime sklepam, da si Teodor Goznikar, in si tako pri urejanju gesla o Zmagu Jelinčiču v [[Wikipedija:Konflikt interesov|konfliktu interesov]]. Prosim, preberi navodila na povezavi in jih upoštevaj. [[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:46, 1. avgust 2019 (CEST) == [[Klemen Jelinčič Boeta]] == Prosim če navedeš kakšen vir o njegovem rojstnem datumu, ti podatki spadajo med občutljivejše (glej [[WP:BŽO]]). Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:07, 2. april 2023 (CEST) ==Izraba AI orodij== [[File:Information.svg|25px|alt=Information icon]] Pozdravljen-a, sem [[Uporabnik:A09|A09]]. Urejanje, ki si ga pred kratkim izvršil/a to [[:Združenje policistov Slovenije]] izpade, kot da ga je zgeneriral [[veliki jezikovni model]] (npr. AI-pogovorna orodja ali podobne tehnologije). Besedila, ki jih generirajo tovrstne aplikacije so [[WP:AI|neprimerna za enciklopedijo]], njihovi rezultati pa morajo biti natančno preverjeni. Tvoje urejanje je morda bilo razveljavljeno. Če hočeš nadaljevati s testiranjem, prosim stori to v svojemu [[Uporabnik:GoznikarT/peskovnik|peskovnik]]u. Če meniš, da je bila storjena napaka ali pa imaš kakršnakoli vprašanja, mi lahko pustiš sporočilo na [[Uporabniški pogovor:A09|moji pogovorni strani]]. Hvala.[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o uporabi velikih jezikovnih modelov|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-ai1 -->--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:59, 28. junij 2026 (CEST) :Spoštovani, :moram priznati, da sem malo uzaljen, ker ste me oznacili za UI. ;) :Besedilo za stran Zdruzenje policistov Slovenije sem ustvaril sam. Besedilo sem crpal predsvem iz preambule statuta zdruzenja, ki sem ga spisal sam, leta 2008, ko se UI ni delovala v javnosti. ;) :In pisanje taksni besedil zame ni neka posebnost, zato ne razumem kako ste lahko prepoznali besedilo kot bi ga generiral jezikovni model? Morda imamo nekateri v svojem besednem zakladu vec kot 600 besed. ;) :Priznavam, da sem besedilo dal slovnicno pregledati oz. pregledati ali so pravilno postavljena locila. Prav tako dam ustvariti WIKI kode, ki se jih ne bom sel nikoli uciti na pamet. Prav tako navajanja virov, ki jih sicer imam zbrane, ampak je potrebno potem s kodo povezati do vira. Menim da bi bil to cisti nesmisel ter potrata casa. :Ergo, besedila, ki jih objavljam, pisem sam. :Vse dobro. :Teodor Goznikar [[Uporabnik:GoznikarT|GoznikarT]] ([[Uporabniški pogovor:GoznikarT|pogovor]]) 16:40, 28. junij 2026 (CEST) == Slike == Portret Tomaža Kranjca sem brisal, ker je bil snet z [https://www.facebook.com/KrajncTomaz/photos/122109513411219079/ njegovega profila na Facebooku] in dvomim, da je bil res lastno delo kot je pisalo, zato je šlo verjetno za kršitev avtorskih pravic. Dela tretjih avtorjev se lahko nalagajo le s pravilnimi podatki o avtorstvu in ostalem in z njihovim pisnim soglasjem po navodilih na [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:15, 10. julij 2026 (CEST) :Vaš način komunikacije je popolnoma nesprejemljiv. :Brez kakršnegakoli preverjanja, brez vprašanja in brez kakršnekoli osnove me obtožujete kršenja avtorskih pravic na podlagi vaše osebne domneve ("verjetno"). To ni delo urednika, to je neprofesionalno in žaljivo ravnanje. :Jaz sem avtor te fotografije. Osebno sem jo posnel na kongresu SNS na Otočcu leta 2019. To ni "verjetno", to je dejstvo. :Da je ista fotografija objavljena tudi na Facebook strani, katere administrator sem, nikakor ne pomeni, da fotografija ni moje avtorsko delo. Vaša logika je absurdna in škodljiva. Avtor ostajam jaz, ne glede na to, kje še objavim svojo lastno fotografijo. :Vaše obtoževanje na pamet, da je šlo "verjetno" za kršenje avtorskih pravic, je v tem primeru nedopustno. Še huje pa je, da v istem sporočilu celo zatrjujete, da gre za delo tretjega avtorja, kar je preprosto neresnično. :Zahtevam takojšnjo obnovitev fotografije in javni popravek vaših napačnih in obrekljivih trditev. :Lep pozdrav, :Teodor GOZNIKAR [[Uporabnik:GoznikarT|GoznikarT]] ([[Uporabniški pogovor:GoznikarT|pogovor]]) 17:25, 10. julij 2026 (CEST) flqpl1ss6hpvpqdbdg2v7ytatek2ll1 10 467562 6709416 6253269 2026-07-10T17:54:06Z Pinky sl 2932 pososodbitev 6709416 wikitext text/x-wiki {{#if:{{{no-icon|{{{noicon|}}}}}}||{{#ifeq: {{{wstitle|}}}||[[File:PD-icon.svg|12px|class=noviewer|alt=Javna domena|link=]]&nbsp;}}}}<!-- -->{{#invoke:template wrapper|{{#if:{{{_debug|}}}|list|wrap}}|_template=cite encyclopedia |_exclude=display, id, index, noicon, no-icon, short, wstitle, _debug |_reuse=access-date, accessdate, title <!-- these are reused --> |_alias-map=authorlink:author-link,origyear:orig-date | year = {{{year|{{#switch:{{{volume}}} | 1 | 2 = 1907 | 3 | 4 = 1908 | 5 | 6 = 1909 | 7 | 8 | 9 = 1910 | 10 | 11 | 12 = 1911 | 13 | 14 | 15 = 1912 | 1913 }}<!--EOS-->}}} |encyclopedia={{{encyclopedia|[[Catholic Encyclopedia]]}}} |url = {{#ifeq: {{{wstitle|}}} |<!--eq to empty-->|<!--then--> {{{url|{{#if:{{{id|}}}|http://www.newadvent.org/cathen/{{{id|index}}}.htm}}<!--url-->}}} }} |title={{if empty|{{#if:{{{wstitle|}}}|{{cite wikisource/make link |link=Catholic Encyclopedia (1913)/{{{wstitle|}}} |label={{{display|{{{wstitle|}}}}}} |noicon={{{no-icon|{{{noicon|}}}}}} }}}}|{{{title|}}}|{{Template other|Title}}}} |editor-first={{{editor-first|{{#if:{{{short|}}}||Charles}}}}} |editor-last={{{editor-last|{{#if:{{{short|}}}||Herbermann}}}}} |publisher={{{publisher|{{#if:{{{short|}}}||Robert Appleton Company}}}}} |location={{{location|{{#if:{{{short|}}}||New York}}}}} |access-date={{#if:{{{short|}}}||{{{access-date|{{{accessdate|}}}}}} }} |ref={{{ref|}}} }}<includeonly><!--no white space -->{{#ifeq: {{NAMESPACEE}} |<!--is set-->|<!-- then--> {{#if:{{{wstitle|}}} |<!--then-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo navedek iz 1913 Catholic Encyclopedia s sklicem na Wikivir]] |<!--else-->{{#if:{{{title|}}} |<!--then-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo navedek iz 1913 Catholic Encyclopedia brez sklica na Wikivir]] |<!--else-->{{#if:{{{1|}}} |<!--then-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo navedek iz 1913 Catholic Encyclopedia z nepoimenovanim parametrom]] |<!--else-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo navedek iz 1913 Catholic Encyclopedia brez parametra »article«]]<!--1 -->}}<!--title -->}}<!--wstitle -->}}<!--NAMESPACEE -->}}</includeonly><noinclude> {{documentation}} </noinclude> 3vgq3u8gwad6k9iosvj2y012dp6xa6v 0 469187 6709561 6257218 2026-07-11T08:57:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709561 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Erevanska stolnica | fullname = Stolnica sv. Gregorja Razsvetitelja | image = <!-- WD --> | imagesize = | imagealt = | landscape = | caption = Stolnica | coordinates = {{coord|40.172003|44.516836|display=inline,title}} | osgraw = <!-- TEXT --> | osgridref = <!-- {{gbmappingsmall|TEXT}} --> | location = [[Erevan]] | country = [[Armenija]] | denomination = [[Armenska apostolska cerkev]] | membership = | website = | former name = | bull date = | consecrated date = 23. september 2001 | people = | status = | functional status = | heritage designation = | designated date = | previous cathedrals = | architect = Stepan Kjurkčjan | architecture_type = | style = [[Armenska arhitektura]] | years built = | groundbreaking = 1997 | completed date = 2001 | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = 1700 | length = | length nave = | length choir = | width = | width nave = | width transepts = | height = | height nave = | height choir = 54 m<ref>https://www.azatutyun.am/a/1567049.html</ref> | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | tower quantity = | tower height = | spire quantity = | spire height = | leadership = }} '''Erevanska stolnica''' ali '''Stolnica svetega Gregorja Razsvetitelja''' (armensko Սուրբ Գրիգոր Լուսավորիչ մայր եկեղեցի, ''Surb Grigor Lusavorič majr jekegheci'') je trenutno največja stolnica [[armenska apostolska cerkev |armenske apostolske cerkve]] na svetu. Stoji v okrožju Kentron (osrednje okrožje) v [[Erevan]]u, glavnem mestu [[Armenija|Armenije]] in velja za eno največjih verskih zgradb na Južnem Kavkazu, skupaj s [[stolnica sv. Trojice, Tbilisi|stolnico Svete Trojice]] v [[Tbilisi]]ju (znano kot stolnica Sameba). Tik ob metroju generala Andranika je vidna iz mnogih kotičkov Erevana. == Zgodovina == Stolnica je bila zgrajena na pobudo [[katolikos]]a Vazgena I. Gradnja se je začela 7. aprila 1997 z blagoslovom tal, ki ga je izvedel katolikos Karekin I. <ref name=manoug>http://asbarez.com/42657/louise-simone-and-richard-manougian-donate-2-million-to-yerevan-cathedral-project/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110723111301/http://asbarez.com/42657/louise-simone-and-richard-manougian-donate-2-million-to-yerevan-cathedral-project/ |date=2011-07-23 }} Louise Simone and Richard Manougian Donate $2 Million to Yerevan Cathedral Project</ref> Cerkveni kompleks je zasnoval arhitekt Stepan Kjurkčjan, gradnja pa je bila končana leta 2001. Posvečenje stolnice je bilo 23. septembra 2001, ob 1700-letnici razglasitve krščanstva za državno vero v Armeniji. V stolnici so [[relikvije]] svetega Gregorja Razsvetitelja in sveti ostanki svetega Gregorja, ki so jih prinesli iz Neaplja v Italiji. Kmalu po posvetitvi stolnice je [[papež Janez Pavel II.]] obiskal stolnico. <ref>http://w2.vatican.va/content/john-paul-ii/en/homilies/2001/documents/hf_jp-ii_hom_20010926_yerevan-st-gregory.html APOSTOLIC VOYAGE IN ARMENIA, ECUMENICAL CELEBRATION, HOMILY OF JOHN PAUL II. Cathedral of St. Gregory the Illuminator, Yerevan, 26 September 2001</ref> == Arhitektura == Ogromna stolnica je kompleks, sestavljen iz treh cerkva: stolnica (glavna cerkev) s 1700 sedeži in kapele kralja, svetega [[Trinidat III. Armenski|Tiridata]] in njegove žene kraljice svete Ašken (obe s 150 sedeži). Ti dve kraljevi figuri sta bili ključna pomočnika svetega Gregorja pri spreobračanju Armenije v [[krščanstvo]]. Zvonik (ki ga sestavlja več kot 30 obokov) in dvorišče sta nameščena na vhodu v stolnico. V spodnjem nadstropju glavne cerkve so dvorane tako za sprejeme kot za cerkvene dejavnosti. Skupna površina kompleksa je približno 3822 kvadratnih metrov, medtem ko je višina stolnice od tal do vrha križa 54 metrov <ref>{{navedi splet| title = Yerevan churches| url = http://www.yerevan.am/main.php?lang=1&page_id=240| publisher = Official Website of the Yerevan Council| access-date = 2009-08-24| archive-url = https://web.archive.org/web/20111002074806/http://www.yerevan.am/main.php?lang=1&page_id=240| archive-date = 2011-10-02| df = }}</ref>. Glavna cerkev kompleksa je bila zgrajena z donacijo Richarda Aleksandra Manoogiana in Louise Manoogian Simone v spomin na pokojnega očeta, filantropa, podjetnika in nekdanjega predsednika AGBU (Armenska splošno dobronamerna unija) Alexa Manoogiana in njegove žene Marie Manoogian. Na drugi strani je bila gradnja obeh kapelic kompleksa zaključena z donacijo Nazarja in Artemide Nazarian ter Kevorka in Linde Kevorkian, zvonik pa je bil postavljen z donacijo Eduarda Eurnekiana. == Galerija == <gallery mode="packed-hover"> File:Andranik statue and Saint Gregory Cathedral 0812a.jpg|Stolnica in konjeniški kip generala Andranika Ozanijana File:2014 Erywań, Katedra św. Grzegorza Oświeciciela (03).jpg| File:2014 Erywań, Katedra św. Grzegorza Oświeciciela (09).jpg|Stolnica je zgrajena iz oranžnega tufa iz Anija File:Iglesia de San Grigor Lusavorich, Ereván, Armenia, 2016-10-03, DD 05.jpg| File:2014 Erywań, Katedra św. Grzegorza Oświeciciela, w środku (01).jpg|Kamnita plošča z napisom v armenščini File:Yerevan, Surb Grigor Lusavorich Church3.JPG| File:Yerevan, Surb Grigor Lusavorich Church4.JPG|Oltar File:Yerevan, Surb Grigor Lusavorich Church6.JPG| File:Iglesia de San Grigor Lusavorich, Ereván, Armenia, 2016-10-03, DD 06.jpg| File:Yerevan, Surb Grigor Lusavorich Church10.JPG|Vitraj v stolnici File:Yerevan, Surb Grigor Lusavorich Church11.JPG| File:Yerevan, Surb Grigor Lusavorich Church8.JPG| File:Yerevan, Surb Grigor Lusavorich Church9.JPG| </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Cathedral of Yerevan}} * [http://lusavorich.am/ Uradna spletna stran] * [http://www.armenian-history.com/churches/Grigor_Lusavorich.htm Surp Grigor Lusavorich church] [[Kategorija:Erevan]] [[Kategorija:Cerkve v Armeniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2001]] b9s1ez5xy5dzj80r1dcxby99pcy8hw3 0 472360 6709588 6634502 2026-07-11T10:05:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709588 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = FK Banga | image = [[File:Gargždai,_stadionas.JPG|300px]] | fullname = Nogometni klub Banga <br> Viešoji įstaiga Gargždų futbolas | nickname = tigrai | founded = 1966 kot FK Banga <br> [[2006]] VšĮ Gargždų futbolas | ground = [[Mestni stadion (Gargždai)|Mestni stadion]] <br />[[Gargždai]] | capacity = 3.000 | chrtitle = Predsednik: | chairman = {{flagicon|LTU}} [[Rimantas Mikalauskas]]<ref>http://www.fkbanga.lt/kontaktai</ref> | mgrtitle = Trener: | manager = {{flagicon|POR}} David Afonso | league = [[TOPLYGA]] | season = [[2025]] | position = 8. mesto [[A lyga]] | website = http://www.fkbanga.lt | pattern_la1=|pattern_b1=|pattern_ra1= | leftarm1=FF6600|body1=FF6600|rightarm1=FF6600|shorts1=FF6600|socks1=FF6600 | pattern_la2=_navyshoulders|pattern_b2=_thindkbluesides|pattern_ra2=_navyshoulders | leftarm2=223D71|body2=223D71|rightarm2=223D71|shorts2=223D71|socks2=223D71 }} '''Futbolo klubas Banga''', ali na kratko '''Banga''', je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Gargždai]]. Ustanovljen je bil leta 1966 in trenutno igra v 1. litovski nogometni ligi. ==Uspehi== *'''[[Pirma lyga]] (D2):''' ::'''2.mesto:''' 2017, 2019 *'''[[Litovski nogometni pokal|litovski pokal]]:''' ::PRVAKI (1x): 2024 ::FINALISTI (3x): 2011, 2014, 2019<ref>http://www.rsssf.com/tablesl/litocuphist.html</ref> ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! Sklic ! Opombe |- | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''2004''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)'' | bgcolor="#deb678" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuanian 2004 LFF 2 Lyga Zone West|url=http://almis.sritis.lt/ltu04lyga2w.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2023-03-17|archive-date=2018-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180820033958/http://almis.sritis.lt/ltu04lyga2w.html|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''2005''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)'' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuanian 2005 LFF 2 Lyga Zone West|url=http://almis.sritis.lt/ltu05lyga2w.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2023-03-17|archive-date=2018-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180820034430/http://almis.sritis.lt/ltu05lyga2w.html|url-status=dead}}</ref> | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| {{increase}} '''napredovanje v [[Pirma lyga]]''' |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2006''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''12.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2006|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito06.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-03-17}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2007''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2007|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito07.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-03-17}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2008''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2008|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito08.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-03-17}}</ref> | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| {{increase}} '''napredovanje v [[A lyga|A lygo]]''' |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2009''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2009|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito09.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-03-17}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2010''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2010|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2010.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-03-17}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2011''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2011|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2011.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-03-17}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2012''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2012|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2012.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-03-17}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2013''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2013|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2013.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-03-17}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2014''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#FFE2E2" style="text-align:center;"| '''9.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2014|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2014.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-03-17}}</ref> | bgcolor="#FFE2E2" style="text-align:center;"| {{decrease}} '''izpad v [[Pirma lyga|Pirma lygo]]''' |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2015''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#deb678" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2015|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2015.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-03-17}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2016''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2016|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2016.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-03-17}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2017''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2017|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2017.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-03-17}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2018''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#deb678" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2018|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2018.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-03-17}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2019''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-03-17}}</ref> | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| {{increase}} '''napredovanje v [[A lyga|A lygo]]''' |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2020''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-03-17}}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2021''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-03-17}}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2022''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''8.''' | <ref>[https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html#alyga A LYGA 2022 (rsssf.com)]</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2023''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''8.''' | <ref>[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga A LYGA 2023 (rsssf.com)]</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2024''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga A LYGA 2024 (rsssf.com)]</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2025''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''8.''' | <ref>[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga A LYGA 2025 (rsssf.com)]</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2026''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[TOPLYGA]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga</ref> |- |} == Moštvo sezone 2026 == ''Podatki z dne [[21. februar]]a 2026.'' (toplyga.lt) {{Fs start}} {{Fs player|no= 1|nat=LTU|pos=GK|name=[[Armantas Vitkauskas]]}} {{Fs player|no=12|nat=LTU|pos=GK|name=Lukas Grinkevičius}} {{fs player|no=14|name=[[Volodymyr Krynskij]]|nat=UKR|pos=GK}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{Fs player|no= 3|nat=LTU|pos=DF|name=[[Deividas Malžinskas]]}} {{Fs player|no= 6|nat=GNB|pos=DF|name=[[Simão Júnior]]}} {{Fs player|no=13|nat=LTU|pos=DF|name=Natanas Žebrauskas}} {{Fs player|no=19|nat=LTU|name=Valdas Antužis|pos=DF}} {{Fs player|no=20|nat=LTU|pos=DF|name=[[Aleksandras Levšinas]]}} {{Fs player|no=21|nat=LTU|pos=DF|name=[[Karolis Pliuškys]]}} {{Fs player|no=24|nat=LTU|pos=DF|name=Armandas Razvadauskas}} {{Fs player|no=27|nat=GER|pos=DF|name=[[Ricardo Henning]]}} {{Fs player|no=51|nat=BRA|pos=DF|name=Cadu Galvao}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{Fs player|no= 7|nat=LTU|pos=MF|name=[[Dovydas Norvilas]]}} {{Fs player|no=10|nat=LTU|pos=MF|name=[[Vaidas Magdušauskas]]}} {{fs player|no=11|nat=LTU|pos=MF|name=[[Rokas Filipavičius]]}} {{Fs player|no=17|nat=LTU|name=[[Maksim Andrejev]]|pos=MF}} {{Fs player|no=21|nat=LTU|pos=MF|name=Sidas Praleika}} {{Fs player|no=22|nat=LTU|pos=MF|name=Matas Ambrazaitis}} {{fs player|no=30|nat=Guinea-Bissau|pos=MF|name=[[Umaro Cande]]}} {{fs player|no=45|nat=JPN|pos=MF|name=Misaki Sato}} {{fs player|no=47|nat=SWE|pos=MF|name=[[Kofi Asare]]}} {{fs player|no=77|nat=LTU|pos=MF|name=[[Ignas Venckus]]}} {{fs player|no=99|nat=NGR|pos=MF|name=[[Aaron Olugbogi]]}} {{fs player|no=|nat=GNB|pos=MF|name=[[Ronaldo Camara]]}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{fs player|no=|nat=BRA|pos=FW|name=}} {{Fs end}} == Znameniti igralci == * {{flagicon|LTU}} [[Arminas Narbekovas]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fkbanga.lt (fkbanga.lt oficial)] (LT) * [https://uk.soccerway.com/teams/lithuania/banga-gargzdai/6593/ FK Banga] Soccerway * [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-banga-gargzdai/15839/ Globalsportsarchive] {{Nogomet v Litvie}} {{DEFAULTSORT:Banga}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1966]] {{normativna kontrola}} 7q2ipwiqujao2hdp3l3xtt8rk7jzev9 0 472362 6709582 6705160 2026-07-11T10:04:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709582 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = FC Džiugas | image = | fullname = Nogometni klub Džiugas <br> Viešoji įstaiga Telšių futbolo ateitis | nickname = žemaičiai | founded = [[1923]] SA Džiugas <br> [[1991]] FK Džiugas <br> [[2014]] VšĮ Telšių futbolo ateitis | ground = [[Centrinis stadionas (Telšiai)|Centrinis stadionas]] <br />[[Telšiai]] | capacity = 3 000 | chrtitle = Predsednik: | chairman = {{flagicon|LTU}} [[Martynas Armalis]] | mgrtitle = Trener: | manager = {{flagicon|LTU}} Andrius Lipskis | league = [[TOPLYGA]] | season = [[2025]] | position = 7.mesto [[A lyga]] | website = http://www.fcdziugas.lt/ | pattern_la1 = |pattern_b1 = |pattern_ra1 = | leftarm1 = 8C1116 |body1 = 8C1116 |rightarm1 = 8C1116 |shorts1 = 8C1116 |socks1 = 8C1116 | pattern_la2 = |pattern_b2 = |pattern_ra2 =| leftarm2 = 000000 |body2 = 000000 |rightarm2 = 000000 |shorts2 = 000000 |socks2 = 000000 }} '''Futbolo klubas Džiugas''', ali na kratko '''Džiugas''', je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz [[Telšiai|Telšiaija]]. Ustanovljen je bil leta 1923 in trenutno igra v 1. litovski nogometni ligi. ==Uspehi== *'''[[Pirma lyga]] (D2):''' ::'''PRVAKI (1x):''' 2019 ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Divizija ! Liga ! Mesto ! Sklici ! Opombe |- | bgcolor="#ffffdd" style="text-align:center;"| '''2014''' | bgcolor="#ffffdd" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#ffffdd" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuanian 2014 LFF 2 Lyga Zone West|url=http://almis.sritis.lt/ltu14lyga2w.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2023-01-22|archive-date=2019-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119120940/http://almis.sritis.lt/ltu14lyga2w.html|url-status=dead}}</ref> | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| {{increase}} '''napredovanje v [[Pirma lyga]]''' |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2015''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''10.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2015|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2015.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-22}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2016''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2016|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2016.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-22}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2017''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2017|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2017.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-22}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2018''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2018|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2018.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-22}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2019''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-22}}</ref> | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| {{increase}} '''napredovanje v [[A lyga]]''' |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2020''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-22}}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2021''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''8.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-22}}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2022''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#FFCCCC" style="text-align:center;"| '''9.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-22}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2023''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''9.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2024''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2025''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2026''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[TOPLYGA]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga</ref> |- |} == Moštvo sezone 2026 == ''Podatki z dne [[1. julij]]a 2026.'' (toplyga.lt) {{Fs start}} {{fs player|no= 1|pos=GK|name=[[Marius Paukštė]]|nat=LTU}} {{Fs player|no=22|nat=UKR|name=Mykyta Rybčynskij|pos=GK}} {{Fs player|no=91|nat=UKR|name=Vladyslav Ryabenko|pos=GK}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{Fs player|no= 2|nat=NED|pos=DF|name=[[Valentino Vermeulen]]}} {{Fs player|no= 3|nat=LTU|pos=DF|name=Džiugas Aleksa}} {{Fs player|no= 4|nat=SEN|pos=DF|name=[[Bacary Sane]]}} {{Fs player|no=23|nat=CIV|pos=DF|name=Ibrahim Cissé}} {{Fs player|no=24|nat=IRE|pos=DF|name=Joshua Okpolokpo}} {{Fs player|no=44|nat=NGR|name=Brendan Ifeanyi Asomugha|pos=DF}} {{Fs player|no=46|pos=DF|nat=POL|name=[[Jakub Wawszczyk]]}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{Fs player|no= 6|nat=LTU|pos=MF|name=Nikita Pavlovskis}} {{fs player|no= 7|name=[[Pedro Bahia]]|nat=BRA|pos=MF}} {{Fs player|no= 8|nat=UKR|name=[[Denysas Bunčukovas]]|pos=DF}} {{Fs player|no=10|nat=LTU|name=[[Vilius Piliukaitis]]|pos=MF}} {{fs player|no=14|name=[[Denis Ževžikovas]]|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=21|nat=LTU|pos=MF|name=Simas Patella}} {{Fs player|no=27|nat=LTU|pos=MF|name=Deitonas Vinckus}} {{fs player|no=30|pos=MF|nat=LTU|name=Nidas Vosylius}} {{Fs player|no=33|nat=LTU|name=[[Lukas Ankudinovas]]|pos=MF}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{Fs player|no=9|nat=ARG|pos=FW|name=[[Iker Scotto]]}} {{Fs player|no=48|nat=LTU|name=Tomas Stelmokas|pos=FW}} {{Fs player|no=90|nat=ENG|name=[[Ronald Sobowale]]|pos=FW}} {{Fs end}} == Znameniti igralci == * {{flagicon|LTU}} [[Davydas Arlauskis]], (2016–''danes'') * {{flagicon|LTU}} [[Marius Papšys]], 2019 == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fcdziugas.lt/ (fcdziugas.lt oficial)] (LT) * [https://uk.soccerway.com/teams/lithuania/diugas-teliai/30669/ FC Džiugas] Soccerway * [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-dziugas-telsiai/20684/ Globalsportsarchive] {{Nogomet v Litvie}} {{DEFAULTSORT:Dziugas}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1923]] {{normativna kontrola}} 0x4c5773pp9vj8zt3xgd5jeg6u4ti9c 0 482797 6709471 6680802 2026-07-10T21:21:18Z Jakobenedik 253093 /* Kariera */ 6709471 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Mitja Okorn | image =Wide-Mitja Okorn 21b All My Friends Are Dead - Photo by Marina Rygalina-Cropped.jpg |alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]| alt = | caption =Mitja Okorn | birth_name = <!-- uporabi le, če se razlikuje od imena zgoraj--> |children=1| nationality = | other_names = | occupation = | known_for = [[Planet samskih]] <small>(2011)</small><br>[[Pisma sv. Nikolaju]] <small>(2016)</small> }} '''Mitja Okorn''', [[Slovenci|slovenski]] [[režiser]], [[scenarist]], * [[26. januar]] [[1981]], [[Kranj]]. Svojo kariero je začel z glasbenimi spoti, specializiral pa se je za romantične filme. == Zgodnje življenje == Mitja Okorn se je rodil v [[Kranj|Kranju]] 26. januarja 1981. Po opravljeni osnovni šoli je končal srednjo ekonomsko šolo in študiral na Ekonomsko-poslovni šoli [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], nato pa je fakulteto zapustil v tretjem letniku. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani, osrednji slovenski filmski šoli, ni nikoli študiral. Zelo kritičen je tudi do slovenske kulture in filmske industrije, ki ji očita, da je amaterska, da ga ignorira in da ne vlaga v njegove filmske projekte. == Kariera == === 2005: Prvi celovečerec === Kariero je sicer začel leta 2000 z dvema dokumentarcema ''Not sponsored 1'' in ''Not sponsored 2''; s kratkim filmom ''Flexible'' pa je bil leta 2002 nagrajen na [[Motovunski filmski festival|Motovunski filmskem festivalu]]. Leta 2005 je na svoj 24. rojstni dan dočakal premiero svojega prvega celovečernega filma ''[[Tu pa tam]]'', ki je postal velika uspešnica tako doma kot na filmskem festivalu v [[Sunderland|Sunderlandu]]. To mu je odprlo vrata za snemanje oglasov in videospotov za največje evropske glasbene založbe z imeni kot so: Backstage, Select, Kosta, [[Kocka (skupina)|Kocka]], [[Bohem]], [[Elvis Jackson]], C.R.A.S.H, [[Dan D]], [[Alya]], [[Omar Naber]] in Jah Waggie; od tujih skupin pa za Tamoto.<ref>{{navedi splet|url=http://agencija.ekskluzivno.si/izvajalci/mitja-okorn|title=Mitja Okorn biography|publisher=eksluzivno.si|accessdate=16. avgust 2020|archive-date=2021-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20210127192320/http://agencija.ekskluzivno.si/izvajalci/mitja-okorn|url-status=dead}}</ref> === 2007: Velik uspeh na Poljskem === Leta 2007 je bil nagrado IYSEY, ki jo podeljuje British Council, nominiran med deset najbolj obetavnih mladih filmskih podjetnikov v Evropi. Takoj za tem je za dva tedna odšel v [[Wales]] in [[London]], tam se je predstavil strokovni žiriji in spoznal priznanega hollywoodskega producenta Duncan Kenworthy, ki ga je označil za energičnega mladega režiserja z ogromnim potencialom. Septembra istega leta je bil povabljen na Poljsko s strani komercialne televizije TVN, kjer je kot koscenarist režiral prvo sezone izjemno uspešne serije ''39 i pół'' (2008-09). Za tem je tam posnel celo vrsto oglasov. Leta 2011 je na Poljskem režiral svoj prvi mednarodni celovečerec, romantično komedijo ''[[Pisma sv. Nikolaju]] (Listy do M.)'' v distribuciji ITI Cinema, velika uspešnica ki je na Poljskem zaslužil 12 milijonov $. To je bil z 850,000 gledalcev (skupaj preko 2 milijona) najbolj gledan film tistega leta na Poljskem. Z 130 dnevi je to drugi najdlje predvajan film v poljski kinematografiji, samo za ''[[Titanik (film, 1997)|Titanik]]om''. Avtorske pravice so bile prodane televijskim postajam na Poljskem, Latviji, Češki in Sloveniji.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/trendi/film/mitja-okorn-o-filmu-pisma-sv-nikolaju-309333|title=Mitja Okorn o filmu Pisma sv. Nikolaju|publisher=siol.net|accessdate=15. november 2011}}</ref> Leta 2016 je režiral svoj drugi celovečerec na Poljskem, romantično komedijo ''[[Planet samskih]]'' v distribuciji Kino Świat, je bil velika komercialna uspešnica tako doma kot tudi v Sloveniji. Med prvim in drugim tednom predvajanja na Poljskem je prodaja kino vstopnici poskočila za kar 156%, največ po letu 1989. Film je bil nominiran za zlatega leva na 41. filmskem festivalu v mestu [[Gdynia]].<ref>{{navedi splet|url=https://radiogdansk.pl/kultura-i-rozrywka/item/46708-wiemy-kto-powalczy-o-nagrody-na-tegorocznym-festiwalu-filmowym-w-gdyni|title=Wiemy, kto powalczy o nagrody na tegorocznym Festiwalu Filmowym w Gdyni|publisher=radiogdansk.pl|accessdate=18. julij 2016}}</ref> === 2017: Hollywoodski prvenec === Leta 2017 je po podpisu pogodbe z znano losangeleško agencijo Gersh v samo 34 dneh zrežiral svoj hollywoodski prvenec ''[[Leto življenja]] (Life in a Year)'', v katerem nastopata Jaden Smith in Cara Delevingne. Film je doživel premiero šele po treh letih in kljub znanim igralcem je v ameriških medijih ostal neopažen. Označen je bil za generično solzavo romantično dramo s tragičnim koncem, ki se zaradi svoje sterilnosti in odsotnosti kemije med glavnima igralcema ne dotakne gledalca.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/mitja-okorn-v-hollywoodu-snemal-bo-s-caro-delevingne-in-jadnom-smithom/416680|title=Okorn v Hollywoodu: snemal bo s Caro Delevingne in Jadnom Smithom|accessdate=21. december 2020|date=7. marec 2017|website=rtvslo.si|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170308115628/https://www.rtvslo.si/kultura/film/mitja-okorn-v-hollywoodu-snemal-bo-s-caro-delevingne-in-jadnom-smithom/416680|archivedate=8. marec 2017}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kultura/gibljive-slike/po-uspesnicah-na-poljskem-spodrsljaj-v-hollywoodu|title=Po uspešnicah na Poljskem spodrsljaj v Hollywoodu|date=18. december 2020|accessdate=21. december 2020|website=primorske.si|publisher=|last=Pavlovič|first=Biljana}}</ref> == Zasebno == Je poročen in ima hčer.<ref>{{Navedi splet|title=Mitja Okorn se je poročil z dolgoletno partnerko|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/mitja-okorn-se-je-porocil-z-dolgoletno-partnerko.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-02-28|date=8. avgust 2022}}</ref> == Filmografija == === Celovečerni filmi === {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:center" |- ! scope="col" width=40 rowspan="2"|Leto ! scope="col" width=205 rowspan="2"| Naslov ! scope="col" colspan="3"|Naveden kot ! scope="col" width=235 rowspan="2"| Distributer ! scope="col" width=100 rowspan="2"| Država |- ! width="65"| [[Filmski režiser|Režiser]] ! width="65"| [[Filmski producent|Producent]] ! width="65"| [[Scenarist]] |- | 2005 ! scope="row"| ''[[Tu pa tam]]'' | {{yes}} | {{yes}} | {{yes}} | align=left|Ljubljanski kinematografi & Planet Tuš | align=left|Slovenija |- | 2011 ! scope="row"| ''[[Pisma sv. Nikolaju]]'' | {{yes}} | {{no}} | {{no}} | align=left|ITI Cinema | align=left|Poljska |- | 2016 ! scope="row"| ''[[Planet samskih]]'' | {{yes}} | {{no}} | {{yes}} | align=left|Kino Świat | align=left|Poljska |- | rowspan=3|2020 ! scope="row"| ''Tobulas Pasimatymas'' | {{no}} | {{no}} | {{yes}} | align=left|N/A | align=left|Litva |- ! scope="row"| ''Wszyscy moi przyjaciele nie zyja'' | {{no}} | {{yes}} | {{no}} | align=left|[[Columbia Pictures]] | align=left|Združene države |- ! scope="row"| ''[[Leto življenja]]'' | {{yes}} | {{no}} | {{no}} | align=left|[[Columbia Pictures]] | align=left|Združene države |- | 2021 ! scope="row"| ''Dekleta iz Dubaja'' | {{no}} | {{no}} | {{yes}} | align=left|TBD | align=left|Poljska |} === Televizija === {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:center" |- ! scope="col" width=40 rowspan="2"|Leto ! scope="col" width=205 rowspan="2"| Naslov ! scope="col" colspan="3"|Naveden kot ! scope="col" width=235 rowspan="2"| Program ! scope="col" width=100 rowspan="2"| Država |- ! width="65"| [[Filmski režiser|Režiser]] ! width="65"| [[Filmski producent|Producent]] ! width="65"| [[Scenarist]] |- | 2008 ! scope="row"| ''39 i pół'' | {{yes}} | {{no}} | {{yes}} | align=left|TVN | align=left|Poljska |} == Nagrade in priznanja == === Pisma sv. Nikolaju === * 2011 — Zlata vstopnica - Nagrada združenja poljskih kinematografov (Bilet) * 2012 — Zlata vstopnica - Nagrada združenja poljskih kinematografov (Bilet) * 2012 — Nagrada občinstva - Poljski filmski festival v Ameriki ([[Chicago]]) * 2012 — Levji jantar - Poljski filmski festival ([[Gdynia]]) * 2012 — Zlati prstan - Poljski filmski festival komedije (Lubomierz) * 2012 — Nagrada za režiserja - Poljski filmski festival Ekran ([[Toronto]]) * 2012 — Nagrada občinstva - Poljski filmski festival v Ameriki ([[Chicago]]) === Planet samskih === * 2016 — Nagrada občinstva - Poljski filmski festival v Ameriki ([[Chicago]]) * 2016 — Nagrada za najboljšo komedijo - Poljski filmski festival v Ameriki ([[Chicago]]) * 2016 — Nagrada občinstva - Festival mladinske vzhodnoevropske kinematografije ([[Cottbus]]) * 2016 — Nagrada za najboljši profesionalni celovečerec - Optimistični filmski festival "Multimedijski Happy End" ([[Čenstohova]]) * 2016 — Nagrada občinstva - Srednje in vzhodnoevropski filmski festival "CinEast" ([[Luksemburg]]) * 2016 — Nagrada občinstva - Poljski filmski festival "Wisła" ([[Moskva]]) * 2016 — Nagrada po izboru gledalcev - Poljski filmski festival v Seattlu ([[Seattle]]) * 2016 — Nagrada za najboljši film - Poljski filmski festival "Ekran" ([[Toronto]]) == Sklici == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Mitja Okorn}} * {{IMDb-ime|id=1840911|name=Mitja Okorn}} {{Mitja Okorn}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Okorn, Mitja}} [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Kranjčani]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] fpuwsrb94u23i7vkbbpratc49gee8f7 2 489114 6709501 6201148 2026-07-11T00:51:38Z Marjan Tomki SI 190558 /* Test {{SloBio}} */ 6709501 wikitext text/x-wiki Da tu najdeš kaj, na kar si pozabil narediti povezavo (ali pozabil, kam si jo dal), je treba v urejanje in dodati / [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Uporabnik:Marjan Tomki SI]] {{Uporabnik novinec}}<br> {{Uporabnik starost|2|9|1951}}<br> Zanimivo, kako mi razmeče te okvirčke... Za zdaj še ne vidim nobene logike. Edit: Dokler je bilo to besedilo v istem odstavku s klicem predloge, je razmetalo, ko sem vmes pritisnil <cr> (newline) tipko, pa naloži enega nad drugega. Edit: pobrisal sem tisti znak, tako da je to besedilo spet desno, pa so okvirčki v predogledu še vedno eden nad drugim. Naslednja predpostavka je, da je razlika v tem, ali je za klicem predloge manj od nepolne vrstice ali več od tega besedila. <!-- Vir: Predloga:Uporabnik cmd-1 --> {{userbox-level | level = 6 | id = [[:en:Batch file|cmd]] | id-s = 12 | info = Ta uporabnik je '''mavrični dinozaver z digitalno kontroliranimi uau krilci v [[:en:Microsoft command line script]]''' programiranju. }} <code><nowiki> <!-- info = '''Mavrični dinozaver z digitalno kontroliranimi uau krilci v [[:en:Microsoft command line script]]''' programiranju. Izklop predloge "Kategorija" spodaj z nowiki zato,da ne dodaja v kategorijo uporabniške predloge tako, da bi kako neumnost iz testiranja uspel poklicati. Recimo, ko sem v predogledu spreminjal level, večinoma nisem spremijal ne številke ne v imenu ne v kategoriji --> <noinclude> [[Kategorija:Uporabniške predloge|cmd-1]] </noinclude> </nowiki></code> == Okrog pogovora o dokumentaciji o prevajanju == * povezava: [[Pogovor o Wikipediji:Strani, ki jih je treba prevesti v slovenščino]] ... vendar ko sem prispel sem, mi je manjkala (in mi še vedno manjka, ker sem pri prevajanju za WP še vedno novinec) vsaj kaka smernica na navodila (ali vadnico), kako to (prevesti nove članke ali njih dele) dobro in učinkovito narediti, lahko (ali še bolje, zdaj ko ni več protikoronskih prepovedi stikov) navodilo ali vodenje skozi začetek v živo. Recimo, na zgornjih povezavah o prevajanju na MediaWiki iščem, kako morda prevajati v svoj peskovnik tako, da bi že pred objavo lahko to pregledal kdo z več izkušenj in dal nasvete morda ne le kako to narediti bolje, ampak tudi kako to narediti učinkoviteje. Pa v bistvu ne vidim (ampak ugibam, da neposredno naredi nov članek, kjer - če ne utegneš v eni seji prevesti celega, ne moreš prevoda z istim orodjem nadaljevati kasneje). Tako ugibanje (kjer zdaj zelo verjetno izgubim precej časa predvsem s tem, da ugibam narobe) bi morda bilo dobro nadomestiti z navodilom za (meni sedaj podobne) začetnike. Zdaj ugibam, da takrat ko sem skušal shraniti prevode, sem naredil delnega (verjetno celo nehote), potem se pa morda ni dalo narediti nove različice, ker je postopek pričakoval, da datoteka za novo-prevedeni članek še ne obstaja - ampak kot zapisano, to je ugibanje in je verjetnost, da prav uganem vsakič, infinitezimalno majhna. Nisem pa našel pojasnila, kaj se v resnici dogaja (ker ga ali ni ali ga moj način iskanja ni našel) in potem za kako leto ali dve take poskuse opustil. == Predloga inter language link == * predloga {{tl|ill|Air Tractor|tl=Air tractor|en|display=y}} {{ill|Air Tractor|tl=Air tractor|en|display=y}} Prej sem si narobe zapomnil ime predloge, zdaj kaže da dela kot pričakujem. Če bom našel vire, da smo (Slo) res nameravali kupiti ta protipožarna letala ali smo jih tudi kupili, bom poskusil prevesti tisti članek. Še ne vem pa, kako naj pravopisno pravilno uporabim velike začetnice v Slovenščini. Vidim tudi, da sem parameter tl dvakrat nenamensko uporabil v članku Eka Vogelnik, kar bi imelo neželene posledice, če tam ne bi uporabil tudi display=y (in verjetno lahko pustim, če pustim tudi opombo na pogovorni strani). == More inline citations needed == Mislim da bom rabil tudi {{tl|More footnotes|date=}} == Glavni grehi in smrtni grehi == Kot se jaz spomnim, sta to različni kategoriji. *{{em|Glavni grehi}} so v krščanstvu to, kar obravnava ta prispevek, torej sedem najmočnejših in značilnih nagnjenj k ravnanju, ki je za skupnost (in praviloma tudi za posameznika, ki te lastnosti ne obvlada) škodljivo. *{{em|Smrtni greh}} in njegov par {{em|mali greh}} sta stopnji teže greha, ne vrste. Po spominu je veljalo, da če si zagrešil smrtni greh in bi umrl, preden prepoznaš napako, se resnično pokesaš in zaprosiš (in dobiš) odpuščanje, bi bil pogubljen (pekel in podobno), mali greh pa bi pomenil vice (naj bi bilo mogoče in treba poravnati dolg tam). Vir, ki sem ga pogledal, se s tem približno sklada<ref name=Brezje>{{navedi splet |url=http://www.marija.si/gradivo/kkc/iv-velikost-greha-smrtni-in-mali-greh/ |title=Katekizem katoliške Cerkve, IV. Velikost greha: smrtni in mali greh |accessdate=22.2.2022 |date= |format= |work= }}</ref>. Smrtni greh je tam opredeljen po več značilnostih, tri so verjetno bistvene: *{{em|Teža dejanja}}: Dejanje, s katerim povzročiš majhno škodo (mislim da je bila nekoč meja opredeljena kot vrednost, s katero je mogoče preživeti en dan), ali (kratko)trajno trpljenje, bi bilo mali, tisto, s katerim povzročiš (dolgo)trajno škodo ali odvzameš življenje, pa smrtni greh *{{em|Zavestnost dejanja}} - da veš kako in zakaj je to narobe, pa vseeno to storiš *{{em|Po preudarku}} - da si imel čas (čeprav lahko zadošča trenutek) sprejeti odločitev (podobna razlika je marsikje tudi v pravu, mislim da npr. med premišljenim umorom in ubojem na mah, v afektu... ipd.) Kaže, da bi vzrok nesporazuma v tem članku lahko bil, da Britannica pravi "... mortal sin, also called cardinal sin..." in je prevajalec domneval, da so "cardinal sins" glavni grehi, in iz tega sklepal, da gre za isto reč. Britannica pa za glavne grehe uporablja drug izraz: "... seven deadly sins, also called seven capital sins or seven cardinal sins ...". Tu - zlasti med tistimi, ki se tega niso učili (in pri prevajanju, tudi če prevaja jezikoslovec) zlahka pride do zmede, saj se tako ''mortal'' sin kot ''deadly'' sin izven religije in etimološko prevajata kot smrtni/smrtonosni, "capital" (po lat. ''[[wikt:caput|caput]]'': glava) in "cardinal" (po lat. [[wikt:cardo|cardo]] - tečaj, okrog katerega se odpirajo in zapirajo vrata) pa oboje praviloma prevaja kot glavni. Po mojem je v tem primeru potrebno upoštevati opredelitev, ki jo morajo sprejeti katoličani, da so potrjeni v odrasle vernike (katekizem, preizkus pred birmo (con''firma''tio) pri otrocih in pred krstom pri odraslih.<ref name=Brezje/> === Kaj je treba === Treba bo popraviti naslov tega prispevka (domnevam da ''preimenovanje'') v sedem glavnih grehov in popraviti v prispevku [[Greh#Drugo|v razdelku drugo]] sklic oziroma ime povezave s sedem smrtnih grehov na sedem glavnih grehov. Preurediti bo treba tudi dosedanje preusmeritve okrog tega. Pred to spremembo bo treba tudi pogledati - jaz sem že malo - od kod so sklici na ta članek. Članek [[Brižinski spomeniki#Okoliščine|Brižinski spomeniki ]] se v razdelku Okoliščine sklicuje na ta članek v zvezi s tem, kako je spokornik prejel odvezo "... odvezo (''za manjše in smrtne grehe'') ..." (česar tale članek ne obravnava), ampak (obravnava zmedeno) razdelek v članku [[Greh]]. To pomeni, da bo verjetno treba ali ločiti tam razdelek Drugo na razdelek za smrtni greh/mali greh (da bo mogoče tja narediti povezavo) in razdelek za 7 glavnih grehov, ali narediti tudi za to svoj članek (po mojem ne). Glede na to, da vidim, da je bila tale pogovorna stran nekoč izbrisana in da je bilo to verjetno zaradi spora, bom malo počakal na soglasje ali nasprotovanje, preden naredim kaj od tega, kar sem naštel. --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 17:03, 5. april 2022 (CEST) == Test {{tl|SloBio}} == 5ex2bu58zh394rn04z7zb348qijv64d 6709502 6709501 2026-07-11T01:02:47Z Marjan Tomki SI 190558 /* Glavni grehi in smrtni grehi */ dodatki in pojasnitev v nejasnih delih 6709502 wikitext text/x-wiki Da tu najdeš kaj, na kar si pozabil narediti povezavo (ali pozabil, kam si jo dal), je treba v urejanje in dodati / [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Uporabnik:Marjan Tomki SI]] {{Uporabnik novinec}}<br> {{Uporabnik starost|2|9|1951}}<br> Zanimivo, kako mi razmeče te okvirčke... Za zdaj še ne vidim nobene logike. Edit: Dokler je bilo to besedilo v istem odstavku s klicem predloge, je razmetalo, ko sem vmes pritisnil <cr> (newline) tipko, pa naloži enega nad drugega. Edit: pobrisal sem tisti znak, tako da je to besedilo spet desno, pa so okvirčki v predogledu še vedno eden nad drugim. Naslednja predpostavka je, da je razlika v tem, ali je za klicem predloge manj od nepolne vrstice ali več od tega besedila. <!-- Vir: Predloga:Uporabnik cmd-1 --> {{userbox-level | level = 6 | id = [[:en:Batch file|cmd]] | id-s = 12 | info = Ta uporabnik je '''mavrični dinozaver z digitalno kontroliranimi uau krilci v [[:en:Microsoft command line script]]''' programiranju. }} <code><nowiki> <!-- info = '''Mavrični dinozaver z digitalno kontroliranimi uau krilci v [[:en:Microsoft command line script]]''' programiranju. Izklop predloge "Kategorija" spodaj z nowiki zato,da ne dodaja v kategorijo uporabniške predloge tako, da bi kako neumnost iz testiranja uspel poklicati. Recimo, ko sem v predogledu spreminjal level, večinoma nisem spremijal ne številke ne v imenu ne v kategoriji --> <noinclude> [[Kategorija:Uporabniške predloge|cmd-1]] </noinclude> </nowiki></code> == Okrog pogovora o dokumentaciji o prevajanju == * povezava: [[Pogovor o Wikipediji:Strani, ki jih je treba prevesti v slovenščino]] ... vendar ko sem prispel sem, mi je manjkala (in mi še vedno manjka, ker sem pri prevajanju za WP še vedno novinec) vsaj kaka smernica na navodila (ali vadnico), kako to (prevesti nove članke ali njih dele) dobro in učinkovito narediti, lahko (ali še bolje, zdaj ko ni več protikoronskih prepovedi stikov) navodilo ali vodenje skozi začetek v živo. Recimo, na zgornjih povezavah o prevajanju na MediaWiki iščem, kako morda prevajati v svoj peskovnik tako, da bi že pred objavo lahko to pregledal kdo z več izkušenj in dal nasvete morda ne le kako to narediti bolje, ampak tudi kako to narediti učinkoviteje. Pa v bistvu ne vidim (ampak ugibam, da neposredno naredi nov članek, kjer - če ne utegneš v eni seji prevesti celega, ne moreš prevoda z istim orodjem nadaljevati kasneje). Tako ugibanje (kjer zdaj zelo verjetno izgubim precej časa predvsem s tem, da ugibam narobe) bi morda bilo dobro nadomestiti z navodilom za (meni sedaj podobne) začetnike. Zdaj ugibam, da takrat ko sem skušal shraniti prevode, sem naredil delnega (verjetno celo nehote), potem se pa morda ni dalo narediti nove različice, ker je postopek pričakoval, da datoteka za novo-prevedeni članek še ne obstaja - ampak kot zapisano, to je ugibanje in je verjetnost, da prav uganem vsakič, infinitezimalno majhna. Nisem pa našel pojasnila, kaj se v resnici dogaja (ker ga ali ni ali ga moj način iskanja ni našel) in potem za kako leto ali dve take poskuse opustil. == Predloga inter language link == * predloga {{tl|ill|Air Tractor|tl=Air tractor|en|display=y}} {{ill|Air Tractor|tl=Air tractor|en|display=y}} Prej sem si narobe zapomnil ime predloge, zdaj kaže da dela kot pričakujem. Če bom našel vire, da smo (Slo) res nameravali kupiti ta protipožarna letala ali smo jih tudi kupili, bom poskusil prevesti tisti članek. Še ne vem pa, kako naj pravopisno pravilno uporabim velike začetnice v Slovenščini. Vidim tudi, da sem parameter tl dvakrat nenamensko uporabil v članku Eka Vogelnik, kar bi imelo neželene posledice, če tam ne bi uporabil tudi display=y (in verjetno lahko pustim, če pustim tudi opombo na pogovorni strani). == More inline citations needed == Mislim da bom rabil tudi {{tl|More footnotes|date=}} == Glavni grehi in smrtni grehi == Kot se jaz spomnim, sta to različni kategoriji. *{{em|Glavni grehi}} so v krščanstvu to, kar obravnava ta prispevek, torej sedem najmočnejših in značilnih nagnjenj k ravnanju, ki je za skupnost (in praviloma tudi za posameznika, ki te lastnosti v in pri sebi ne obvlada) škodljivo. *{{em|Smrtni greh}} in njegov par {{em|mali greh}} sta stopnji teže greha, ne vrste. Po spominu je veljalo, da če si zagrešil smrtni greh in bi umrl, preden prepoznaš napako, se resnično pokesaš in zaprosiš (in dobiš) odpuščanje, bi bil pogubljen (pekel in podobno), mali greh pa bi pomenil vice (naj bi bilo mogoče in treba poravnati dolg tam). Vir, ki sem ga pogledal, se s tem približno sklada<ref name=Brezje>{{navedi splet |url=http://www.marija.si/gradivo/kkc/iv-velikost-greha-smrtni-in-mali-greh/ |title=Katekizem katoliške Cerkve, IV. Velikost greha: smrtni in mali greh |accessdate=22.2.2022 |date= |format= |work= }}</ref>. Smrtni greh je tam opredeljen po več značilnostih, tri so verjetno bistvene: *{{em|Teža dejanja}}: Dejanje, s katerim povzročiš majhno škodo (mislim da je bila nekoč meja opredeljena kot vrednost, s katero je mogoče preživeti en dan), ali (kratko)trajno trpljenje, bi bilo mali, tisto, s katerim povzročiš (dolgo)trajno škodo ali odvzameš življenje, pa smrtni greh *{{em|Zavestnost dejanja}} - da veš kako in zakaj je to narobe, pa vseeno to storiš *{{em|Po preudarku}} - da si imel čas (čeprav lahko zadošča trenutek) sprejeti odločitev (podobna razlika je marsikje tudi v pravu, mislim da npr. med premišljenim umorom in ubojem na mah, v afektu... ipd.) Kaže, da bi vzrok za nesporazuma v tem članku lahko bil, da Britannica pravi "... mortal sin, also called cardinal sin..." in je prevajalec domneval, da so "cardinal sins" glavni grehi, in iz tega sklepal, da gre za isto reč. Britannica pa za glavne grehe uporablja drug izraz: "... seven deadly sins, also called seven capital sins or seven cardinal sins ...". Tu - zlasti med tistimi, ki se tega niso učili (in pri prevajanju, tudi če prevaja jezikoslovec, ki pa ne pozna dobro konteksta vzgoje pri tisti veroizpovedi) potem zlahka pride do take zmede, saj se tako ''mortal'' sin kot ''deadly'' sin izven religije in etimološko prevajata kot smrtni/smrtonosni, "capital" (po lat. ''[[wikt:caput|caput]]'': glava) in "cardinal" (po lat. [[wikt:cardo|cardo]] - tečaj, okrog katerega se odpirajo in zapirajo vrata) pa oboje praviloma prevaja kot glavni. Po mojem je v tem primeru potrebno upoštevati opredelitev, ki jo morajo sprejeti katoličani, da so potrjeni v odrasle vernike (katekizem, preizkus pred birmo (con''firma''tio) pri otrocih in pred krstom pri odraslih.<ref name=Brezje/> === Kaj je treba === Treba bi bilo popraviti naslov tega prispevka (domnevam da ''preimenovanje'') v sedem glavnih grehov in popraviti v prispevku [[Greh#Drugo|v razdelku drugo]] sklic oziroma ime povezave s sedem smrtnih grehov na sedem glavnih grehov. Preurediti bo treba tudi dosedanje preusmeritve okrog tega. Pred to spremembo bo treba tudi pogledati - jaz sem že malo - od kod so sklici na ta članek. Članek [[Brižinski spomeniki#Okoliščine|Brižinski spomeniki ]] se v razdelku Okoliščine sklicuje na ta članek v zvezi s tem, kako je spokornik prejel odvezo "... odvezo (''za manjše in smrtne grehe'') ..." (česar tale članek ne obravnava), ampak (obravnava zmedeno) razdelek v članku [[Greh]]. To pomeni, da bo verjetno treba ali ločiti tam razdelek Drugo na razdelek za smrtni greh/mali greh (da bo mogoče tja narediti povezavo) in razdelek za 7 glavnih grehov, ali narediti tudi za to svoj članek (po mojem ne). Glede na to, da vidim, da je bila tale pogovorna stran nekoč izbrisana in da je bilo to verjetno zaradi spora, bom malo počakal na soglasje ali nasprotovanje, preden naredim kaj od tega, kar sem naštel. --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 17:03, 5. april 2022 (CEST) == Test {{tl|SloBio}} == mk6kkmihq7qh5gmqujyg0d11u36j3yt 6709503 6709502 2026-07-11T01:05:40Z Marjan Tomki SI 190558 /* Opombe, sklici in viri */ 6709503 wikitext text/x-wiki Da tu najdeš kaj, na kar si pozabil narediti povezavo (ali pozabil, kam si jo dal), je treba v urejanje in dodati / [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Uporabnik:Marjan Tomki SI]] {{Uporabnik novinec}}<br> {{Uporabnik starost|2|9|1951}}<br> Zanimivo, kako mi razmeče te okvirčke... Za zdaj še ne vidim nobene logike. Edit: Dokler je bilo to besedilo v istem odstavku s klicem predloge, je razmetalo, ko sem vmes pritisnil <cr> (newline) tipko, pa naloži enega nad drugega. Edit: pobrisal sem tisti znak, tako da je to besedilo spet desno, pa so okvirčki v predogledu še vedno eden nad drugim. Naslednja predpostavka je, da je razlika v tem, ali je za klicem predloge manj od nepolne vrstice ali več od tega besedila. <!-- Vir: Predloga:Uporabnik cmd-1 --> {{userbox-level | level = 6 | id = [[:en:Batch file|cmd]] | id-s = 12 | info = Ta uporabnik je '''mavrični dinozaver z digitalno kontroliranimi uau krilci v [[:en:Microsoft command line script]]''' programiranju. }} <code><nowiki> <!-- info = '''Mavrični dinozaver z digitalno kontroliranimi uau krilci v [[:en:Microsoft command line script]]''' programiranju. Izklop predloge "Kategorija" spodaj z nowiki zato,da ne dodaja v kategorijo uporabniške predloge tako, da bi kako neumnost iz testiranja uspel poklicati. Recimo, ko sem v predogledu spreminjal level, večinoma nisem spremijal ne številke ne v imenu ne v kategoriji --> <noinclude> [[Kategorija:Uporabniške predloge|cmd-1]] </noinclude> </nowiki></code> == Okrog pogovora o dokumentaciji o prevajanju == * povezava: [[Pogovor o Wikipediji:Strani, ki jih je treba prevesti v slovenščino]] ... vendar ko sem prispel sem, mi je manjkala (in mi še vedno manjka, ker sem pri prevajanju za WP še vedno novinec) vsaj kaka smernica na navodila (ali vadnico), kako to (prevesti nove članke ali njih dele) dobro in učinkovito narediti, lahko (ali še bolje, zdaj ko ni več protikoronskih prepovedi stikov) navodilo ali vodenje skozi začetek v živo. Recimo, na zgornjih povezavah o prevajanju na MediaWiki iščem, kako morda prevajati v svoj peskovnik tako, da bi že pred objavo lahko to pregledal kdo z več izkušenj in dal nasvete morda ne le kako to narediti bolje, ampak tudi kako to narediti učinkoviteje. Pa v bistvu ne vidim (ampak ugibam, da neposredno naredi nov članek, kjer - če ne utegneš v eni seji prevesti celega, ne moreš prevoda z istim orodjem nadaljevati kasneje). Tako ugibanje (kjer zdaj zelo verjetno izgubim precej časa predvsem s tem, da ugibam narobe) bi morda bilo dobro nadomestiti z navodilom za (meni sedaj podobne) začetnike. Zdaj ugibam, da takrat ko sem skušal shraniti prevode, sem naredil delnega (verjetno celo nehote), potem se pa morda ni dalo narediti nove različice, ker je postopek pričakoval, da datoteka za novo-prevedeni članek še ne obstaja - ampak kot zapisano, to je ugibanje in je verjetnost, da prav uganem vsakič, infinitezimalno majhna. Nisem pa našel pojasnila, kaj se v resnici dogaja (ker ga ali ni ali ga moj način iskanja ni našel) in potem za kako leto ali dve take poskuse opustil. == Predloga inter language link == * predloga {{tl|ill|Air Tractor|tl=Air tractor|en|display=y}} {{ill|Air Tractor|tl=Air tractor|en|display=y}} Prej sem si narobe zapomnil ime predloge, zdaj kaže da dela kot pričakujem. Če bom našel vire, da smo (Slo) res nameravali kupiti ta protipožarna letala ali smo jih tudi kupili, bom poskusil prevesti tisti članek. Še ne vem pa, kako naj pravopisno pravilno uporabim velike začetnice v Slovenščini. Vidim tudi, da sem parameter tl dvakrat nenamensko uporabil v članku Eka Vogelnik, kar bi imelo neželene posledice, če tam ne bi uporabil tudi display=y (in verjetno lahko pustim, če pustim tudi opombo na pogovorni strani). == More inline citations needed == Mislim da bom rabil tudi {{tl|More footnotes|date=}} == Glavni grehi in smrtni grehi == Kot se jaz spomnim, sta to različni kategoriji. *{{em|Glavni grehi}} so v krščanstvu to, kar obravnava ta prispevek, torej sedem najmočnejših in značilnih nagnjenj k ravnanju, ki je za skupnost (in praviloma tudi za posameznika, ki te lastnosti v in pri sebi ne obvlada) škodljivo. *{{em|Smrtni greh}} in njegov par {{em|mali greh}} sta stopnji teže greha, ne vrste. Po spominu je veljalo, da če si zagrešil smrtni greh in bi umrl, preden prepoznaš napako, se resnično pokesaš in zaprosiš (in dobiš) odpuščanje, bi bil pogubljen (pekel in podobno), mali greh pa bi pomenil vice (naj bi bilo mogoče in treba poravnati dolg tam). Vir, ki sem ga pogledal, se s tem približno sklada<ref name=Brezje>{{navedi splet |url=http://www.marija.si/gradivo/kkc/iv-velikost-greha-smrtni-in-mali-greh/ |title=Katekizem katoliške Cerkve, IV. Velikost greha: smrtni in mali greh |accessdate=22.2.2022 |date= |format= |work= }}</ref>. Smrtni greh je tam opredeljen po več značilnostih, tri so verjetno bistvene: *{{em|Teža dejanja}}: Dejanje, s katerim povzročiš majhno škodo (mislim da je bila nekoč meja opredeljena kot vrednost, s katero je mogoče preživeti en dan), ali (kratko)trajno trpljenje, bi bilo mali, tisto, s katerim povzročiš (dolgo)trajno škodo ali odvzameš življenje, pa smrtni greh *{{em|Zavestnost dejanja}} - da veš kako in zakaj je to narobe, pa vseeno to storiš *{{em|Po preudarku}} - da si imel čas (čeprav lahko zadošča trenutek) sprejeti odločitev (podobna razlika je marsikje tudi v pravu, mislim da npr. med premišljenim umorom in ubojem na mah, v afektu... ipd.) Kaže, da bi vzrok za nesporazuma v tem članku lahko bil, da Britannica pravi "... mortal sin, also called cardinal sin..." in je prevajalec domneval, da so "cardinal sins" glavni grehi, in iz tega sklepal, da gre za isto reč. Britannica pa za glavne grehe uporablja drug izraz: "... seven deadly sins, also called seven capital sins or seven cardinal sins ...". Tu - zlasti med tistimi, ki se tega niso učili (in pri prevajanju, tudi če prevaja jezikoslovec, ki pa ne pozna dobro konteksta vzgoje pri tisti veroizpovedi) potem zlahka pride do take zmede, saj se tako ''mortal'' sin kot ''deadly'' sin izven religije in etimološko prevajata kot smrtni/smrtonosni, "capital" (po lat. ''[[wikt:caput|caput]]'': glava) in "cardinal" (po lat. [[wikt:cardo|cardo]] - tečaj, okrog katerega se odpirajo in zapirajo vrata) pa oboje praviloma prevaja kot glavni. Po mojem je v tem primeru potrebno upoštevati opredelitev, ki jo morajo sprejeti katoličani, da so potrjeni v odrasle vernike (katekizem, preizkus pred birmo (con''firma''tio) pri otrocih in pred krstom pri odraslih.<ref name=Brezje/> === Kaj je treba === Treba bi bilo popraviti naslov tega prispevka (domnevam da ''preimenovanje'') v sedem glavnih grehov in popraviti v prispevku [[Greh#Drugo|v razdelku drugo]] sklic oziroma ime povezave s sedem smrtnih grehov na sedem glavnih grehov. Preurediti bo treba tudi dosedanje preusmeritve okrog tega. Pred to spremembo bo treba tudi pogledati - jaz sem že malo - od kod so sklici na ta članek. Članek [[Brižinski spomeniki#Okoliščine|Brižinski spomeniki ]] se v razdelku Okoliščine sklicuje na ta članek v zvezi s tem, kako je spokornik prejel odvezo "... odvezo (''za manjše in smrtne grehe'') ..." (česar tale članek ne obravnava), ampak (obravnava zmedeno) razdelek v članku [[Greh]]. To pomeni, da bo verjetno treba ali ločiti tam razdelek Drugo na razdelek za smrtni greh/mali greh (da bo mogoče tja narediti povezavo) in razdelek za 7 glavnih grehov, ali narediti tudi za to svoj članek (po mojem ne). Glede na to, da vidim, da je bila tale pogovorna stran nekoč izbrisana in da je bilo to verjetno zaradi spora, bom malo počakal na soglasje ali nasprotovanje, preden naredim kaj od tega, kar sem naštel. --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 17:03, 5. april 2022 (CEST) == Test {{tl|SloBio}} == == Opombe, sklici in viri == {{sklici}} d7k7ywfoow1euum0h5tjku7eirw58w5 6709504 6709503 2026-07-11T01:13:50Z Marjan Tomki SI 190558 Da je test uporabe teh predlog (na domači strani so na desni, tu na levi, in me rahlo zanima, kaj jo povzroča ) in zdaj še naprej malo tega, kako se okrog njih razlije besedilo, pa da je IMO čisto OK če ostane kategorija uporabnika 6709504 wikitext text/x-wiki Da tu najdeš kaj, na kar si pozabil narediti povezavo (ali pozabil, kam si jo dal), je treba v urejanje in dodati / [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Uporabnik:Marjan Tomki SI]] {{Uporabnik novinec}} Zdi se, da me to me daje tudi v kategorijo novincev, kar morda po času ni več čisto res. Ampak ker to pomeni, da mi je lahko potrebna (in dobrodošla) pomoč izkušenejših urejevalcev, ni čisto nič narobe, če tako še ostanne. <br> {{Uporabnik starost|2|9|1951}}<br> Zanimivo, kako mi razmeče te okvirčke... Za zdaj še ne vidim nobene logike. Edit: Dokler je bilo to besedilo v istem odstavku s klicem predloge, je razmetalo, ko sem vmes pritisnil <cr> (newline) tipko, pa naloži enega nad drugega. Edit: pobrisal sem tisti znak, tako da je to besedilo spet desno, pa so okvirčki v predogledu še vedno eden nad drugim. Naslednja predpostavka je, da je razlika v tem, ali je za klicem predloge manj od nepolne vrstice ali več od tega besedila. <!-- Vir: Predloga:Uporabnik cmd-1 --> {{userbox-level | level = 6 | id = [[:en:Batch file|cmd]] | id-s = 12 | info = Ta uporabnik je '''mavrični dinozaver z digitalno kontroliranimi uau krilci v [[:en:Microsoft command line script]]''' programiranju. }} <code><nowiki> <!-- info = '''Mavrični dinozaver z digitalno kontroliranimi uau krilci v [[:en:Microsoft command line script]]''' programiranju. Izklop predloge "Kategorija" spodaj z nowiki zato,da ne dodaja v kategorijo uporabniške predloge tako, da bi kako neumnost iz testiranja uspel poklicati. Recimo, ko sem v predogledu spreminjal level, večinoma nisem spremijal ne številke ne v imenu ne v kategoriji --> <noinclude> [[Kategorija:Uporabniške predloge|cmd-1]] </noinclude> </nowiki></code> == Okrog pogovora o dokumentaciji o prevajanju == * povezava: [[Pogovor o Wikipediji:Strani, ki jih je treba prevesti v slovenščino]] ... vendar ko sem prispel sem, mi je manjkala (in mi še vedno manjka, ker sem pri prevajanju za WP še vedno novinec) vsaj kaka smernica na navodila (ali vadnico), kako to (prevesti nove članke ali njih dele) dobro in učinkovito narediti, lahko (ali še bolje, zdaj ko ni več protikoronskih prepovedi stikov) navodilo ali vodenje skozi začetek v živo. Recimo, na zgornjih povezavah o prevajanju na MediaWiki iščem, kako morda prevajati v svoj peskovnik tako, da bi že pred objavo lahko to pregledal kdo z več izkušenj in dal nasvete morda ne le kako to narediti bolje, ampak tudi kako to narediti učinkoviteje. Pa v bistvu ne vidim (ampak ugibam, da neposredno naredi nov članek, kjer - če ne utegneš v eni seji prevesti celega, ne moreš prevoda z istim orodjem nadaljevati kasneje). Tako ugibanje (kjer zdaj zelo verjetno izgubim precej časa predvsem s tem, da ugibam narobe) bi morda bilo dobro nadomestiti z navodilom za (meni sedaj podobne) začetnike. Zdaj ugibam, da takrat ko sem skušal shraniti prevode, sem naredil delnega (verjetno celo nehote), potem se pa morda ni dalo narediti nove različice, ker je postopek pričakoval, da datoteka za novo-prevedeni članek še ne obstaja - ampak kot zapisano, to je ugibanje in je verjetnost, da prav uganem vsakič, infinitezimalno majhna. Nisem pa našel pojasnila, kaj se v resnici dogaja (ker ga ali ni ali ga moj način iskanja ni našel) in potem za kako leto ali dve take poskuse opustil. == Predloga inter language link == * predloga {{tl|ill|Air Tractor|tl=Air tractor|en|display=y}} {{ill|Air Tractor|tl=Air tractor|en|display=y}} Prej sem si narobe zapomnil ime predloge, zdaj kaže da dela kot pričakujem. Če bom našel vire, da smo (Slo) res nameravali kupiti ta protipožarna letala ali smo jih tudi kupili, bom poskusil prevesti tisti članek. Še ne vem pa, kako naj pravopisno pravilno uporabim velike začetnice v Slovenščini. Vidim tudi, da sem parameter tl dvakrat nenamensko uporabil v članku Eka Vogelnik, kar bi imelo neželene posledice, če tam ne bi uporabil tudi display=y (in verjetno lahko pustim, če pustim tudi opombo na pogovorni strani). == More inline citations needed == Mislim da bom rabil tudi {{tl|More footnotes|date=}} == Glavni grehi in smrtni grehi == Kot se jaz spomnim, sta to različni kategoriji. *{{em|Glavni grehi}} so v krščanstvu to, kar obravnava ta prispevek, torej sedem najmočnejših in značilnih nagnjenj k ravnanju, ki je za skupnost (in praviloma tudi za posameznika, ki te lastnosti v in pri sebi ne obvlada) škodljivo. *{{em|Smrtni greh}} in njegov par {{em|mali greh}} sta stopnji teže greha, ne vrste. Po spominu je veljalo, da če si zagrešil smrtni greh in bi umrl, preden prepoznaš napako, se resnično pokesaš in zaprosiš (in dobiš) odpuščanje, bi bil pogubljen (pekel in podobno), mali greh pa bi pomenil vice (naj bi bilo mogoče in treba poravnati dolg tam). Vir, ki sem ga pogledal, se s tem približno sklada<ref name=Brezje>{{navedi splet |url=http://www.marija.si/gradivo/kkc/iv-velikost-greha-smrtni-in-mali-greh/ |title=Katekizem katoliške Cerkve, IV. Velikost greha: smrtni in mali greh |accessdate=22.2.2022 |date= |format= |work= }}</ref>. Smrtni greh je tam opredeljen po več značilnostih, tri so verjetno bistvene: *{{em|Teža dejanja}}: Dejanje, s katerim povzročiš majhno škodo (mislim da je bila nekoč meja opredeljena kot vrednost, s katero je mogoče preživeti en dan), ali (kratko)trajno trpljenje, bi bilo mali, tisto, s katerim povzročiš (dolgo)trajno škodo ali odvzameš življenje, pa smrtni greh *{{em|Zavestnost dejanja}} - da veš kako in zakaj je to narobe, pa vseeno to storiš *{{em|Po preudarku}} - da si imel čas (čeprav lahko zadošča trenutek) sprejeti odločitev (podobna razlika je marsikje tudi v pravu, mislim da npr. med premišljenim umorom in ubojem na mah, v afektu... ipd.) Kaže, da bi vzrok za nesporazuma v tem članku lahko bil, da Britannica pravi "... mortal sin, also called cardinal sin..." in je prevajalec domneval, da so "cardinal sins" glavni grehi, in iz tega sklepal, da gre za isto reč. Britannica pa za glavne grehe uporablja drug izraz: "... seven deadly sins, also called seven capital sins or seven cardinal sins ...". Tu - zlasti med tistimi, ki se tega niso učili (in pri prevajanju, tudi če prevaja jezikoslovec, ki pa ne pozna dobro konteksta vzgoje pri tisti veroizpovedi) potem zlahka pride do take zmede, saj se tako ''mortal'' sin kot ''deadly'' sin izven religije in etimološko prevajata kot smrtni/smrtonosni, "capital" (po lat. ''[[wikt:caput|caput]]'': glava) in "cardinal" (po lat. [[wikt:cardo|cardo]] - tečaj, okrog katerega se odpirajo in zapirajo vrata) pa oboje praviloma prevaja kot glavni. Po mojem je v tem primeru potrebno upoštevati opredelitev, ki jo morajo sprejeti katoličani, da so potrjeni v odrasle vernike (katekizem, preizkus pred birmo (con''firma''tio) pri otrocih in pred krstom pri odraslih.<ref name=Brezje/> === Kaj je treba === Treba bi bilo popraviti naslov tega prispevka (domnevam da ''preimenovanje'') v sedem glavnih grehov in popraviti v prispevku [[Greh#Drugo|v razdelku drugo]] sklic oziroma ime povezave s sedem smrtnih grehov na sedem glavnih grehov. Preurediti bo treba tudi dosedanje preusmeritve okrog tega. Pred to spremembo bo treba tudi pogledati - jaz sem že malo - od kod so sklici na ta članek. Članek [[Brižinski spomeniki#Okoliščine|Brižinski spomeniki ]] se v razdelku Okoliščine sklicuje na ta članek v zvezi s tem, kako je spokornik prejel odvezo "... odvezo (''za manjše in smrtne grehe'') ..." (česar tale članek ne obravnava), ampak (obravnava zmedeno) razdelek v članku [[Greh]]. To pomeni, da bo verjetno treba ali ločiti tam razdelek Drugo na razdelek za smrtni greh/mali greh (da bo mogoče tja narediti povezavo) in razdelek za 7 glavnih grehov, ali narediti tudi za to svoj članek (po mojem ne). Glede na to, da vidim, da je bila tale pogovorna stran nekoč izbrisana in da je bilo to verjetno zaradi spora, bom malo počakal na soglasje ali nasprotovanje, preden naredim kaj od tega, kar sem naštel. --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 17:03, 5. april 2022 (CEST) == Test {{tl|SloBio}} == == Opombe, sklici in viri == {{sklici}} t92i0f139sxbs7ehubuq5tbedjfjv1z 6709505 6709504 2026-07-11T01:31:15Z Marjan Tomki SI 190558 Testiranje okrog presledka in okvira za navedek, nekaj nenavadnosti pri <br> v tem besedilu - nedokončano, naprej kdaj drugič 6709505 wikitext text/x-wiki Da tu najdeš kaj, na kar si pozabil narediti povezavo (ali pozabil, kam si jo dal), je treba v urejanje in dodati / [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Uporabnik:Marjan Tomki SI]] {{Uporabnik novinec}}Zdi se, da me to me daje tudi v kategorijo novincev, kar morda po času ni več čisto res. Ampak ker to pomeni, da mi je lahko potrebna (in dobrodošla) pomoč izkušenejših urejevalcev, ni čisto nič narobe, če tako še ostane. <br> Presledek med klicem predloge in besedilom pa se razume kot presledek na začetku vrstice, torej kot navedek (in dobi okvirček in obarvano ozadje). Že predogled po odstranitvi presledka to potrdi, ampak vseeno tako tudi shranim (s temle bi moralo biti dovolj besedila za obliv. V ''predogledu'' sem pogledal, kaj se zgodi z okvirjem, če je besedilo daljše (domneval sem, da bo oblivanje besedila drugačno) in izkaže se, da nastane pravokoten okvir, katerega levi rob je poravnan z desnim robom okenca, da sem novinec, in ni oblivanja besedila, ki ga WP SW vidi kot del navedka in da v okvir. Umaknem tisti presledek in obliv je, to bom tudi shranil. Zanimivo, da <br> zgoraj vsaj v predogledu ne povzroči nove vrstice, tule pa kaže da jo... ampak to stestiram kdaj drugič. Shranim, da vidim, če bo še kaj razlik. {{Uporabnik starost|2|9|1951}}<br> Zanimivo, kako mi razmeče te okvirčke... Za zdaj še ne vidim nobene logike. Edit: Dokler je bilo to besedilo v istem odstavku s klicem predloge, je razmetalo, ko sem vmes pritisnil <cr> (newline) tipko, pa naloži enega nad drugega. Edit: pobrisal sem tisti znak, tako da je to besedilo spet desno, pa so okvirčki v predogledu še vedno eden nad drugim. Naslednja predpostavka je, da je razlika v tem, ali je za klicem predloge manj od nepolne vrstice ali več od tega besedila. <!-- Vir: Predloga:Uporabnik cmd-1 --> {{userbox-level | level = 6 | id = [[:en:Batch file|cmd]] | id-s = 12 | info = Ta uporabnik je '''mavrični dinozaver z digitalno kontroliranimi uau krilci v [[:en:Microsoft command line script]]''' programiranju. }} <code><nowiki> <!-- info = '''Mavrični dinozaver z digitalno kontroliranimi uau krilci v [[:en:Microsoft command line script]]''' programiranju. Izklop predloge "Kategorija" spodaj z nowiki zato,da ne dodaja v kategorijo uporabniške predloge tako, da bi kako neumnost iz testiranja uspel poklicati. Recimo, ko sem v predogledu spreminjal level, večinoma nisem spremijal ne številke ne v imenu ne v kategoriji --> <noinclude> [[Kategorija:Uporabniške predloge|cmd-1]] </noinclude> </nowiki></code> == Okrog pogovora o dokumentaciji o prevajanju == * povezava: [[Pogovor o Wikipediji:Strani, ki jih je treba prevesti v slovenščino]] ... vendar ko sem prispel sem, mi je manjkala (in mi še vedno manjka, ker sem pri prevajanju za WP še vedno novinec) vsaj kaka smernica na navodila (ali vadnico), kako to (prevesti nove članke ali njih dele) dobro in učinkovito narediti, lahko (ali še bolje, zdaj ko ni več protikoronskih prepovedi stikov) navodilo ali vodenje skozi začetek v živo. Recimo, na zgornjih povezavah o prevajanju na MediaWiki iščem, kako morda prevajati v svoj peskovnik tako, da bi že pred objavo lahko to pregledal kdo z več izkušenj in dal nasvete morda ne le kako to narediti bolje, ampak tudi kako to narediti učinkoviteje. Pa v bistvu ne vidim (ampak ugibam, da neposredno naredi nov članek, kjer - če ne utegneš v eni seji prevesti celega, ne moreš prevoda z istim orodjem nadaljevati kasneje). Tako ugibanje (kjer zdaj zelo verjetno izgubim precej časa predvsem s tem, da ugibam narobe) bi morda bilo dobro nadomestiti z navodilom za (meni sedaj podobne) začetnike. Zdaj ugibam, da takrat ko sem skušal shraniti prevode, sem naredil delnega (verjetno celo nehote), potem se pa morda ni dalo narediti nove različice, ker je postopek pričakoval, da datoteka za novo-prevedeni članek še ne obstaja - ampak kot zapisano, to je ugibanje in je verjetnost, da prav uganem vsakič, infinitezimalno majhna. Nisem pa našel pojasnila, kaj se v resnici dogaja (ker ga ali ni ali ga moj način iskanja ni našel) in potem za kako leto ali dve take poskuse opustil. == Predloga inter language link == * predloga {{tl|ill|Air Tractor|tl=Air tractor|en|display=y}} {{ill|Air Tractor|tl=Air tractor|en|display=y}} Prej sem si narobe zapomnil ime predloge, zdaj kaže da dela kot pričakujem. Če bom našel vire, da smo (Slo) res nameravali kupiti ta protipožarna letala ali smo jih tudi kupili, bom poskusil prevesti tisti članek. Še ne vem pa, kako naj pravopisno pravilno uporabim velike začetnice v Slovenščini. Vidim tudi, da sem parameter tl dvakrat nenamensko uporabil v članku Eka Vogelnik, kar bi imelo neželene posledice, če tam ne bi uporabil tudi display=y (in verjetno lahko pustim, če pustim tudi opombo na pogovorni strani). == More inline citations needed == Mislim da bom rabil tudi {{tl|More footnotes|date=}} == Glavni grehi in smrtni grehi == Kot se jaz spomnim, sta to različni kategoriji. *{{em|Glavni grehi}} so v krščanstvu to, kar obravnava ta prispevek, torej sedem najmočnejših in značilnih nagnjenj k ravnanju, ki je za skupnost (in praviloma tudi za posameznika, ki te lastnosti v in pri sebi ne obvlada) škodljivo. *{{em|Smrtni greh}} in njegov par {{em|mali greh}} sta stopnji teže greha, ne vrste. Po spominu je veljalo, da če si zagrešil smrtni greh in bi umrl, preden prepoznaš napako, se resnično pokesaš in zaprosiš (in dobiš) odpuščanje, bi bil pogubljen (pekel in podobno), mali greh pa bi pomenil vice (naj bi bilo mogoče in treba poravnati dolg tam). Vir, ki sem ga pogledal, se s tem približno sklada<ref name=Brezje>{{navedi splet |url=http://www.marija.si/gradivo/kkc/iv-velikost-greha-smrtni-in-mali-greh/ |title=Katekizem katoliške Cerkve, IV. Velikost greha: smrtni in mali greh |accessdate=22.2.2022 |date= |format= |work= }}</ref>. Smrtni greh je tam opredeljen po več značilnostih, tri so verjetno bistvene: *{{em|Teža dejanja}}: Dejanje, s katerim povzročiš majhno škodo (mislim da je bila nekoč meja opredeljena kot vrednost, s katero je mogoče preživeti en dan), ali (kratko)trajno trpljenje, bi bilo mali, tisto, s katerim povzročiš (dolgo)trajno škodo ali odvzameš življenje, pa smrtni greh *{{em|Zavestnost dejanja}} - da veš kako in zakaj je to narobe, pa vseeno to storiš *{{em|Po preudarku}} - da si imel čas (čeprav lahko zadošča trenutek) sprejeti odločitev (podobna razlika je marsikje tudi v pravu, mislim da npr. med premišljenim umorom in ubojem na mah, v afektu... ipd.) Kaže, da bi vzrok za nesporazuma v tem članku lahko bil, da Britannica pravi "... mortal sin, also called cardinal sin..." in je prevajalec domneval, da so "cardinal sins" glavni grehi, in iz tega sklepal, da gre za isto reč. Britannica pa za glavne grehe uporablja drug izraz: "... seven deadly sins, also called seven capital sins or seven cardinal sins ...". Tu - zlasti med tistimi, ki se tega niso učili (in pri prevajanju, tudi če prevaja jezikoslovec, ki pa ne pozna dobro konteksta vzgoje pri tisti veroizpovedi) potem zlahka pride do take zmede, saj se tako ''mortal'' sin kot ''deadly'' sin izven religije in etimološko prevajata kot smrtni/smrtonosni, "capital" (po lat. ''[[wikt:caput|caput]]'': glava) in "cardinal" (po lat. [[wikt:cardo|cardo]] - tečaj, okrog katerega se odpirajo in zapirajo vrata) pa oboje praviloma prevaja kot glavni. Po mojem je v tem primeru potrebno upoštevati opredelitev, ki jo morajo sprejeti katoličani, da so potrjeni v odrasle vernike (katekizem, preizkus pred birmo (con''firma''tio) pri otrocih in pred krstom pri odraslih.<ref name=Brezje/> === Kaj je treba === Treba bi bilo popraviti naslov tega prispevka (domnevam da ''preimenovanje'') v sedem glavnih grehov in popraviti v prispevku [[Greh#Drugo|v razdelku drugo]] sklic oziroma ime povezave s sedem smrtnih grehov na sedem glavnih grehov. Preurediti bo treba tudi dosedanje preusmeritve okrog tega. Pred to spremembo bo treba tudi pogledati - jaz sem že malo - od kod so sklici na ta članek. Članek [[Brižinski spomeniki#Okoliščine|Brižinski spomeniki ]] se v razdelku Okoliščine sklicuje na ta članek v zvezi s tem, kako je spokornik prejel odvezo "... odvezo (''za manjše in smrtne grehe'') ..." (česar tale članek ne obravnava), ampak (obravnava zmedeno) razdelek v članku [[Greh]]. To pomeni, da bo verjetno treba ali ločiti tam razdelek Drugo na razdelek za smrtni greh/mali greh (da bo mogoče tja narediti povezavo) in razdelek za 7 glavnih grehov, ali narediti tudi za to svoj članek (po mojem ne). Glede na to, da vidim, da je bila tale pogovorna stran nekoč izbrisana in da je bilo to verjetno zaradi spora, bom malo počakal na soglasje ali nasprotovanje, preden naredim kaj od tega, kar sem naštel. --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 17:03, 5. april 2022 (CEST) == Test {{tl|SloBio}} == == Opombe, sklici in viri == {{sklici}} prjeqbgmywvl196vbx8vh4zjw1pahsf 6709506 6709505 2026-07-11T01:39:54Z Marjan Tomki SI 190558 Da ne pozabim do takrat, ko bo kaj časa za test 6709506 wikitext text/x-wiki Da tu najdeš kaj, na kar si pozabil narediti povezavo (ali pozabil, kam si jo dal), je treba v urejanje in dodati / [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Uporabnik:Marjan Tomki SI]] {{Uporabnik novinec}}Zdi se, da me to me daje tudi v kategorijo novincev, kar morda po času ni več čisto res. Ampak ker to pomeni, da mi je lahko potrebna (in dobrodošla) pomoč izkušenejših urejevalcev, ni čisto nič narobe, če tako še ostane. <br> Presledek med klicem predloge in besedilom pa se razume kot presledek na začetku vrstice, torej kot navedek (in dobi okvirček in obarvano ozadje). Že predogled po odstranitvi presledka to potrdi, ampak vseeno tako tudi shranim (s temle bi moralo biti dovolj besedila za obliv. V ''predogledu'' sem pogledal, kaj se zgodi z okvirjem, če je besedilo daljše (domneval sem, da bo oblivanje besedila drugačno) in izkaže se, da nastane pravokoten okvir, katerega levi rob je poravnan z desnim robom okenca, da sem novinec, in ni oblivanja besedila, ki ga WP SW vidi kot del navedka in da v okvir. Umaknem tisti presledek in obliv je, to bom tudi shranil. Zanimivo, da <br> zgoraj vsaj v predogledu ne povzroči nove vrstice, tule pa kaže da jo... ampak to stestiram kdaj drugič. Shranim, da vidim, če bo še kaj razlik. {{Uporabnik starost|2|9|1951}}<br> Zanimivo, kako mi razmeče te okvirčke... Za zdaj še ne vidim nobene logike. Edit: Dokler je bilo to besedilo v istem odstavku s klicem predloge, je razmetalo, ko sem vmes pritisnil <cr> (newline) tipko, pa naloži enega nad drugega. Edit: pobrisal sem tisti znak, tako da je to besedilo spet desno, pa so okvirčki v predogledu še vedno eden nad drugim. Naslednja predpostavka je, da je razlika v tem, ali je za klicem predloge manj od nepolne vrstice ali več od tega besedila. <br> Zdaj imam vtis, da morda deluje tako kot na domači strani (da je na desni strani) le, če so klici vseh teh predlog pred kakršnim koli besedilom, in je komentar in povezava na vrhu vzrok za nepričakovane reči spodaj, ampak testiranje tega kdaj drugič. <!-- Vir: Predloga:Uporabnik cmd-1 --> {{userbox-level | level = 6 | id = [[:en:Batch file|cmd]] | id-s = 12 | info = Ta uporabnik je '''mavrični dinozaver z digitalno kontroliranimi uau krilci v [[:en:Microsoft command line script]]''' programiranju. }} <code><nowiki> <!-- info = '''Mavrični dinozaver z digitalno kontroliranimi uau krilci v [[:en:Microsoft command line script]]''' programiranju. Izklop predloge "Kategorija" spodaj z nowiki zato,da ne dodaja v kategorijo uporabniške predloge tako, da bi kako neumnost iz testiranja uspel poklicati. Recimo, ko sem v predogledu spreminjal level, večinoma nisem spremijal ne številke ne v imenu ne v kategoriji --> <noinclude> [[Kategorija:Uporabniške predloge|cmd-1]] </noinclude> </nowiki></code> == Okrog pogovora o dokumentaciji o prevajanju == * povezava: [[Pogovor o Wikipediji:Strani, ki jih je treba prevesti v slovenščino]] ... vendar ko sem prispel sem, mi je manjkala (in mi še vedno manjka, ker sem pri prevajanju za WP še vedno novinec) vsaj kaka smernica na navodila (ali vadnico), kako to (prevesti nove članke ali njih dele) dobro in učinkovito narediti, lahko (ali še bolje, zdaj ko ni več protikoronskih prepovedi stikov) navodilo ali vodenje skozi začetek v živo. Recimo, na zgornjih povezavah o prevajanju na MediaWiki iščem, kako morda prevajati v svoj peskovnik tako, da bi že pred objavo lahko to pregledal kdo z več izkušenj in dal nasvete morda ne le kako to narediti bolje, ampak tudi kako to narediti učinkoviteje. Pa v bistvu ne vidim (ampak ugibam, da neposredno naredi nov članek, kjer - če ne utegneš v eni seji prevesti celega, ne moreš prevoda z istim orodjem nadaljevati kasneje). Tako ugibanje (kjer zdaj zelo verjetno izgubim precej časa predvsem s tem, da ugibam narobe) bi morda bilo dobro nadomestiti z navodilom za (meni sedaj podobne) začetnike. Zdaj ugibam, da takrat ko sem skušal shraniti prevode, sem naredil delnega (verjetno celo nehote), potem se pa morda ni dalo narediti nove različice, ker je postopek pričakoval, da datoteka za novo-prevedeni članek še ne obstaja - ampak kot zapisano, to je ugibanje in je verjetnost, da prav uganem vsakič, infinitezimalno majhna. Nisem pa našel pojasnila, kaj se v resnici dogaja (ker ga ali ni ali ga moj način iskanja ni našel) in potem za kako leto ali dve take poskuse opustil. == Predloga inter language link == * predloga {{tl|ill|Air Tractor|tl=Air tractor|en|display=y}} {{ill|Air Tractor|tl=Air tractor|en|display=y}} Prej sem si narobe zapomnil ime predloge, zdaj kaže da dela kot pričakujem. Če bom našel vire, da smo (Slo) res nameravali kupiti ta protipožarna letala ali smo jih tudi kupili, bom poskusil prevesti tisti članek. Še ne vem pa, kako naj pravopisno pravilno uporabim velike začetnice v Slovenščini. Vidim tudi, da sem parameter tl dvakrat nenamensko uporabil v članku Eka Vogelnik, kar bi imelo neželene posledice, če tam ne bi uporabil tudi display=y (in verjetno lahko pustim, če pustim tudi opombo na pogovorni strani). == More inline citations needed == Mislim da bom rabil tudi {{tl|More footnotes|date=}} == Glavni grehi in smrtni grehi == Kot se jaz spomnim, sta to različni kategoriji. *{{em|Glavni grehi}} so v krščanstvu to, kar obravnava ta prispevek, torej sedem najmočnejših in značilnih nagnjenj k ravnanju, ki je za skupnost (in praviloma tudi za posameznika, ki te lastnosti v in pri sebi ne obvlada) škodljivo. *{{em|Smrtni greh}} in njegov par {{em|mali greh}} sta stopnji teže greha, ne vrste. Po spominu je veljalo, da če si zagrešil smrtni greh in bi umrl, preden prepoznaš napako, se resnično pokesaš in zaprosiš (in dobiš) odpuščanje, bi bil pogubljen (pekel in podobno), mali greh pa bi pomenil vice (naj bi bilo mogoče in treba poravnati dolg tam). Vir, ki sem ga pogledal, se s tem približno sklada<ref name=Brezje>{{navedi splet |url=http://www.marija.si/gradivo/kkc/iv-velikost-greha-smrtni-in-mali-greh/ |title=Katekizem katoliške Cerkve, IV. Velikost greha: smrtni in mali greh |accessdate=22.2.2022 |date= |format= |work= }}</ref>. Smrtni greh je tam opredeljen po več značilnostih, tri so verjetno bistvene: *{{em|Teža dejanja}}: Dejanje, s katerim povzročiš majhno škodo (mislim da je bila nekoč meja opredeljena kot vrednost, s katero je mogoče preživeti en dan), ali (kratko)trajno trpljenje, bi bilo mali, tisto, s katerim povzročiš (dolgo)trajno škodo ali odvzameš življenje, pa smrtni greh *{{em|Zavestnost dejanja}} - da veš kako in zakaj je to narobe, pa vseeno to storiš *{{em|Po preudarku}} - da si imel čas (čeprav lahko zadošča trenutek) sprejeti odločitev (podobna razlika je marsikje tudi v pravu, mislim da npr. med premišljenim umorom in ubojem na mah, v afektu... ipd.) Kaže, da bi vzrok za nesporazuma v tem članku lahko bil, da Britannica pravi "... mortal sin, also called cardinal sin..." in je prevajalec domneval, da so "cardinal sins" glavni grehi, in iz tega sklepal, da gre za isto reč. Britannica pa za glavne grehe uporablja drug izraz: "... seven deadly sins, also called seven capital sins or seven cardinal sins ...". Tu - zlasti med tistimi, ki se tega niso učili (in pri prevajanju, tudi če prevaja jezikoslovec, ki pa ne pozna dobro konteksta vzgoje pri tisti veroizpovedi) potem zlahka pride do take zmede, saj se tako ''mortal'' sin kot ''deadly'' sin izven religije in etimološko prevajata kot smrtni/smrtonosni, "capital" (po lat. ''[[wikt:caput|caput]]'': glava) in "cardinal" (po lat. [[wikt:cardo|cardo]] - tečaj, okrog katerega se odpirajo in zapirajo vrata) pa oboje praviloma prevaja kot glavni. Po mojem je v tem primeru potrebno upoštevati opredelitev, ki jo morajo sprejeti katoličani, da so potrjeni v odrasle vernike (katekizem, preizkus pred birmo (con''firma''tio) pri otrocih in pred krstom pri odraslih.<ref name=Brezje/> === Kaj je treba === Treba bi bilo popraviti naslov tega prispevka (domnevam da ''preimenovanje'') v sedem glavnih grehov in popraviti v prispevku [[Greh#Drugo|v razdelku drugo]] sklic oziroma ime povezave s sedem smrtnih grehov na sedem glavnih grehov. Preurediti bo treba tudi dosedanje preusmeritve okrog tega. Pred to spremembo bo treba tudi pogledati - jaz sem že malo - od kod so sklici na ta članek. Članek [[Brižinski spomeniki#Okoliščine|Brižinski spomeniki ]] se v razdelku Okoliščine sklicuje na ta članek v zvezi s tem, kako je spokornik prejel odvezo "... odvezo (''za manjše in smrtne grehe'') ..." (česar tale članek ne obravnava), ampak (obravnava zmedeno) razdelek v članku [[Greh]]. To pomeni, da bo verjetno treba ali ločiti tam razdelek Drugo na razdelek za smrtni greh/mali greh (da bo mogoče tja narediti povezavo) in razdelek za 7 glavnih grehov, ali narediti tudi za to svoj članek (po mojem ne). Glede na to, da vidim, da je bila tale pogovorna stran nekoč izbrisana in da je bilo to verjetno zaradi spora, bom malo počakal na soglasje ali nasprotovanje, preden naredim kaj od tega, kar sem naštel. --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 17:03, 5. april 2022 (CEST) == Test {{tl|SloBio}} == == Opombe, sklici in viri == {{sklici}} 5jw1yj9cvrsx30auhdcssfqkjkvjzn7 14 493681 6709602 5463244 2026-07-11T10:17:59Z Ljuba24b 92351 kat 6709602 wikitext text/x-wiki {{Commonscat|Gothic architecture in Switzerland}} *'''{{C|Gotska arhitektura}}''' v '''{{C|Švici}}'''. [[Kategorija:Gotska arhitektura po državah|Švica]] [[Kategorija:Švicarska arhitektura]] 83deb7jlcna8edhpq3d928irkpuedfx 14 493682 6709594 5463245 2026-07-11T10:11:06Z Ljuba24b 92351 nova kat 6709594 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Romanesque architecture in Switzerland}} *'''{{C|Romanska arhitektura}}''' v '''{{C|Švici}}'''. [[Kategorija:Romanska arhitektura po državah|Švica]] [[Kategorija:Arhitektura v Švici]] 8gebtuf1upg27my3uxgc6r9cuwlfdjq 6709597 6709594 2026-07-11T10:13:39Z Ljuba24b 92351 kat 6709597 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Romanesque architecture in Switzerland}} *'''{{C|Romanska arhitektura}}''' v '''{{C|Švici}}'''. [[Kategorija:Romanska arhitektura po državah|Švica]] [[Kategorija:Švicarska arhitektura]] orsusy6b1prkonfggoopihuflc2ryb8 0 499977 6709493 6035802 2026-07-10T23:00:04Z IvanScrooge98 140635 /* Teorije smrti */ slika 6709493 wikitext text/x-wiki [[Slika:Benito Mussolini (primo piano).jpg|sličica|[[Benito Mussolini]] (1883 - 1945)]] [[Benito Mussolini]], italijanski fašistični diktator, je umrl 28. aprila 1945 v zadnjih dneh [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v [[Evropa|Evropi]], ko ga je italijanski partizan usmrtil v majhni vasici Giulino di Mezzegra na severu [[Italija|Italije]]. Splošno sprejeta različica dogodkov je, da je Mussolinija ustrelil [[Walter Audisio]], komunistični partizan, ki je uporabil ime de guerre »polkovnika Valerio«. Od konca vojne pa so okoliščine Mussolinijeve smrti in identiteta njegovega morilca v Italiji nenehno zmedeni in sporni.<ref>{{harvnb|Moseley|2004|p=275}}</ref> Leta 1940 je Mussolini svojo državo popeljal v drugo svetovno vojno na strani [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]], vendar je kmalu naletel na vojaški neuspeh. Do jeseni 1943 se je zmanjšal na vodjo nemške lutkovne države v severni in osrednji Italiji, soočil pa se je z zavezniškim napredovanjem z juga in vse bolj silovitim notranjim spopadom s partizani. Aprila 1945 so Mussolinijeve razmere postale nevzdržne, ko so zavezniki prebili zadnjo nemško obrambo v severni Italiji in vsesplošno vstajo partizanov v mestih. 25. aprila je pobegnil iz [[Milano|Milana]], kjer je imel svoj sedež, in poskušal pobegniti na [[Švica|švicarsko]] mejo. Njega in njegovo ljubico Claretto Petacci so 27. aprila ujeli lokalni partizani blizu vasi Dongo na jezeru Como. Mussolini in Petacci sta bila ubita naslednje popoldne, dva dni pred [[Smrt Adolfa Hitlerja|samomorom Adolfa Hitlerja]].<ref>{{harvnb|BBC History}}</ref><ref>{{harvnb|Blinkhorn|2006|p=51}}</ref> Trupla Mussolinija in Petaccije so odpeljali v Milano in jih pustili na predmestnem trgu Piazzale Loreto za veliko jezno množico, ki je žalila in fizično zlorabljala.<ref>{{harvnb|Quartermaine|2000|pp=14, 21}}</ref> Nato so jih na glavo obesili s kovinskega nosilca nad bencinskim servisom na trgu. Trupla so pretepli, streljali nanje in udarili s kladivi. Sprva so Mussolinija pokopali v neoznačenem grobu, leta 1946 pa so njegovo telo fašistični zagovorniki izkopali in ukradli. Štiri mesece kasneje so ga oblasti izterjale in ga v naslednjih enajstih letih skrivale. Sčasoma je bilo leta 1957 dovoljeno pokopati njegove posmrtne ostanke v grobnici družine Mussolini v njegovem domačem mestu Predappio (Emilija - Romanja). Njegov grob je postal romarski kraj za neofašiste, obletnico njegove smrti pa zaznamujejo neofašistični shodi.<ref>{{harvnb|Payne|1996|p=413}}</ref> V povojnih letih je bila »uradna« različica Mussolinijeve smrti pod vprašajem v Italiji (vendar na splošno ne mednarodno) na način, ki je primerjal s teorijami zarote na atentat na [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]]. Novinarji, politiki in zgodovinarji, ki dvomijo o resničnosti Audisijevega poročila, so predstavili najrazličnejše teorije in ugibanja o tem, kako je Mussolini umrl in kdo je bil odgovoren za njegovo smrt. Vsaj dvanajst različnih posameznikov naj bi bilo v različnih časih morilec. Mednje sta bila vključena [[Luigi Longo]] in [[Sandro Pertini]], ki sta nato postala generalna sekretarka italijanske komunistične partije oziroma italijanski predsednik. Nekateri pisatelji verjamejo, da je bila Mussolinijeva smrt del operacije britanskih specialnih sil, katere domnevni cilj je bil ogrožanje "tajnih dogovorov" in korespondence z [[Winston Churchill|Winstonom Churchillom]], ki naj bi jo imel Mussolini, ko je bil ujet. »Uradna« razlaga, pri kateri je Audisio kot Mussolinijev krvnik, ostaja najbolj verodostojna pripoved.<ref>{{harvnb|Sharp Wells|2013|pp=191–194}}</ref><ref>{{harvnb|Clark|2014a|p=320}}</ref><ref>{{harvnb|Clark|2014a|pp=319-320}}</ref><ref>{{harvnb|Neville|2014|pp=208-211}}</ref><ref>{{harvnb|Moseley|2004|pp=236-237}}</ref> == Predhodni dogodki == === Ozadje === Benito Mussolini je bil italijanski fašistični diktator od leta 1922, najprej kot premier, po zasegu diktatorske oblasti leta 1925 pa z naslovom Il Duce. Junija 1940 je Italijo popeljal v drugo svetovno vojno na strani nacistične Nemčije, ki jo je vodil [[Adolf Hitler]]. Po invaziji zaveznikov na [[Sicilija|Sicilijo]] julija 1943 je bil Mussolini odstranjen z mesta diktatorja države in aretiran; Italija je nato z zavezniki v Cassabileu podpisala premirje ter kmalu kapitulirala in napovedala vojno Nemčiji. Kasneje istega leta so Mussolinija v napadu na Gran Sasso rešili nemški specialci, Hitler pa ga je postavil za vodjo Italijanske socialne republike, nemške marionetne države, ustanovljene v severni Italiji s sedežem v mestu Salò blizu Gardskega jezera . Do leta 1944 so "republiko Salò", kot so jo poimenovali, v brutalnem spopadu, ki naj bi postal znan kot italijanski civilni, ne samo, da so zavezniki napredovali z juga, ampak tudi notranji italijanski protifašistični partizani. Počasi so se borili proti italijanskemu polotoku in poleti 1944 zavzeli [[Rim]] in nato [[Firence]], kasneje istega leta pa so začeli napredovati v severno Italijo. Z dokončnim propadom gotske črte nemške vojske aprila 1945 je bil neizbežen popoln poraz republike Salò in njenih nemških zaščitnikov. === Pobeg iz Milana === [[Slika:Benito Mussolini a Milano il 25 aprile 1945.jpg|sličica|Mussolini 25. aprila 1945 med zapuščanjem Milana. To je bila njegova zadnja posneta fotografija, ko je bil še živ. ]] [[Slika:Clara Petacci.png|levo|sličica|211x211_pik|Z Mussolinijem je iz Milana zbežala tudi njegova ljubica [[Clara Petacci]]]] 18. aprila 1945 je Mussolini zapustil [[Gargnana|Gargnano]], vas blizu Salòja, kjer je živel, in se s celotno vlado preselil v [[Milano]]. Sedež je imel v mestni prefekturi. V naslednjem tednu je Mussolini s poslabšanjem vojaških razmer nihal med številnimi možnostmi, vključno z zadnjim stališčem v alpski regiji Valtellina (tako imenovani načrt Ridotto Alpino Repubblicano), begom v Švico ali poskusom pogajanj o mirnih predajanjih partizanskemu vodstvu, CLNAI, ali zaveznikom. Ko so se nemške sile umikale, je CLNAI razglasil splošno vstajo v glavnih severnih mestih. Prav tako je izdal odlok o ustanovitvi ljudskih sodišč, ki je v svoje določbe vključil, kaj bi v praksi pomenilo smrtno obsodbo za Mussolinija:<blockquote>Člani fašistične vlade in gerarhi fašizma, ki so krivi zatiranja ustavnih jamstev, uničevanja ljudskih svoboščin, ustvarjanja fašističnega režima, ogrožanja in izdaje usode države in njenega vodenja do sedanje katastrofe kaznovan s smrtno kaznijo in v manj resnih primerih dosmrtni zapor. - CLNAI, odlok z dne 25. aprila 1945, čl. 5</blockquote>25. aprila popoldne je kardinal Schuster, milanski nadškof, v svoji rezidenci gostil neuspešna mirovna pogajanja med Mussolinijem in predstavniki CLNAI. Tistega večera, z nemško vojsko v severni Italiji, ki naj bi se predala, in CLNAI prevzel nadzor nad Milanom, je Mussolini pobegnil iz mesta, da bi pobegnil s severa v Švico. Po nekaterih navedbah je 26. aprila Mussolini, ki se mu je zdaj pridružila ljubica [[Claretta Petacci]], večkrat spodletel mejo v Švico. Odpovedal se je temu cilju, se je 27. aprila pridružil koloni Luftwaffe, ki je potovala v konvoju in se umikala proti severu v Nemčijo. === Ujetje, zapor in smrt === [[Slika:Lago di Como33.PNG|sličica|Roza - pot po kateri je Mussolini bežal iz Milana, Rdečo-črtasta - italijansko-švicarska meja, Rumena - Najbolj neposredna pot do Valtelline]] 27. aprila 1945 je skupina lokalnih komunističnih partizanov napadla konvoj, v katerem sta potovala Mussolini in Petacci, blizu vasi Dongo na severozahodni obali jezera Como in jo prisilila, da se ustavi. Konvoj je vključeval številne druge italijanske fašistične voditelje. Partizani, ki sta jih vodila Pier Luigi Bellini delle Stelle in Urbano Lazzaro, so v tej fazi prepoznali enega od fašistov, Mussolinija pa ne. Nemci so prisilili, da so predali vse Italijane v zameno, da so Nemcem omogočili nadaljevanje. Sčasoma so odkrili Mussolinija, ki je padel v enem od vozil konvoja. Lazzaro je kasneje dejal:<blockquote>Njegov obraz je bil kot vosek, pogled pa steklen, a nekako slep. Berem popolno izčrpanost, vendar ne strahu ... Mussoliniju je bilo videti, da mu popolnoma primanjkuje volje in da je duhovno mrtev.</blockquote>Partizani so prijeli Mussolinija in ga odpeljali v Dongo, kjer je del noči preživel v lokalni vojašnici. V Dongu se je Mussolini 28. aprila okoli 2.30 zjutraj združil s Petaccijem, ki je zaprosil, naj se mu pridruži. Skupno so v konvoju našli in prek partizanov aretirali več kot petdeset fašističnih voditeljev in njihovih družin. Poleg Mussolinija in Petaccija bi bili šestnajst najvidnejših od njih naslednji dan v Dongu na kratko ustreljeni, nadaljnjih deset pa bi jih pobili dve zaporedni noči. Na območju okoli Donga so še vedno potekali boji. V strahu, da bi Mussolinija in Petaccija lahko rešili fašistični navijači, so jih partizani sredi noči odpeljali na bližnjo kmetijo kmečke družine z imenom De Maria; verjeli so, da bi bilo to varno mesto za njih. Mussolini in Petacci sta tam preživela preostanek noči in večino naslednjega dne. Na večer Mussolinijevega zajetja je Sandro Pertini, socialistični partizanski vodja v severni Italiji, na Radiu Milano sporočil:<blockquote>Vodja tega združenja prestopnikov Mussolini je bil aretiran, medtem ko je rumen od razdražljivosti in strahu ter poskušal prestopiti švicarsko mejo. Izročiti ga je treba razsodišču, da mu bo lahko hitro sodilo. To si želimo, čeprav se nam zdi, da je izvršbeni vod za tega človeka prevelika čast. Zaslužil bi si, da bi ga ubili kot čudežnega psa. </blockquote>28. aprila 1945 je 61-letni fašistični diktator Benito Mussolini zaradi strela umrl. == Naročila za izvršitev == Obstajajo različna poročila o tem, kdo je odločil, da je treba Mussolinija usmrtiti. Palmiro Togliatti, generalni sekretar komunistične partije, je trdil, da je Mussoliniju odredil usmrtitev pred ujetjem. Togliatti je dejal, da je to storil z radijskim sporočilom 26. aprila 1945 z besedami:<blockquote>Samo eno je potrebno, da se odločimo, da morajo [Mussolini in drugi fašistični voditelji] plačati s svojim življenjem: vprašanje njihove identitete ". </blockquote>Trdil je tudi, da je ukaz dal kot podpredsednik vlade v Rimu in kot vodja komunistične stranke. Premier Ivanoe Bonomi je pozneje zanikal, da je bilo to povedano z dovoljenjem ali odobritvijo njegove vlade. [[Slika:DeadMussolini.jpg|sličica|Truplo Mussolinija in njegove ljubice Clare.]] Višji komunist v Milanu, [[Luigi Longo]], je dejal, da je ukaz prišel iz glavnega poveljstva partizanskih vojaških enot "na podlagi odločbe CLNAI". Longo je nato podal drugačno zgodbo: dejal je, da ko sta s Fermom Solarijem, članom Akcijske stranke (ki je bila del CLNAI), slišala novico o Mussolinijevem ujetju, sta se takoj dogovorila, da ga je treba po hitrem postopku usmrtiti, in Longo dal ukaz, da se izvede. Po besedah ​​Lea Valianija, predstavnika Akcijske stranke pri CLNAI, je odločitev o usmrtitvi Mussolinija v noči z dne 27. na 28. april sprejela skupina, ki je v imenu CLNAI sestavljala sebe Sandro Pertini in komunista Emilio Sereni in Luigi Longo. CLNAI je nato dan po njegovi smrti objavil, da je bil Mussolini ubit po njegovem ukazu. V vsakem primeru je Longo naročil komunističnemu partizanu Generalnega poveljstva Walterju Audisiju, naj nemudoma odide v Dongo, da izvrši ukaz. Po Longovih besedah ​​je to storil z besedami "pojdi in ga ustreli". Longo je prosil še enega partizana, Alda Lampredija, da gre tudi on, ker je po Lamprediju Longo mislil, da je Audisio "drzen, preveč neprilagodljiv in prenagljen". V času njegove diktature so bile predstavitve Mussolinijevega telesa - na primer slike, kako se ukvarja s fizičnim delom bodisi z golimi prsmi ali nagimi gorami - tvorile osrednji del fašistične propagande. Njegovo truplo je ostalo močan simbol po njegovi smrti, zaradi česar so ga privrženci častili ali nasprotniki obravnavali s prezirom in nespoštovanjem ter dobilo širši politični pomen. == Poznejši dogodki == === Piazzale Loreto === [[Slika:Mussolini e Petacci a Piazzale Loreto, 1945.jpg|sličica|254x254_pik|Mussolinijevo truplo (drugo od leve) poleg Petaccija (v sredini) in drugih ubitih fašistov na trgu Piazzale Loreto v Milanu, 1945]] Zvečer 28. aprila so bila trupla Mussolinija, Petaccija in drugih umrlih fašistov natovorjena v kombi in odpeljana proti jugu do Milana. Po prihodu v mesto v zgodnjih urah 29. aprila so jih odvrgli na tla na trgu Piazzale Loreto, primestnem trgu blizu glavne železniške postaje. Izbira lokacije je bila premišljena. Petnajst partizanov je bilo tam avgusta 1944 ustreljenih kot maščevanje za partizanske napade in bombne napade zaveznikov, njihova trupla pa so bila nato dana na ogled javnosti. Takrat naj bi Mussolini pripomnil, "za kri Piazzaleja Loreta bomo drago plačali". Njihova trupla so ostala na kupu in do 9:00 zjutraj se je zbrala precejšnja množica. Trupla so zasuli z gnilo [[Zelenjava|zelenjavo]], jih pljuvali, [[Seč|urinirali]] na njih, jih streljali in brcali; Mussolinijev obraz je bil močno poškodovan in umazan od krvi zaradi udarcev. Zavezniške sile so v mesto začele prihajati tekom jutra, ameriški očividec pa je množico opisal kot "zlovešč, izprijen, brez nadzora". Čez nekaj časa so bila trupla dvignjena na ogrodje kovinskega nosilca na pol zgrajenega bencinskega servisa Standard Oil in obešena na glavo na trnke za meso. Ta način obešanja so v severni Italiji uporabljali že v srednjem veku, da bi poudarili "sramoto" obešenih. Razlog, ki so ga na ta način navedli tisti, ki so bili vpleteni v obešanje Mussolinija in ostalih, pa je bil zaščita teles pred mafijo. Videti je, da to potrjujejo filmski posnetki tega, kar se je zgodilo. === Prihod v mrtvašnico in obdukcija === Približno ob 14:00 29. aprila so ameriške vojaške oblasti, ki so v tem času prispele v mesto, ukazale, da se trupla odstranijo in dostavijo v mestno mrtvašnico za izvedbo obdukcije. Snemalec ameriške vojske je fotografiral trupla za objavo, vključno s tistim, na katerem sta bila Mussolini in Petacci postavljena v grozljivo pozo, kot da bi bili z roko v roki. 30. aprila je bila na Mussoliniju na Inštitutu za pravno medicino v Milanu opravljena obdukcija. Ena različica naslednjega poročila je navajala, da je bil ustreljen z devetimi metki, druga različica pa je določala sedem strelov. Kot vzrok smrti so bili dani štirilje metki blizu srca. Kalibri metkov niso bili ugotovljeni. Vzorci Mussolinijevih možganov so bili odvzeti in poslani v Ameriko v analizo. Namen je bil dokazati hipotezo, da je sifilis pri njem povzročil norost, vendar analiza ni izhajala iz nič; tudi na njegovem truplu niso našli nobenega dokaza o sifilisu. Obsega Petaccija niso opravili. === Vpliv na Hitlerja === 29. aprila zgodaj popoldne je [[Adolf Hitler]] izvedel za Mussolinijevo usmrtitev, čeprav ni znano, koliko podrobnosti so mu sporočili. Istega dne je Hitler v svoji zadnji volji in zavezi zapisal, da namerava izbrati samomor, ne pa "pasti v roke sovražnikom" in množicam, in postati "spektakel, ki so ga uredili Judje" Naslednji dan, 30. aprila je Hitler storil [[Smrt Adolfa Hitlerja|samomor v Berlinu]], tik preden je mesto padlo pod Rdečo armado in dva dni po Mussolinijevi smrti. V skladu s Hitlerjevimi predhodnimi navodili je njegovo truplo takoj zažgali z [[Bencin|bencinom]], tako da ni ostalo skoraj nobenih ostankov. Nekateri zgodovinarji verjamejo, da je bilo to, kar se je zgodilo Mussoliniju, dejavnik Hitlerjeve odločitve, da se ubije in sežge njegovo truplo. Alan Bullock je dejal, da so novice o Mussolinijevi usodi domnevno povečale Hitlerjevo odločenost, da se izogne ​​ujetju, William L. Shirer pa je menil, da je poznavanje dogodkov okoli Mussolinijeve smrti morda okrepilo Hitlerjevo odločenost, da ni tvegal, da bi njegov padec postal javno ponižanje. Vendar pa je Hugh Trevor-Roper verjel, da je to neverjetno, saj je bilo malo verjetno, da bi o podrobnostih poročali Hitlerju, v vsakem primeru pa se je že odločil za svoje ravnanje. Ian Kershaw ugotavlja, da čeprav ni gotovo, ali so Hitlerju povedali podrobnosti o Mussolinijevi smrti:<blockquote>če bi res izvedel za celotno krvavo zgodbo, bi to lahko le potrdilo njegovo tesnobo, da bi si vzel življenje, še preden bo prepozno, in preprečil, da bi sovražniki ugrabili njegovo telo.</blockquote> === Pokončanje in kraja trupla === Po njegovi smrti in razstavi trupla v Milanu je bil Mussolini pokopan v neoznačenem grobu na pokopališču Musocco, severno od mesta. Na velikonočno nedeljo leta 1946 je Mussolinijevo truplo našel in izkopal mladi fašist Domenico Leccisi in še dva njegova prijatelja. V šestnajstih tednih so ga selili iz kraja v kraj - v skrivališčih so bili vila, samostan in samostan - medtem ko so ga oblasti iskale. Na koncu so avgusta (z manjkajočo nogo) našli truplo do samostana Certosa di Pavia, nedaleč od Milana. Dva frančiškanska brata sta bila obtožena, da sta pomagala Leccisiju pri skrivanju trupla. Oblasti so nato uredile, da je bilo truplo skrito v kapucinskem samostanu v mestecu Cerro Maggiore, kjer je ostalo naslednjih enajst let. Kje je bilo truplo, je bila skrivnost celo Mussolinijeve družine. Ta položaj je ostal do maja 1957, ko se je novoimenovani premier Adone Zoli strinjal s ponovnim posredovanjem Mussolinija v njegovem rojstnem kraju v Predappiu v Romagni. Zoli se je zanašal na skrajno desnico (vključno s samim Leccisijem, ki je bil zdaj poslanec neofašistične stranke), da bi ga podprl v parlamentu. Prišel je tudi iz Predappija in dobro poznal Mussolinijevo vdovo Rachele. === Grobnica in obletnica smrti === [[Slika:Predappio, cimitero di san cassiano, cripta, tomba di benito mussolini 04.JPG|sličica|Mussolinijeva grobnica v Predappiu]] Ponovno posredovanje v grobnici družine Mussolini v Predappiu je bilo izvedeno 1. septembra 1957, prisotni navijači pa so fašistično pozdravili. Mussolini je bil položen v velik kamnit [[sarkofag]]. Grobnica je okrašena s fašističnimi simboli in vsebuje veliko marmornato glavo Mussolinija. Pred grobnico je register za obiskovalce, ki se poklonijo. Grobnica je postala neofašistično romarsko mesto. Številke, ki podpišejo register grobnice, se gibljejo od deset do stotine na dan, na določene obletnice pa se jih na tisoče podpiše; skoraj vsi komentarji podpirajo Mussolinija. Obletnica Mussolinijeve smrti 28. aprila je postala eden od treh datumov, ki jih privrženci neofašizma obeležujejo z velikimi shodi. V Predappiu poteka pohod med središčem mesta in pokopališčem. Dogodek običajno privabi tisoče navijačev in vključuje govore, pesmi in ljudi, ki dajejo fašistični pozdrav. == Povojna polemika == Izven Italije je Audisiova različica, kako je bil ubit Mussolini, v veliki meri sprejeta in je nesporna. V Italiji pa je bila tema od poznih štiridesetih let do danes predmet obsežne razprave in spora in številne teorije o tem, kako je Mussolini umrl, so se razširile. Vsaj 12 različnih posameznikov je bilo v določenem času identificiranih kot odgovornih za streljanje. Primerjane so bile teorije zarote na atentat na [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]], ki je bila opisana kot italijanski ekvivalent te špekulacije. === Teorije smrti === [[Slika:Walter Audisio senato hq.jpg|sličica|200px|[[Walter Audisio]], italijanski komunistični partizan, naj bi domnevno ubil Mussolinija.]] V knjigi Dongo: pol stoletja laži iz leta 1993 je partizanski vodja Urbano Lazzaro ponovil svojo trditev, da je Luigi Longo in ne Audisio »Colonnello Valerio«. Trdil je tudi, da je bil Mussolini nenamerno ranjen v začetku dneva, ko je Petacci poskušal prijeti pištolo enega od partizanov, ki je ubil Petaccija, Michele Moretti pa nato ustrelil Mussolinija. Nekateri, med katerimi je bil tudi najbolj vztrajni fašistični novinar Giorgio Pisanò, trdijo, da so bili Mussolini in Petacci ustreljeni v začetku dneva v bližini kmečke hiše De Maria in da je bila usmrtitev v Giulinu de Mezzegra uprizorjena s trupli. Prvi je to predstavil Franco Bandini leta 1978. Objavljene so bile tudi druge teorije, vključno z očitki, da je streljanje izvedel ne le Luigi Longo, kasneje vodja komunistične partije v povojni Italiji, ampak tudi Sandro Pertini, prihodnji italijanski predsednik. Drugi trdijo, da je Mussolini (ali Mussolini in Petacci skupaj) storil samomor tako, da je pojedel tableto [[Cianid|cianida]]. == Glej tudi == * [[Benito Mussolini]] * [[Smrt Adolfa Hitlerja]] * [[Mussolini (razločitev)]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Benito Mussolini]] [[Kategorija:Članki o smrtih ljudi|Mussolini, Benito]] clo2sx8rti28yx27iumy8mi0tuwlins 6709523 6709493 2026-07-11T06:27:10Z Yerpo 8417 /* Pobeg iz Milana */ slog 6709523 wikitext text/x-wiki [[Slika:Benito Mussolini (primo piano).jpg|sličica|[[Benito Mussolini]] (1883 - 1945)]] [[Benito Mussolini]], italijanski fašistični diktator, je umrl 28. aprila 1945 v zadnjih dneh [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v [[Evropa|Evropi]], ko ga je italijanski partizan usmrtil v majhni vasici Giulino di Mezzegra na severu [[Italija|Italije]]. Splošno sprejeta različica dogodkov je, da je Mussolinija ustrelil [[Walter Audisio]], komunistični partizan, ki je uporabil ime de guerre »polkovnika Valerio«. Od konca vojne pa so okoliščine Mussolinijeve smrti in identiteta njegovega morilca v Italiji nenehno zmedeni in sporni.<ref>{{harvnb|Moseley|2004|p=275}}</ref> Leta 1940 je Mussolini svojo državo popeljal v drugo svetovno vojno na strani [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]], vendar je kmalu naletel na vojaški neuspeh. Do jeseni 1943 se je zmanjšal na vodjo nemške lutkovne države v severni in osrednji Italiji, soočil pa se je z zavezniškim napredovanjem z juga in vse bolj silovitim notranjim spopadom s partizani. Aprila 1945 so Mussolinijeve razmere postale nevzdržne, ko so zavezniki prebili zadnjo nemško obrambo v severni Italiji in vsesplošno vstajo partizanov v mestih. 25. aprila je pobegnil iz [[Milano|Milana]], kjer je imel svoj sedež, in poskušal pobegniti na [[Švica|švicarsko]] mejo. Njega in njegovo ljubico Claretto Petacci so 27. aprila ujeli lokalni partizani blizu vasi Dongo na jezeru Como. Mussolini in Petacci sta bila ubita naslednje popoldne, dva dni pred [[Smrt Adolfa Hitlerja|samomorom Adolfa Hitlerja]].<ref>{{harvnb|BBC History}}</ref><ref>{{harvnb|Blinkhorn|2006|p=51}}</ref> Trupla Mussolinija in Petaccije so odpeljali v Milano in jih pustili na predmestnem trgu Piazzale Loreto za veliko jezno množico, ki je žalila in fizično zlorabljala.<ref>{{harvnb|Quartermaine|2000|pp=14, 21}}</ref> Nato so jih na glavo obesili s kovinskega nosilca nad bencinskim servisom na trgu. Trupla so pretepli, streljali nanje in udarili s kladivi. Sprva so Mussolinija pokopali v neoznačenem grobu, leta 1946 pa so njegovo telo fašistični zagovorniki izkopali in ukradli. Štiri mesece kasneje so ga oblasti izterjale in ga v naslednjih enajstih letih skrivale. Sčasoma je bilo leta 1957 dovoljeno pokopati njegove posmrtne ostanke v grobnici družine Mussolini v njegovem domačem mestu Predappio (Emilija - Romanja). Njegov grob je postal romarski kraj za neofašiste, obletnico njegove smrti pa zaznamujejo neofašistični shodi.<ref>{{harvnb|Payne|1996|p=413}}</ref> V povojnih letih je bila »uradna« različica Mussolinijeve smrti pod vprašajem v Italiji (vendar na splošno ne mednarodno) na način, ki je primerjal s teorijami zarote na atentat na [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]]. Novinarji, politiki in zgodovinarji, ki dvomijo o resničnosti Audisijevega poročila, so predstavili najrazličnejše teorije in ugibanja o tem, kako je Mussolini umrl in kdo je bil odgovoren za njegovo smrt. Vsaj dvanajst različnih posameznikov naj bi bilo v različnih časih morilec. Mednje sta bila vključena [[Luigi Longo]] in [[Sandro Pertini]], ki sta nato postala generalna sekretarka italijanske komunistične partije oziroma italijanski predsednik. Nekateri pisatelji verjamejo, da je bila Mussolinijeva smrt del operacije britanskih specialnih sil, katere domnevni cilj je bil ogrožanje "tajnih dogovorov" in korespondence z [[Winston Churchill|Winstonom Churchillom]], ki naj bi jo imel Mussolini, ko je bil ujet. »Uradna« razlaga, pri kateri je Audisio kot Mussolinijev krvnik, ostaja najbolj verodostojna pripoved.<ref>{{harvnb|Sharp Wells|2013|pp=191–194}}</ref><ref>{{harvnb|Clark|2014a|p=320}}</ref><ref>{{harvnb|Clark|2014a|pp=319-320}}</ref><ref>{{harvnb|Neville|2014|pp=208-211}}</ref><ref>{{harvnb|Moseley|2004|pp=236-237}}</ref> == Predhodni dogodki == === Ozadje === Benito Mussolini je bil italijanski fašistični diktator od leta 1922, najprej kot premier, po zasegu diktatorske oblasti leta 1925 pa z naslovom Il Duce. Junija 1940 je Italijo popeljal v drugo svetovno vojno na strani nacistične Nemčije, ki jo je vodil [[Adolf Hitler]]. Po invaziji zaveznikov na [[Sicilija|Sicilijo]] julija 1943 je bil Mussolini odstranjen z mesta diktatorja države in aretiran; Italija je nato z zavezniki v Cassabileu podpisala premirje ter kmalu kapitulirala in napovedala vojno Nemčiji. Kasneje istega leta so Mussolinija v napadu na Gran Sasso rešili nemški specialci, Hitler pa ga je postavil za vodjo Italijanske socialne republike, nemške marionetne države, ustanovljene v severni Italiji s sedežem v mestu Salò blizu Gardskega jezera . Do leta 1944 so "republiko Salò", kot so jo poimenovali, v brutalnem spopadu, ki naj bi postal znan kot italijanski civilni, ne samo, da so zavezniki napredovali z juga, ampak tudi notranji italijanski protifašistični partizani. Počasi so se borili proti italijanskemu polotoku in poleti 1944 zavzeli [[Rim]] in nato [[Firence]], kasneje istega leta pa so začeli napredovati v severno Italijo. Z dokončnim propadom gotske črte nemške vojske aprila 1945 je bil neizbežen popoln poraz republike Salò in njenih nemških zaščitnikov. === Pobeg iz Milana === [[Slika:Benito Mussolini a Milano il 25 aprile 1945.jpg|sličica|Mussolini 25. aprila 1945 med odhodom iz Milana. To je bila njegova zadnja posneta fotografija, ko je bil še živ. ]] [[Slika:Clara Petacci.png|levo|sličica|211x211_pik|Z Mussolinijem je iz Milana zbežala tudi njegova ljubica [[Clara Petacci]]]] 18. aprila 1945 je Mussolini zapustil [[Gargnana|Gargnano]], vas blizu Salòja, kjer je živel, in se s celotno vlado preselil v [[Milano]]. Sedež je imel v mestni prefekturi. V naslednjem tednu je Mussolini s poslabšanjem vojaških razmer nihal med številnimi možnostmi, vključno z zadnjim stališčem v alpski regiji Valtellina (tako imenovani načrt Ridotto Alpino Repubblicano), begom v Švico ali poskusom pogajanj o mirnih predajanjih partizanskemu vodstvu, CLNAI, ali zaveznikom. Ko so se nemške sile umikale, je CLNAI razglasil splošno vstajo v glavnih severnih mestih. Prav tako je izdal odlok o ustanovitvi ljudskih sodišč, ki je v svoje določbe vključil, kaj bi v praksi pomenilo smrtno obsodbo za Mussolinija:<blockquote>Člani fašistične vlade in gerarhi fašizma, ki so krivi zatiranja ustavnih jamstev, uničevanja ljudskih svoboščin, ustvarjanja fašističnega režima, ogrožanja in izdaje usode države in njenega vodenja do sedanje katastrofe kaznovan s smrtno kaznijo in v manj resnih primerih dosmrtni zapor. - CLNAI, odlok z dne 25. aprila 1945, čl. 5</blockquote>25. aprila popoldne je kardinal Schuster, milanski nadškof, v svoji rezidenci gostil neuspešna mirovna pogajanja med Mussolinijem in predstavniki CLNAI. Tistega večera, z nemško vojsko v severni Italiji, ki naj bi se predala, in CLNAI prevzel nadzor nad Milanom, je Mussolini pobegnil iz mesta, da bi pobegnil s severa v Švico. Po nekaterih navedbah je 26. aprila Mussolini, ki se mu je zdaj pridružila ljubica [[Claretta Petacci]], večkrat spodletel mejo v Švico. Odpovedal se je temu cilju, se je 27. aprila pridružil koloni Luftwaffe, ki je potovala v konvoju in se umikala proti severu v Nemčijo. === Ujetje, zapor in smrt === [[Slika:Lago di Como33.PNG|sličica|Roza - pot po kateri je Mussolini bežal iz Milana, Rdečo-črtasta - italijansko-švicarska meja, Rumena - Najbolj neposredna pot do Valtelline]] 27. aprila 1945 je skupina lokalnih komunističnih partizanov napadla konvoj, v katerem sta potovala Mussolini in Petacci, blizu vasi Dongo na severozahodni obali jezera Como in jo prisilila, da se ustavi. Konvoj je vključeval številne druge italijanske fašistične voditelje. Partizani, ki sta jih vodila Pier Luigi Bellini delle Stelle in Urbano Lazzaro, so v tej fazi prepoznali enega od fašistov, Mussolinija pa ne. Nemci so prisilili, da so predali vse Italijane v zameno, da so Nemcem omogočili nadaljevanje. Sčasoma so odkrili Mussolinija, ki je padel v enem od vozil konvoja. Lazzaro je kasneje dejal:<blockquote>Njegov obraz je bil kot vosek, pogled pa steklen, a nekako slep. Berem popolno izčrpanost, vendar ne strahu ... Mussoliniju je bilo videti, da mu popolnoma primanjkuje volje in da je duhovno mrtev.</blockquote>Partizani so prijeli Mussolinija in ga odpeljali v Dongo, kjer je del noči preživel v lokalni vojašnici. V Dongu se je Mussolini 28. aprila okoli 2.30 zjutraj združil s Petaccijem, ki je zaprosil, naj se mu pridruži. Skupno so v konvoju našli in prek partizanov aretirali več kot petdeset fašističnih voditeljev in njihovih družin. Poleg Mussolinija in Petaccija bi bili šestnajst najvidnejših od njih naslednji dan v Dongu na kratko ustreljeni, nadaljnjih deset pa bi jih pobili dve zaporedni noči. Na območju okoli Donga so še vedno potekali boji. V strahu, da bi Mussolinija in Petaccija lahko rešili fašistični navijači, so jih partizani sredi noči odpeljali na bližnjo kmetijo kmečke družine z imenom De Maria; verjeli so, da bi bilo to varno mesto za njih. Mussolini in Petacci sta tam preživela preostanek noči in večino naslednjega dne. Na večer Mussolinijevega zajetja je Sandro Pertini, socialistični partizanski vodja v severni Italiji, na Radiu Milano sporočil:<blockquote>Vodja tega združenja prestopnikov Mussolini je bil aretiran, medtem ko je rumen od razdražljivosti in strahu ter poskušal prestopiti švicarsko mejo. Izročiti ga je treba razsodišču, da mu bo lahko hitro sodilo. To si želimo, čeprav se nam zdi, da je izvršbeni vod za tega človeka prevelika čast. Zaslužil bi si, da bi ga ubili kot čudežnega psa. </blockquote>28. aprila 1945 je 61-letni fašistični diktator Benito Mussolini zaradi strela umrl. == Naročila za izvršitev == Obstajajo različna poročila o tem, kdo je odločil, da je treba Mussolinija usmrtiti. Palmiro Togliatti, generalni sekretar komunistične partije, je trdil, da je Mussoliniju odredil usmrtitev pred ujetjem. Togliatti je dejal, da je to storil z radijskim sporočilom 26. aprila 1945 z besedami:<blockquote>Samo eno je potrebno, da se odločimo, da morajo [Mussolini in drugi fašistični voditelji] plačati s svojim življenjem: vprašanje njihove identitete ". </blockquote>Trdil je tudi, da je ukaz dal kot podpredsednik vlade v Rimu in kot vodja komunistične stranke. Premier Ivanoe Bonomi je pozneje zanikal, da je bilo to povedano z dovoljenjem ali odobritvijo njegove vlade. [[Slika:DeadMussolini.jpg|sličica|Truplo Mussolinija in njegove ljubice Clare.]] Višji komunist v Milanu, [[Luigi Longo]], je dejal, da je ukaz prišel iz glavnega poveljstva partizanskih vojaških enot "na podlagi odločbe CLNAI". Longo je nato podal drugačno zgodbo: dejal je, da ko sta s Fermom Solarijem, članom Akcijske stranke (ki je bila del CLNAI), slišala novico o Mussolinijevem ujetju, sta se takoj dogovorila, da ga je treba po hitrem postopku usmrtiti, in Longo dal ukaz, da se izvede. Po besedah ​​Lea Valianija, predstavnika Akcijske stranke pri CLNAI, je odločitev o usmrtitvi Mussolinija v noči z dne 27. na 28. april sprejela skupina, ki je v imenu CLNAI sestavljala sebe Sandro Pertini in komunista Emilio Sereni in Luigi Longo. CLNAI je nato dan po njegovi smrti objavil, da je bil Mussolini ubit po njegovem ukazu. V vsakem primeru je Longo naročil komunističnemu partizanu Generalnega poveljstva Walterju Audisiju, naj nemudoma odide v Dongo, da izvrši ukaz. Po Longovih besedah ​​je to storil z besedami "pojdi in ga ustreli". Longo je prosil še enega partizana, Alda Lampredija, da gre tudi on, ker je po Lamprediju Longo mislil, da je Audisio "drzen, preveč neprilagodljiv in prenagljen". V času njegove diktature so bile predstavitve Mussolinijevega telesa - na primer slike, kako se ukvarja s fizičnim delom bodisi z golimi prsmi ali nagimi gorami - tvorile osrednji del fašistične propagande. Njegovo truplo je ostalo močan simbol po njegovi smrti, zaradi česar so ga privrženci častili ali nasprotniki obravnavali s prezirom in nespoštovanjem ter dobilo širši politični pomen. == Poznejši dogodki == === Piazzale Loreto === [[Slika:Mussolini e Petacci a Piazzale Loreto, 1945.jpg|sličica|254x254_pik|Mussolinijevo truplo (drugo od leve) poleg Petaccija (v sredini) in drugih ubitih fašistov na trgu Piazzale Loreto v Milanu, 1945]] Zvečer 28. aprila so bila trupla Mussolinija, Petaccija in drugih umrlih fašistov natovorjena v kombi in odpeljana proti jugu do Milana. Po prihodu v mesto v zgodnjih urah 29. aprila so jih odvrgli na tla na trgu Piazzale Loreto, primestnem trgu blizu glavne železniške postaje. Izbira lokacije je bila premišljena. Petnajst partizanov je bilo tam avgusta 1944 ustreljenih kot maščevanje za partizanske napade in bombne napade zaveznikov, njihova trupla pa so bila nato dana na ogled javnosti. Takrat naj bi Mussolini pripomnil, "za kri Piazzaleja Loreta bomo drago plačali". Njihova trupla so ostala na kupu in do 9:00 zjutraj se je zbrala precejšnja množica. Trupla so zasuli z gnilo [[Zelenjava|zelenjavo]], jih pljuvali, [[Seč|urinirali]] na njih, jih streljali in brcali; Mussolinijev obraz je bil močno poškodovan in umazan od krvi zaradi udarcev. Zavezniške sile so v mesto začele prihajati tekom jutra, ameriški očividec pa je množico opisal kot "zlovešč, izprijen, brez nadzora". Čez nekaj časa so bila trupla dvignjena na ogrodje kovinskega nosilca na pol zgrajenega bencinskega servisa Standard Oil in obešena na glavo na trnke za meso. Ta način obešanja so v severni Italiji uporabljali že v srednjem veku, da bi poudarili "sramoto" obešenih. Razlog, ki so ga na ta način navedli tisti, ki so bili vpleteni v obešanje Mussolinija in ostalih, pa je bil zaščita teles pred mafijo. Videti je, da to potrjujejo filmski posnetki tega, kar se je zgodilo. === Prihod v mrtvašnico in obdukcija === Približno ob 14:00 29. aprila so ameriške vojaške oblasti, ki so v tem času prispele v mesto, ukazale, da se trupla odstranijo in dostavijo v mestno mrtvašnico za izvedbo obdukcije. Snemalec ameriške vojske je fotografiral trupla za objavo, vključno s tistim, na katerem sta bila Mussolini in Petacci postavljena v grozljivo pozo, kot da bi bili z roko v roki. 30. aprila je bila na Mussoliniju na Inštitutu za pravno medicino v Milanu opravljena obdukcija. Ena različica naslednjega poročila je navajala, da je bil ustreljen z devetimi metki, druga različica pa je določala sedem strelov. Kot vzrok smrti so bili dani štirilje metki blizu srca. Kalibri metkov niso bili ugotovljeni. Vzorci Mussolinijevih možganov so bili odvzeti in poslani v Ameriko v analizo. Namen je bil dokazati hipotezo, da je sifilis pri njem povzročil norost, vendar analiza ni izhajala iz nič; tudi na njegovem truplu niso našli nobenega dokaza o sifilisu. Obsega Petaccija niso opravili. === Vpliv na Hitlerja === 29. aprila zgodaj popoldne je [[Adolf Hitler]] izvedel za Mussolinijevo usmrtitev, čeprav ni znano, koliko podrobnosti so mu sporočili. Istega dne je Hitler v svoji zadnji volji in zavezi zapisal, da namerava izbrati samomor, ne pa "pasti v roke sovražnikom" in množicam, in postati "spektakel, ki so ga uredili Judje" Naslednji dan, 30. aprila je Hitler storil [[Smrt Adolfa Hitlerja|samomor v Berlinu]], tik preden je mesto padlo pod Rdečo armado in dva dni po Mussolinijevi smrti. V skladu s Hitlerjevimi predhodnimi navodili je njegovo truplo takoj zažgali z [[Bencin|bencinom]], tako da ni ostalo skoraj nobenih ostankov. Nekateri zgodovinarji verjamejo, da je bilo to, kar se je zgodilo Mussoliniju, dejavnik Hitlerjeve odločitve, da se ubije in sežge njegovo truplo. Alan Bullock je dejal, da so novice o Mussolinijevi usodi domnevno povečale Hitlerjevo odločenost, da se izogne ​​ujetju, William L. Shirer pa je menil, da je poznavanje dogodkov okoli Mussolinijeve smrti morda okrepilo Hitlerjevo odločenost, da ni tvegal, da bi njegov padec postal javno ponižanje. Vendar pa je Hugh Trevor-Roper verjel, da je to neverjetno, saj je bilo malo verjetno, da bi o podrobnostih poročali Hitlerju, v vsakem primeru pa se je že odločil za svoje ravnanje. Ian Kershaw ugotavlja, da čeprav ni gotovo, ali so Hitlerju povedali podrobnosti o Mussolinijevi smrti:<blockquote>če bi res izvedel za celotno krvavo zgodbo, bi to lahko le potrdilo njegovo tesnobo, da bi si vzel življenje, še preden bo prepozno, in preprečil, da bi sovražniki ugrabili njegovo telo.</blockquote> === Pokončanje in kraja trupla === Po njegovi smrti in razstavi trupla v Milanu je bil Mussolini pokopan v neoznačenem grobu na pokopališču Musocco, severno od mesta. Na velikonočno nedeljo leta 1946 je Mussolinijevo truplo našel in izkopal mladi fašist Domenico Leccisi in še dva njegova prijatelja. V šestnajstih tednih so ga selili iz kraja v kraj - v skrivališčih so bili vila, samostan in samostan - medtem ko so ga oblasti iskale. Na koncu so avgusta (z manjkajočo nogo) našli truplo do samostana Certosa di Pavia, nedaleč od Milana. Dva frančiškanska brata sta bila obtožena, da sta pomagala Leccisiju pri skrivanju trupla. Oblasti so nato uredile, da je bilo truplo skrito v kapucinskem samostanu v mestecu Cerro Maggiore, kjer je ostalo naslednjih enajst let. Kje je bilo truplo, je bila skrivnost celo Mussolinijeve družine. Ta položaj je ostal do maja 1957, ko se je novoimenovani premier Adone Zoli strinjal s ponovnim posredovanjem Mussolinija v njegovem rojstnem kraju v Predappiu v Romagni. Zoli se je zanašal na skrajno desnico (vključno s samim Leccisijem, ki je bil zdaj poslanec neofašistične stranke), da bi ga podprl v parlamentu. Prišel je tudi iz Predappija in dobro poznal Mussolinijevo vdovo Rachele. === Grobnica in obletnica smrti === [[Slika:Predappio, cimitero di san cassiano, cripta, tomba di benito mussolini 04.JPG|sličica|Mussolinijeva grobnica v Predappiu]] Ponovno posredovanje v grobnici družine Mussolini v Predappiu je bilo izvedeno 1. septembra 1957, prisotni navijači pa so fašistično pozdravili. Mussolini je bil položen v velik kamnit [[sarkofag]]. Grobnica je okrašena s fašističnimi simboli in vsebuje veliko marmornato glavo Mussolinija. Pred grobnico je register za obiskovalce, ki se poklonijo. Grobnica je postala neofašistično romarsko mesto. Številke, ki podpišejo register grobnice, se gibljejo od deset do stotine na dan, na določene obletnice pa se jih na tisoče podpiše; skoraj vsi komentarji podpirajo Mussolinija. Obletnica Mussolinijeve smrti 28. aprila je postala eden od treh datumov, ki jih privrženci neofašizma obeležujejo z velikimi shodi. V Predappiu poteka pohod med središčem mesta in pokopališčem. Dogodek običajno privabi tisoče navijačev in vključuje govore, pesmi in ljudi, ki dajejo fašistični pozdrav. == Povojna polemika == Izven Italije je Audisiova različica, kako je bil ubit Mussolini, v veliki meri sprejeta in je nesporna. V Italiji pa je bila tema od poznih štiridesetih let do danes predmet obsežne razprave in spora in številne teorije o tem, kako je Mussolini umrl, so se razširile. Vsaj 12 različnih posameznikov je bilo v določenem času identificiranih kot odgovornih za streljanje. Primerjane so bile teorije zarote na atentat na [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]], ki je bila opisana kot italijanski ekvivalent te špekulacije. === Teorije smrti === [[Slika:Walter Audisio senato hq.jpg|sličica|200px|[[Walter Audisio]], italijanski komunistični partizan, naj bi domnevno ubil Mussolinija.]] V knjigi Dongo: pol stoletja laži iz leta 1993 je partizanski vodja Urbano Lazzaro ponovil svojo trditev, da je Luigi Longo in ne Audisio »Colonnello Valerio«. Trdil je tudi, da je bil Mussolini nenamerno ranjen v začetku dneva, ko je Petacci poskušal prijeti pištolo enega od partizanov, ki je ubil Petaccija, Michele Moretti pa nato ustrelil Mussolinija. Nekateri, med katerimi je bil tudi najbolj vztrajni fašistični novinar Giorgio Pisanò, trdijo, da so bili Mussolini in Petacci ustreljeni v začetku dneva v bližini kmečke hiše De Maria in da je bila usmrtitev v Giulinu de Mezzegra uprizorjena s trupli. Prvi je to predstavil Franco Bandini leta 1978. Objavljene so bile tudi druge teorije, vključno z očitki, da je streljanje izvedel ne le Luigi Longo, kasneje vodja komunistične partije v povojni Italiji, ampak tudi Sandro Pertini, prihodnji italijanski predsednik. Drugi trdijo, da je Mussolini (ali Mussolini in Petacci skupaj) storil samomor tako, da je pojedel tableto [[Cianid|cianida]]. == Glej tudi == * [[Benito Mussolini]] * [[Smrt Adolfa Hitlerja]] * [[Mussolini (razločitev)]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Benito Mussolini]] [[Kategorija:Članki o smrtih ljudi|Mussolini, Benito]] sy3a71ovsgwaubs3qu0tw5qmvopy68b 0 507215 6709430 6469708 2026-07-10T18:40:23Z Stebunik 55592 6709430 wikitext text/x-wiki {{Nezanesljivi viri}}{{Pristransko}}[[Slika:Path in Dobrava cemetery 2015.jpg|sličica|Spomeniški park v Mariboru, posvečen v spomin na žrtve pokola v Teznu.]] '''Partizanski zločini v drugi svetovni vojni''' so vojni zločini, ki so jih med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] storili [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|Narodnoosvobodilna vojska]] in jugoslovanski partizanski odredi. Vodstvo partizanskega gibanja je vodilo namerno propagando z namenom širjenja boljševiške ideologije in širjenja sovraštva do političnih neistomišljenikov. Zločini so bili spontani (iz sovraštva) in / ali organizirani (po ukazu). Skozi skoraj celotno [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so se partizani, ki jih je vodil [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dragovoljac.com/index.php/nikad-zaboraviti/16875-titovi-zlocini-strava-u-posavskom-selu-prud|title=Titovi zločini – strava u posavskom selu Prud|publisher=DRAGOVOLJAC (hrvaško)}}</ref>, izogibali neposrednemu spopadu z oboroženimi silami osi in nemško vojsko. Namesto tega so napadali vasi in naselja v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] ter pobijali civiliste.<ref>{{Navedi splet|url=https://e-maribor.si/milka-planinc-najhujsa-zenska-na-nasih-tleh-ljudi-je-ubijala-kot-za-salo/|title=Milka Planinc, najhujša ženska na naših tleh. Ljudi je ubijala kot za šalo|publisher=e-Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/svet/na-hrvaskem-sodijo-josipu-brozu-titu-za-genocid-nad-hrvati/|title=Sodišče v Zagrebu obsodilo Josipa Broza Tita za genocid nad Hrvati in Slovenci|publisher=Nova24TV}}</ref> Da bi podprli svoje čete in prebivalstvo, ki jih je podpiralo, so jugoslovanski komunisti zasegli (sežgali) zasebno lastnino in streljali na tiste, ki so odkrito nasprotovali sodelovanju z njimi.<ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/zlocin-brez-primere-tako-so-partizanski-sadisti-trgovcu-riglerju-iztrgali-jezik-odrezali-nos-in-usesa/|title=Zločin brez primere: Tako so partizanski sadisti trgovcu Riglerju iztrgali jezik, odrezali nos in ušesa|publisher=Nova24TV}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-70/|title=Zaveza št. 70|publisher=Nova Slovenska Zaveza|accessdate=2021-10-24|archive-date=2021-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211025160659/https://www.zaveza.si/zaveza-st-70/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-64/|title=Zaveza št. 64|publisher=Nova Slovenska Zaveza|accessdate=2021-10-24|archive-date=2021-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211025160743/https://www.zaveza.si/zaveza-st-64/|url-status=dead}}</ref> V krajih, kjer partizani niso prejeli podpore civilnega prebivalstva, so se dogajali zločini, na primer [[Partizanski zločin v Zrinu|zločin v Zrinu]], kjer je bil kraj požgan s pobojem velikega števila civilistov, ki niso hoteli sodelovati s komunisti; podobno je bilo tudi v [[Dražgoše|Dražgošah]], kakor je pripovedoval duhovnik Franc Jamnik. Tudi na mestih, ki bi jih zasedli partizani, so bili za »likvidacijo« pogosto izbrani vidnejši posamezniki, da bi »sovražnikom« pokazali, da se »ljudski vladi« ne sme nasprotovati; Primer tovrstnih zločinov na območju Dubrovnika je [[Pokol na otoku Daksa|pokol na otočku Daksa]], v [[Dalmacija|Srednji Dalmaciji]] pa so ubili civiliste iz na primer Trogirja in jih vrgli v Kevinovo jamo pri Lećevici. Na območju Zagreba je veliko stratišč, od katerih je bil nekoliko bolje raziskan [[Partizanski zločini v Gračanih|pokol v Gračanih]].<ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/crna-kronika/grozljive-zgodbe-iz-taborisca-bezigrad-kjer-so-partizani-umorili-vsaj-10-tisoc-ljudi-postavili-so-jih-v-rezervoar-in-ga-pocasi-napolnili-z-vodo-dokler-se-niso-vsi-utonili/|title=Grozljive zgodbe iz taborišča Bežigrad, kjer so partizani umorili vsaj 10 tisoč ljudi: Postavili so jih v rezervoar in ga počasi napolnili z vodo, dokler niso vsi utonili|publisher=Nova24TV|accessdate=2021-10-24|archive-date=2021-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211025160505/https://nova24tv.si/slovenija/crna-kronika/grozljive-zgodbe-iz-taborisca-bezigrad-kjer-so-partizani-umorili-vsaj-10-tisoc-ljudi-postavili-so-jih-v-rezervoar-in-ga-pocasi-napolnili-z-vodo-dokler-se-niso-vsi-utonili/|url-status=dead}}</ref> Ujeti vojaki nasprotne strani so večinoma streljali na vsako stran. S tem so komunistične sile leta 1945 dejansko pobile večino sovražnih vojakov, potem ko so se jim ob koncu vojne razorožene predale. To so delali v strahotno velikih številkah po celotnem področju Jugoslavije in tako obračunavali s svojimi resničnimi ali namišljenimi "razrednimi sovražniki", katerih lastnino so potem prigrabili. ''"Komunisti se namreč niso borili proti okupatorjem, ampak za oblast."'' S tem se strinjajo tudi srbski raziskovalci tistega obdobja.<ref>{{cite web|url=https://www.koreni.rs/stravicni-podaci-zlocini-komunista-nad-srpskim-narodom-u-20-veku/|title=Stravični podaci: Zločini komunista nad srpskim narodom u 20. veku|publisher=koreni.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=15. maj 2020|accessdate=10. julij 2026}}</ref> V času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]] ni bilo dovoljeno govoriti ali pisati o partizanskih zločinih. == Število žrtev komunističnega terorja == Potem, ko so komunistične oblasti desetletja ponavljale, da je njihov prihod na oblast neločljivo povezan z bojem proti [[Fašizem|fašizmu]], se je pokazalo, da vojaške sile, ki so vodile ta boj, absolutno niso storile nobenega zločina - tj. vsak zločinski podvig, ki so se ga lotili od samega začetka ustanovitve partizanske enote leta 1941, je bil prikrit, do utrditve revolucionarne vlade v povojnem obdobju - ti zločini so se od začetka devetdesetih let le postopoma beležili in preiskovali.<ref>{{Navedi splet|url=https://vfokusu.com/partizansko-komunisticni-pogrom-nad-slovenskimi-cigani-tako-romi-kot-sinti/|title=Partizansko – komunistični pogrom nad slovenskimi cigani, tako Romi kot Sinti|publisher=V Fokusu.|accessdate=2021-10-24|archive-date=2021-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211025160747/https://vfokusu.com/partizansko-komunisticni-pogrom-nad-slovenskimi-cigani-tako-romi-kot-sinti/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/bivsi-partizan-z-izpovedjo-da-se-danes-slisi-jok-zena-z-morisca-v-zadrego-spravil-odgovorne-na-tv-slovenija/|title=Bivši partizan z izpovedjo, da še danes sliši jok žena z morišča, v zadrego spravil odgovorne na RTV Slovenija|publisher=Domovina.je}}</ref> Ta prizadevanja nujno predstavljajo revizijo uradnih podatkov komunistične Jugoslavije itd. Vladimir Geiger navaja, da nemški in avstrijski zgodovinarji ocenjujejo, da je bilo med vojnimi ujetniki v Jugoslaviji največ nemških vojakov, od tega približno 194.000, od tega jih je okoli 80.000 umrlo ali je bilo ubitih v taboriščih za vojne ujetnike in na prisilnem delu med letoma 1945 in 1953. 100.000 [[Nemci|Nemcev]] in [[Avstrijci|Avstrijcev]], po jugoslovanskih uradnih podatkih pa je v ujetništvu v Jugoslaviji umrlo, 15.028 oziroma 10.621 vojnih ujetnikov. Podobno Geiger spet navaja znanstveno literaturo v nemščini, od začetka do konca vojne je v Jugoslaviji izginilo približno 28.000 etničnih Nemcev, od tega od poletja 1944 do oktobra 1944 okoli 1500 civilistov, ubitih v partizanskih napadih na civiliste, nato pa v skupnem terorju Rdeče armade in NOVJ je bilo od oktobra 1944 do poletja 1955 ubitih še 9500 nemških civilistov, okoli 2000 civilistov - večinoma žensk - pa je umrlo na prisilnem delu v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Poleg tega je v jugoslovanskih taboriščih od oktobra 1944 do marca 1948 umrlo približno 51.000 ljudi. Vendar pa je povojna jugoslovanska komunistična vlada, diplomacija in zgodovinopisje vztrajno in brezvestno štelo trpljenje Volksdeutscherja kot žrtev fašizma in [[Nacionalsocializem|nacizma]], pojasnjuje Geiger.<ref>{{Navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/search/?show=results&stype=1&c%5B0%5D=article_search&t%5B0%5D=geiger+croats|title=Human losses of Croats in World War II and the immediate post-war period caused by the Chetniks (Yugoslav Army in the Fatherland) and the Partizans (People's Liberation Army and the partizan detachment of Yugoslavia/Yugoslav Army) and the Yugoslav Communist authoritities. Numerical indicators (eng.), str. 102, 103|accessdate=2021-10-24|archive-date=2021-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210426095431/https://hrcak.srce.hr/search/?show=results&stype=1&c%5B0%5D=article_search&t%5B0%5D=geiger+croats|url-status=dead}}</ref> Največja in najbolj nečasna mistifikacija jugoslovanske politike in znanosti, zlasti zgodovinopisja in demografije, je bila mistifikacija človeških izgub Jugoslavije v drugi svetovni vojni in žrtev, ki so jih povzročili okupatorji in njihovi sodelavci, predvsem na Hrvaškem. Hrvaški intelektualec Bruno Bušić se je sredi sedemdesetih let lotil te velike in nečasne mistifikacije (ki bo zagotovo prispevala k njegovemu preganjanju in umoru leta 1978). Na podlagi demografskih in drugih podatkov, ki so mu bili na voljo kot zaposleni na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Zagrebu, je takrat zapisal, da je bilo na "antifašistični" strani [[Socialistična republika Hrvaška|SR Hrvaške]] izgnanih skupaj 185.327 ljudi , medtem ko je bilo na strani "sovražnika" 219. Ubitih je bilo na tisoče vojakov in civilistov. Za ozemlje [[Bosna in Hercegovina|BiH]] Bušić ocenjuje, da je med vojaki in civilisti 231.000 žrtev sovražstva 171.000 "antifašističnih" žrtev. Vladimir Geiger se sklicuje zlasti na sistematične in podrobne demografske izračune Vladimirja Žerjavića, objavljene sredi devetdesetih let, kjer je navedeno, da je med II. Svetovno vojno in povojno obdobje je življenje izgubilo 106.000 Hrvatov iz Hrvaške. Po podatkih, ki so bili takrat na voljo Žerjaviću, so sile NOVJ pobile 8.000 civilistov (nadaljnjih 12.000 civilistov hrvaške narodnosti je Žerjavić pripisal četniškim enotam; preostalih 13.000 so ubile nemške, italijanske in sile NDH). Za ozemlje Bosne in Hercegovine Žerjavić navaja 64.000 etničnih Hrvatov (katoličanov), od tega 25.000 civilistov in 22.000 pripadnikov oboroženih sil NDH;  pri tem je NOVJ pobila 22.000 vojakov in 6.000 civilistov. Poleg tega je bilo v BiH med vojno ubitih približno 77.000 muslimanov, od tega so sile NOVJ ubile 2000 civilistov in 15.000 pripadnikov sil NDH. Ko se prišteje še območje vzhodnega Srijema (dnevi, del ozemlja Srbije), je od 175.000 Hrvatov in 77.000 muslimanov, ubitih v NDH, NOVJ po izračunih Žerjavića povzročil smrt 101.000 ljudi (nadaljnji 68.000 četnikov). Med pobitimi pripadniki sil NDH je bila večina pokončana po koncu vojne, v t.i  Kazimir Katalinić pa kot verjetnejšo oceno poda izračun 384.000 (katoliških) Hrvatov in 159.000 muslimanov (torej Bošnjakov). Kazimir Katalinić meni, da je verjetno nekoliko višja ocena števila ubitih Hrvatov, zlasti Bošnjakov. Poleg Hrvatov in Bošnjakov so partizanske sile pobile številne [[Srbi|Srbe]], zlasti ujete četnike: samo maja 1945 je bilo v BiH ujetih približno 10.000 [[Črnogorci|črnogorskih]] in srbskih četnikov. == Glej tudi == * [[Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Partizanski zločini v drugi svetovni vojni| ]] san7l7834gkfnpw1o2gpq5tlxm0ejeh 0 510003 6709583 6633713 2026-07-11T10:04:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709583 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = FC Hegelmann | image = | fullname = Nogometni klub Hegelmann | nickname = fūristai | founded = [[2009]] | ground = [[Raudondvario stadionas]] ([[Raudondvaris]]).<ref>[https://alyga.lt/naujiena/turo-anonsas-hegelmann-varzovus-priims-naujuose-namuose/8775 Turo anonsas: „Hegelmann“ varžovus priims naujuose namuose]</ref> | capacity = 1 500 | chrtitle = Predsednik: | chairman = {{flagicon|LTU}} [[Dainius Šumauskas]] | mgrtitle = Trener: | manager = {{flagicon|ESP}} Mikel Aramburu (2026−) | league = [[TOPLYGA]] | season = [[2025]] | position = 2.mesto [[A lyga]] | website = https://fchegelmann.com/ | pattern_la1 = _hummelauthentic20w | pattern_b1 = _hummelauthentic20w | pattern_ra1 = _hummelauthentic20w | pattern_sh1 = _hummelauthentic20w | pattern_so1 = _hummel20w | leftarm1 = FFFFFF | body1 = FFFFFF | rightarm1 = FFFFFF | shorts1 = FFFFFF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _hummelauthentic20tb | pattern_b2 = _hummelauthentic20tb | pattern_ra2 = _hummelauthentic20tb | pattern_sh2 = _hummelauthentic20tb | pattern_so2 = _hummel20tb | leftarm2 = 0000FF | body2 = 0000FF | rightarm2 = 0000FF | shorts2 = 0000FF | socks2 = 0000FF }} '''Futbolo klubas Hegelmann''' ali na kratko '''Hegelmann''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Raudondvaris]]. Ustanovljen je bil [[2009]] in aktualno igra v 1. litovski nogometni ligi. ==Uspehi== *'''[[Pirma lyga]] (D2):''' ::'''PODPRVAKI (1x):''' 2020 *'''[[Antra lyga]] (D3):''' ::'''PRVAKI (1x):''' 2018 {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! Sklic |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2016''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | style="background:#F4DC93;"|'''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#FFCCCC" style="text-align:center;"| '''10.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuanian 2016 LFF 1 Lyga|url=http://almis.sritis.lt/ltu16lyga1.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2022-12-16|archive-date=2017-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20170323053020/http://almis.sritis.lt/ltu16lyga1.html|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''2017''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' | bgcolor="#F5f5f5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuanian 2017 LFF 2 Lyga Zone South|url=http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2s.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2022-12-16|archive-date=2018-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619064227/http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2s.html|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''2018''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuanian 2018 LFF 2 Lyga Zone South|url=http://almis.sritis.lt/ltu18lyga2s.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2022-12-16|archive-date=2018-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619070138/http://almis.sritis.lt/ltu18lyga2s.html|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2019''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2020''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2021''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2022''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2023''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2024''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2025''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2026''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[TOPLYGA]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga</ref> |- |} == Moštvo sezone 2026 == ''Podatki z dne [[20. februar]]a 2026.'' (toplyga.lt) {{fs start}} {{Fs player|no= 1|pos=GK|nat=LTU|name=[[Lukas Paukštė]]}} {{Fs player|no=31|pos=GK|nat=LTU|name=[[Rokas Bagdonavičius]]}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" align="left" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{Fs player|no= 5|nat=ESP|name=Angel Puerto|pos=DF}} {{Fs player|no= 7|nat=JPN|name=[[Carlos Duke]]|pos=MF}} {{Fs player|no=18|nat=LTU|pos=DF|name=[[Rimvydas Sadauskas]]}} {{Fs player|no=26|nat=LTU|pos=DF|name=[[Domas Slendzoka]]}} {{Fs player|no=30|nat=NGR|pos=DF|name=[[Isaac Barry Ojumah]]}} {{Fs player|no=97|nat=MNE|pos=DF|name=[[Stefan Radinović]]}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" align="left" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{Fs player|no= 6|nat=CIV|pos=MF|name=[[Harouna Abdoul Samad]]}} {{Fs player|no= 8|nat=LTU|name=[[Vilius Armanavičius]]|pos=MF}} {{Fs player|no= 9|nat=LTU|name=[[Donatas Kazlauskas]]|pos=MF}} {{Fs player|no=10|nat=CMR|name=[[Samuel Gouet]]|pos=MF}} {{Fs player|no=16|nat=LTU|name=[[Matijus Remeikis]]|pos=MF}} {{Fs player|no=19|nat=LTU|name=Dominykas Pašilys|pos=MF}} {{Fs player|no=21|nat=LTU|name=Esmilis Kaušinis|pos=MF}} {{Fs player|no=45|nat=UKR|name=[[Artem Shchedryi]]|pos=MF}} {{Fs player|no=77|nat=BRA|pos=MF|name=[[Wesley Gabriel Freire Arcanjo|Wesley Gabriel]]}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" align="left" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{Fs player|name=Kader Njoya Abdel|nat=Nigeria|no=11|pos=FW}} {{Fs player|name=Lukas Jonaitis|nat=LTU|no=20|pos=FW}} {{Fs player|name=[[Darrell Kamdem Tibell|Darrell Tibell]]|nat=SWE|no=|pos=FW}} {{fs end}} == Znameniti igralci == * {{flagicon|LTU}} [[Ignas Plūkas]], (2021–) * {{flagicon|LTU}} [[Mantas Fridrikas]], (2019–) * {{flagicon|LTU}} [[Ignas Dedura]], (2019) == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [https://fchegelmann.com/ Oficial] (LT) * [https://alyga.lt/komanda/hegelmann ''alyga.lt''] * [https://uk.soccerway.com/teams/lithuania/hegelmann-litauen/30665/ ''Soccerway''] * [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fc-hegelmann-litauen/28798/ Globalsportsarchive] {{Nogomet v Litvie}} {{DEFAULTSORT:H}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2009]] [[Kategorija:Šport v Kaunasu]] {{normativna kontrola}} 33nb8hl7lr6rzr0po5quk8zpx5l2ct2 0 510009 6709581 6699417 2026-07-11T10:04:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709581 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = Šiaulių FA | image = | fullname = Nogometna akademija Šiauliai | nickname = šiauliečiai | founded = [[2007]] | ground = [[Savivaldybės stadionas]] <br />[[Šiauliai]] | capacity = 3 500 | chrtitle = Predsednik: | chairman = {{flagicon|LTU}} [[Reda Mockienė]] | mgrtitle = Trener: | manager = {{flagicon|LTU}} [[Mantas Kuklys]] | league = [[TOPLYGA]] (I) | season = [[2025]] | position = 5.mesto, [[A lyga]] | website = http://www.siauliufa.lt | pattern_la1= | pattern_b1=_blackstripes | pattern_ra1= | pattern_sh1= _whitesides | pattern_so1= _blackline | leftarm1=000000|body1=FFFF00|rightarm1=000000|shorts1=000000|socks1=FFFF00 | pattern_la2=_whiteshoulders|pattern_b2=_whiteshoulders|pattern_ra2=_whiteshoulders|pattern_sh2= _whitesides|pattern_so2= _blackline | leftarm2=FF0000|body2=FF0000|rightarm2=FF0000|shorts2=FF0000|socks2=000000 }} '''Šiaulių Futbolo Akademija''', ali na kratko '''Šiaulių FA''', je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Šiauliai]]. Ustanovljen je bil leta 2007 in trenutno igra v 1. litovski nogometni ligi. ==Uspehi== *'''[[Pirma lyga]] (D2):''' ::'''PODPRVAKI (1x):''' 2021 ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! Sklici ! Opombe |- | bgcolor="#DBF3FF" style="text-align:center;"| '''2010''' | bgcolor="#dbf3ff" style="text-align:center;"| '''4.''' | bgcolor="#dbf3ff" style="text-align:center;"| '''Trečia lyga''' ''(Šiauliai)'' | bgcolor="#f5f5f5" style="text-align:center;"| '''9.''' | |- | bgcolor="#DBF3FF" style="text-align:center;"| '''2016''' | bgcolor="#dbf3ff" style="text-align:center;"| '''4.''' | bgcolor="#dbf3ff" style="text-align:center;"| '''Trečia lyga''' ''(Šiauliai)'' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''6.''' | | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| [[Antra lyga]] |- | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''2017''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)'' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuanian 2017 LFF 2 Lyga Zone West|url=http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2w.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2022-12-16|archive-date=2020-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20200608210521/http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2w.html|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''2018''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)'' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuanian 2018 LFF 2 Lyga Zone West|url=http://almis.sritis.lt/ltu18lyga2w.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2022-12-16|archive-date=2020-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20200116183350/http://almis.sritis.lt/ltu18lyga2w.html|url-status=dead}}</ref> | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| [[Pirma lyga]] |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2019''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2020''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2021''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=FA Šiauliai - Lietuvos Futbolas|url=https://lietuvosfutbolas.lt/klubai/fa-siauliai-13540/?cid=9884789|website=lietuvosfutbolas.lt|accessdate=2022-12-16|language=lt}}</ref> | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| [[A lyga]] |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga 2022|2022]]''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2023''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#deb678" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2024''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2025''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2026''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[TOPLYGA]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga</ref> |- |} == Moštvo sezone 2026 == ''Podatki z dne [[22. junij]]a 2026.'' (alyga.lt) {{fs start}} {{fs player|no= 1|nat=LTU|pos=GK|name=Vilius Šivickas}} {{fs player|no=12|nat=LTU|pos=GK|name=Paulius Linkevičius}} {{fs player|no=61|nat=LTU|pos=GK|name=Gustas Baliutavičius}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{fs player|no= 2|name=Nojus Stankevičius|nat=LTU|pos=DF}} {{fs player|no= 4|name=[[Martynas Dapkus]]|nat=LTU|pos=DF}} {{Fs player|no= 5|name=Kristupas Keršys|nat=LTU|pos=DF}} {{fs player|no=21|name=Marko Mandić|nat=SRB|pos=DF}} {{Fs player|no=27|name=Danielius Jarašius|nat=LTU|pos=DF}} {{fs player|no=50|name=Edgaras Bierontas|nat=LTU|pos=DF}} {{fs player|no=33|name=[[Lazar Vuković]]|nat=SRB|pos=DF}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{fs player|no=10|name=Gabrielius Micevičius|nat=LTU|pos=MF}} {{fs player|no=11|name=[[Arvydas Novikovas]]|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=13|nat=LTU|pos=MF|name=[[Daniel Romanovskij]]}} {{Fs player|no=14|name=Karolis Žebrauskas|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=18|name=Emilis Gasiūnas|nat=LTU|pos=MF}} {{fs player|no=23|name=[[Bernando Neves de Jesus Gouveia da Silva|BENNY (Bernard Silva)]]|nat=POR|pos=MF}} {{fs player|no=29|name=[[Deividas Dovydaitis]]|nat=LTU|pos=FW}} {{Fs player|no=30|name=Ugnius Vaitiekaitis|nat=LTU|pos=MF}} {{fs player|no=45|name=[[Brooklyn Leipus]]|nat=LTU|pos=MF}} {{fs player|no=51|name=Gustas Geštautas|nat=LTU|pos=MF}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{fs player|no= 7|nat=LTU|pos=MF|name=Nedas Garbaliauskas}} {{Fs player|no= 9|nat=NGA|name=Chidera Nwoga|pos=FW}} {{fs end}} == Znameniti igralci == * {{flagicon|LTU}} [[Algis Jankauskas]] (2021–2022) * {{flagicon|LTU}} [[Eligijus Jankauskas]] (2022–2025) * {{flagicon|LTU}} [[Deividas Šešplaukis]] (2022–2025) * {{flagicon|LTU}} [[Daniel Romanovskij]] (2022–) == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.siauliufa.lt (siauliufa.lt oficial)] (LT) * [https://alyga.lt/ A lyga] ''(alyga.lt)'' * [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fa-siauliai/36613/ Globalsportsarchive] {{Nogomet v Litvie}} {{DEFAULTSORT:Šiauliai}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2007]] [[Kategorija:Šiauliai]] {{normativna kontrola}} 1tih5xep47c1r8ji16pujdv51gb12la 0 512198 6709586 6633382 2026-07-11T10:05:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 4 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709586 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = FK Atmosfera | image = | fullname = Nogometni Klub Atmosfera | nickname = | founded = 2012 | ground = Stadion Mažeuikių stadionas <br />[[Mažeikiai]] | capacity = 1 000 | chrtitle = Predsednik: | chairman = | mgrtitle = Trener: | manager = {{Flagicon|Lithuania}} [[Marius Šluta]] | league = [[Pirma lyga]] (II) | season = [[2025]] | position = 6.mesto | website = http://www.fkatmosfera.eu/ |pattern_la1= |pattern_b1= _molde17a |pattern_ra1= |leftarm1= ffffff |body1= FFffff |rightarm1= ffffff |shorts1= 000000 |socks1= FFffff |pattern_la2= |pattern_b2= |pattern_ra2= |leftarm2= 000000 |body2= DB0A34 |rightarm2= 000000 |shorts2= 000000 |socks2= DB0A34 }} '''Futbolo klubas Atmosfera''' ali na kratko '''Atmosfera''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Mažeikiai]]. Ustanovljen je bil leta [[2012]] in aktualno igra v 2. litovski nogometni ligi. ==Uspehi== *'''[[Pirma lyga]]:''' ::'''PRVAKI (x):''' ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! web |- | bgcolor="#FFFFFF" style="text-align:center;"| '''2013''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)'' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet |url=http://almis.sritis.lt/ltu13lyga2w.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-01-31 |archive-date=2018-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181021054341/http://almis.sritis.lt/ltu13lyga2w.html |url-status=dead }}</ref> |- | bgcolor="#FFFFFF" style="text-align:center;"| '''2014''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)'' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''9.''' | <ref>{{Navedi splet |url=http://almis.sritis.lt/ltu14lyga2w.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-01-31 |archive-date=2019-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190119120940/http://almis.sritis.lt/ltu14lyga2w.html |url-status=dead }}</ref> |- | bgcolor="#FFFFFF" style="text-align:center;"| '''2015''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)'' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet |url=http://almis.sritis.lt/ltu15lyga2w.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-01-31 |archive-date=2018-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180820034515/http://almis.sritis.lt/ltu15lyga2w.html |url-status=dead }}</ref> |- | bgcolor="#e2e2e2" style="text-align:center;"| '''2016''' | bgcolor="#e2e2e2" style="text-align:center;"| '''X''' | bgcolor="#e2e2e2" style="text-align:center;"| '''X''' | bgcolor="#e2e2e2" style="text-align:center;"| '''X''' | |- | bgcolor="#FFFFFF" style="text-align:center;"| '''2017''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)'' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>{{Navedi splet |url=http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2w.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-01-31 |archive-date=2020-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200608210521/http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2w.html |url-status=dead }}</ref> |- | bgcolor="#FFFFFF" style="text-align:center;"| '''2018''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)'' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2018.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2019''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''14.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2019.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2020''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''12.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2020.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2021''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2021.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2022''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#FFCCCC" style="text-align:center;"| '''15.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2022.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#FFFFFF" style="text-align:center;"| '''2023''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2024''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>https://lietuvosfutbolas.lt/klubai/fk-ekranas-36766/?cid=17153946</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2025''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2026''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html</ref> |- |} == Moštvo sezone 2026 == ''Podatki z dne [[1. marec]]a 2026.''<ref>[http://www.fkatmosfera.eu/komanda-2021/ Oficialli klubo svetainė 2021 m. sudėtis]</ref><ref>[https://1lyga.lt/klubas/atmosfera/1248/ 1luga.lt oficiali svetainė]</ref> {{Fs start}} {{Fs player|no=1|name=Arnoldas Kaupys|nat=LTU|pos=GK}} {{Fs player|no=33|name=Daumantas Jakutis|nat=LTU|pos=GK}} {{Fs player|no=99|name=Džiugas Antanavičius-Šmitas|nat=LTU|pos=GK}} {{Fs player|no=|name=Liutauras Juška|nat=LTU|pos=GK}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs player|no=2|name=Joris Šarpnickas|nat=LTU|pos=DF}} {{Fs player|no=2|name=Benediktas Poleikis|nat=LTU|pos=DF}} {{Fs player|no=3|name=Denisas Stankus|nat=LTU|pos=DF}} {{Fs player|no=4|name=Abdoul-Aziz Gueye|nat=FRA|pos=DF}} {{Fs player|no=5|name=[[Arman Zeynalyan]]|nat=ARM|pos=DF}} {{Fs player|no=6|name=Gustas Sabaitis|nat=LTU|pos=}} {{Fs player|no=14|name=Arnas Andriejauskas|nat=LTU|pos=}} {{Fs player|no=18|name=[[Deividas Gineitis]]|nat=LTU|pos=DF}} {{Fs player|no=|name=Laurynas Beniušis|nat=LTU|pos=DF}} {{Fs player|no=|name=Aivaras Rakašius|nat=LTU|pos=DF}} ? {{Fs player|no=|name=[[Davydas Arlauskis]]|nat=LTU|pos=DF}} {{fs player|no=|name=[[Dovydas Jansonas]]|nat=LTU|pos=DF}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs mid}} {{Fs player|no= 7|name=[[Vitor Prado Gutierres]]|nat=BRA|pos=MF}} {{Fs player|no= 9|name=Abdul Yusuph Haule|nat=TZA|pos=MF}} {{Fs player|no=10|name=[[Pijus Meižis]]|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=10|name=Rokas Lazdinauskas|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=14|name=Mantas Daubaris|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=16|name=Tomas Bružas|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=21|name=Ignas Čiuta|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=22|name=Matas Šlyžius|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=23|name=Karadas Najulis|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=71|name=Nandas Šrederis|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=71|name=Mangirdas Stasys|nat=LTU|pos=}} {{Fs player|no=|name=Dalius Keršis|nat=LTU|pos=MF}} ? |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs player|no=11|name=[[Ernestas Andriušis]]|nat=LTU|pos=FW}} {{Fs player|no=17|name=[[Adrijus Kontenis]]|nat=LTU|pos=FW}} {{Fs player|no=19|name=Juan Camilo Sandoval Yepes|nat=COL|pos=FW}} {{Fs player|no=19|name=Artis Jaudzems|nat=LVA|pos=FW}} ? |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs end}} == Znameniti igralci == * {{flagicon|LTU}} [[Evaldas Razulis]] ([[2019]]) * {{flagicon|LTU}} [[Rytis Leliūga]] ([[2019]]) * {{flagicon|LTU}} [[Marius Papšys]] ([[2020]]) * {{flagicon|LTU}} [[Tadas Labukas]] ([[2020]]) == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fkatmosfera.eu/ ( oficial)] (LT) * [https://www.facebook.com/fkatmosfera/ Facebook] * [https://1lyga.lt/ Pirma lyga] ''(1lyga.lt)'' * [http://lietuvosfutbolas.lt/klubai/fk-atmosfera-1248/?cid=9884789 lietuvosfutbolas.lt] (FK Atmosfera) * [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-atmosfera-mazeikiai/30610/ Globalsportsarchive] {{Nogomet v Litvie}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi|a]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2012|a]] {{normativna kontrola}} m99h177qi1keskmwm1fu2yl51lsbai2 0 512199 6709587 6633378 2026-07-11T10:05:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709587 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = FK Babrungas | image = | fullname = Nogometni Klub Babrungas | nickname = | founded = 2012 | ground = Stadion Mažeikių <br />[[Mažeikiai]] | capacity = 1 000 | chrtitle = Predsednik: | chairman = | mgrtitle = Trener: | manager = {{Flagicon|Lithuania}} Algis Petkus | league = [[Pirma lyga]] | season = [[2025]] | position = 4.mesto | website = http://fkbabrungas.lt/visos-naujienos | pattern_la1= |pattern_b1= |pattern_ra1= | leftarm1= FFFF00 |body1= FFFF00 |rightarm1= FFFF00 |shorts1= 0000FF |socks1= FFFF00 | pattern_la2= |pattern_b2= |pattern_ra2= | leftarm2= 0000FF |body2= 0000ff |rightarm2= 0000ff |shorts2= FFFF00 |socks2= 0000FF }} '''Futbolo klubas Babrungas''' ali na kratko '''Babrungas''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Plungė]]. Ustanovljen je bil leta [[1935]] in aktualno igra v 2. litovski nogometni ligi. ==Uspehi== *'''[[Pirma lyga]]:''' ::'''PRVAKI (x):''' ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! web |- |- | bgcolor="#ffffdd" style="text-align:center;"| '''2016''' | bgcolor="#ffffdd" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#ffffdd" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)'' | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>{{Navedi splet |url=http://almis.sritis.lt/ltu16lyga2w.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-01-31 |archive-date=2019-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190116200848/http://almis.sritis.lt/ltu16lyga2w.html |url-status=dead }}</ref> |- | bgcolor="#ffffdd" style="text-align:center;"| '''2017''' | bgcolor="#ffffdd" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#ffffdd" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)'' | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''9.''' | <ref>{{Navedi splet |url=http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2w.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-01-31 |archive-date=2020-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200608210521/http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2w.html |url-status=dead }}</ref> |- | bgcolor="#ffffdd" style="text-align:center;"| '''2018''' | bgcolor="#ffffdd" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#ffffdd" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)'' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet |url=http://almis.sritis.lt/ltu18lyga2w.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-01-31 |archive-date=2020-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200116183350/http://almis.sritis.lt/ltu18lyga2w.html |url-status=dead }}</ref> |- | bgcolor="#ffffdd" style="text-align:center;"| '''2019''' | bgcolor="#ffffdd" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#ffffdd" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)'' | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>{{Navedi splet |url=http://lietuvosfutbolas.lt/klubai/babrungas-8873/?cid=3759246&pg=1&tab=fixtures |title=Antra lyga 2019 |accessdate=2022-01-31 |archive-date=2019-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191015082035/http://lietuvosfutbolas.lt/klubai/babrungas-8873/?cid=3759246 |url-status=dead }}</ref> |- | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''2020''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)'' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet |url=http://lietuvosfutbolas.lt/klubai/fk-babrungas-8873/?cid=8532401 |title=Antra lyga 2020 |accessdate=2022-01-31 |archive-date=2020-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201014091559/http://lietuvosfutbolas.lt/klubai/fk-babrungas-8873/?cid=8532401 |url-status=dead }}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2021''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''8.''' | <ref>[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2021.html#1lyga Pirma lyga 2021]</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2022''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2022.html#alyga Pirma lyga 2022]</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2023''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga Pirma lyga 2023]</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2024''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#DEB678" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2025''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2026''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html</ref> |- |} == Moštvo sezone 2026 == ''Podatki z dne [[24. januar]]ja 2026.'' {{fs start}} {{Fs player|no=1|nat=LTU|name=[[Tadas Aleksandravičius]]|pos=GK}} {{Fs player|no=99|nat=LTU|name=[[Ernestas Žymantas]]|pos=GK}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs player|no= 9|nat=LTU|name=[[Aurelijus Barusas]]|pos=DF}} {{Fs player|no=13|nat=LTU|name=[[Vytautas Birškys]]|pos=DF}} [[File:Captain sports.svg|12px]] {{Fs player|no=15|nat=LTU|name=[[Matas Jaudzemas]]|pos=DF}} {{Fs player|no=25|nat=LTU|name=[[Deimantas Kontenis]]|pos=DF}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs player|no= 3|nat=LTU|name=[[Kostas Paplauskas]]|pos=MF}} {{Fs player|no= 7|nat=LTU|name=[[Rokas Rusys]]|pos=MF}} {{Fs player|no= 8|nat=LTU|name=[[Edvinas Mickevičius]]|pos=MF}} {{fs mid}} {{Fs player|no=14|nat=LTU|name=[[Tomas Budrys]]|pos=MF}} {{Fs player|no=17|nat=LTU|name=[[Vilius Butkus]]|pos=MF}} {{Fs player|no=18|nat=LTU|name=[[Mantas Gedminas]]|pos=MF}} {{Fs player|no=23|nat=LTU|name=[[Mantas Rusys]]|pos=MF}} {{Fs player|no=32|nat=LTU|name=[[Marius Skirmantas]]|pos=MF}} {{Fs player|no=69|nat=LTU|name=[[Nojus Bumblauskas]]|pos=MF}} {{Fs player|no=|nat=LTU|name=[[Eridanas Bagužas]]|pos=MF}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs player|no=6|nat=LTU|name=[[Laurynas Gaudėšius]]|pos=FW}} {{Fs player|no=10|nat=LTU|name=[[Deimantas Valauskas]]|pos=FW}} {{fs end}} == Znameniti igralci == * {{flagicon|LTU}} Mantas Rusys * {{flagicon|BRA}} [[Henrique Devens]], ([[2021]]) == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://fkbabrungas.lt/visos-naujienos Offizielle Homepage] ''(fkbabrungas.lt)'' * [https://www.facebook.com/fkbabrungas/ Offizielle Homepage] ''(Facebook)'' * [https://www.instagram.com/fk_babrungas/ Offizielle Homepage] ''(Instagram)'' * [http://lietuvosfutbolas.lt/klubai/babrungas-8830/?cid=9884789 ''lietuvosfutbolas.lt''] * [https://1lyga.lt/ 1lyga.lt] * [https://int.soccerway.com/teams/lithuania/babrungas-plunge/3789/ Soccerway] * [https://www.transfermarkt.com/fk-babrungas-plunge/startseite/verein/31247 Transfermarkt] * [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-babrungas-plunge/20676/ Globalsportsarchive] {{Nogomet v Litvie}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Babrungas]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1935|Babrungas]] {{normativna kontrola}} i3npok8kuhmhoydjn17p941id4r7pha 0 512201 6709589 6633392 2026-07-11T10:05:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709589 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = FK Minija (2017) | image = | fullname = Nogometni Klub Minija | nickname = | founded = 2017 | ground = Stadion Kretingos stadionas <br />[[Kretinga]] | capacity = 1 000 | chrtitle = Predsednik: | chairman = | mgrtitle = Trener: | manager = Tjago Bomfim da Silva | league = [[Pirma lyga]] | season = [[2025]] | position = 9.mesto | website = http://www.fkminija.lt/ | pattern_la1 = | pattern_b1 = _emelec18t | pattern_ra1 = | pattern_sh1 = | pattern_so1 = | leftarm1 = 103bce | body1 = 103bce | rightarm1 = 103bce | shorts1 = 103bce | socks1 = 103bce | pattern_la2 = _adidassquadra21wb | pattern_b2 = _adidassquadra21wb | pattern_ra2 = _adidassquadra21wb | pattern_sh2 = | pattern_so2 = _3 white stripes | leftarm2 = FFFFFF | body2 = FFFFFF | rightarm2 = FFFFFF | shorts2 = 000000 | socks2 = 000000 }} '''Futbolo klubas Minija''' ali na kratko '''Minija''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Kretinga]]. Ustanovljen je bil leta [[2021]] in aktualno igra v 2. litovski nogometni ligi. ==Uspehi== *'''[[Pirma lyga]]:''' ::'''PRVAKI (x):''' ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! web |- |- | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''2017''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)'' | bgcolor="#deb678" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>{{Navedi splet |url=http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2w.html |title=Antra lyga 2017 |accessdate=2022-01-31 |archive-date=2020-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200608210521/http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2w.html |url-status=dead }}</ref> |- | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''2018''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)'' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2018.html#1lyga Antra lyga 2018]</ref> | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''p''' |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2019''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''8.''' | <ref>[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2019.html#1lyga Pirma lyga 2019]</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2020''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''10.''' | <ref>[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2020.html#1lyga Pirma lyga 2020]</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2021''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''11.''' | <ref>[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2021.html#1lyga Pirma lyga 2021]</ref><ref>[https://int.soccerway.com/national/lithuania/1-lyga/2021/regular-season/r60884/ Soccerway (2021)]</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2022''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''11.''' | <ref>[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2022.html#alyga Pirma lyga 2022]</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2023''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga Pirma lyga 2022]</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2024''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''14.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2025''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''9.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2026''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html</ref> |- |} == Moštvo sezone 2026 == ''Podatki z dne [[24. januar]]ja 2026.'' {{fs start}} {{fs player|no=15|name=Eimantas Brezgys|nat=LTU|pos=GK}} {{fs player|no=22|name=Robertas Kazbaris|nat=LTU|pos=GK}} {{fs player|no= |name=Martynas Viluckas|nat=LTU|pos=GK}} {{fs player|no= |name=Domantas Barkauskas|nat=LTU|pos=GK}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{fs player|no= 5|name=Ainis Vilavičius|nat=LTU|pos=DF}} {{fs player|no=19|name=[[Lukas Jakumas]]|nat=LTU|pos=DF}} {{fs player|no=21|name=[[Deividas Šiuša]]|nat=LTU|pos=DF}} {{fs player|no=69|name=Laurynas Bauža|nat=LTU|pos=DF}} {{fs player|no= |name=Vilius Kazlauskas|nat=LTU|pos=DF}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{fs mid}} {{fs player|no=3|name=[[Neilas Urba]]|nat=LTU|pos=MF}} {{fs player|no=14|name=Germanas Vaniuchinas |nat=LTU|pos=MF}} {{fs player|no=17|name=Aidas Pipiras |nat=LTU|pos=MF}} {{fs player|no=23|name=Mantas Elzbergas |nat=LTU|pos=MF}} {{fs player|no=45|name=Valdas Jašmontas |nat=LTU|pos=MF}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{fs player|no= 8|name=[[Gvidas Juška]]|nat=LTU|pos=FW}} {{fs player|no=10|name=Shogo Osawa|nat=JPN|pos=FW}} {{fs player|no=11|name=Hamed Sako|nat=CIV|pos=FW}} {{fs player|no=25|name=Dominykas Jakočiūnas|nat=LTU|pos=FW}} {{fs end}} == Znameniti igralci == * {{flagicon|LTU}} [[Gustas Gumbaravičius]] * {{Flagicon|LTU}} [[Gvidas Juška]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fkminija.lt/ (http://www.fkminija.lt/ oficial)] (LT) * [https://www.facebook.com/KretingosFKMinija/ Facebook „Minija“] * [https://1lyga.lt/ Pirma lyga] (1lyga.lt) * [http://lietuvosfutbolas.lt/klubai/fk-minija-13685/?cid=9884789 lietuvosfutbolas.lt] (FK Minija) * [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-minija-kretinga/20685/ Globalsportsarchive] {{Nogomet v Litvie}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi|mi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta |m]] {{normativna kontrola}} ckd9s1laaa3j4qymj4zv7fewrml1rgr 0 512202 6709424 6633383 2026-07-10T18:13:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709424 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = BFA | image = | fullname = Baltijos Futbolo Akademija | nickname = | founded = 2007 | ground = BFA Arena <br />[[Vilnius]] | capacity = 1 000 | chrtitle = Predsednik: | chairman = | mgrtitle = Trener: | manager = {{Flagicon|ESP}} David Muslera Rodriguez | league = [[Pirma lyga]] | season = [[2025]] | position = 5.mesto | website = http://bfavilnius.lt/ | pattern_la1 = | pattern_b1 = | pattern_ra1 = | leftarm1 = 0000FF | body1 = 0000ff | rightarm1 = 0000ff | shorts1 = 0000ff | socks1 = 0000ff | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | leftarm2 = FFFFFF | body2 = FFFFFF | rightarm2 = FFFFFF | shorts2 = 0000FF | socks2 = FFFFFF }} '''Baltijos Futbolo Akademija''' ali na kratko '''BFA''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Vilnius]]. Ustanovljen je bil leta [[2007]] in aktualno igra v 2. litovski nogometni ligi. ==Uspehi== *'''[[Pirma lyga]]:''' ::'''PRVAKI (x):''' ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! web |- | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''2018''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#FFFFDD" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' ''(Pietūs)'' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''8.''' | <ref>{{Navedi splet |url=http://almis.sritis.lt/ltu18lyga2w.html |title=Antra lyga 2018 |accessdate=2022-01-31 |archive-date=2020-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200116183350/http://almis.sritis.lt/ltu18lyga2w.html |url-status=dead }}</ref> | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| [[File:1uparrow green.svg|17px]] '''[[Pirma lyga]] 2019''' |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2019''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''11.''' | <ref>[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2019.html#1lyga Pirma lyga 20219]</ref> | Licenca BFA, ime [[FK Vilnius]]; |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2020''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''13.''' | <ref>[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2020.html#1lyga Pirma lyga 2020]</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2021''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''12.''' | <ref>[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2021.html#1lyga Pirma lyga 2021]</ref><ref>[https://int.soccerway.com/national/lithuania/1-lyga/2021/regular-season/r60884/ Soccerway 2021]</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2022''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2022.html#alyga Pirma lyga 2022]</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2023''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''10.''' | <ref>[http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga Pirma lyga 2023]</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2024''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''9.''' | <ref>https://lietuvosfutbolas.lt/klubai/vilniaus-bfa-36093/?cid=17153946</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2025''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2026''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html</ref> |- |} == Moštvo sezone 2026 == ''Podatki z dne [[24. januar]]ja 2026.'' {{Fs start}} {{Fs player|no=32|name=Ernest Černiavskij|nat=LTU|pos=GK}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs player|no= 3|name=Tomas Petkevičius|nat=LTU|pos=DF}} {{Fs player|no= 5|name=Andrius Kežūnas|nat=LTU|pos=DF}} {{Fs player|no= 7|name=Emanuelis Puzakinas|nat=LTU|pos=DF}} {{Fs player|no=14|name=Antanas Buteliauskas|nat=LTU|pos=DF}} {{Fs player|no= |name=Džiugas Ignatavičius|nat=LTU|pos=DF}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs player|no= 6|name=Džonis Gabrielius Puzas|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=10|name=Juan Sandoval|nat=COL|pos=MF}} {{Fs player|no=11|name=Daumantas Kuchalskis|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=15|name=Vadim Paškevič|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs mid}} {{Fs player|no=18|name=Bashir Dan'Asabe|nat=NGR|pos=MF}} {{Fs player|no=20|name=[[Tomaš Gulbicki]]|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=61|name=Deimantas Rimpa|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=92|name=Edgar Pavlovskij|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=|name=Daniel Misiūnas|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=|name=Denisas Podubnas|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=|name=Pavel Kulikovskij|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=|name=Jan Stupak|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=|name=Kajus Statauskas|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=|name=Edas Edgaras Dirmeikis|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=|name=Aurimas Gackas|nat=LTU|pos=MF}}<ref>https://www.sportas.lt/naujiena/450380/prie-bfa-jungiasi-g-gattuso-zaidimo-stiliumi-pasizymintis-saugas-a-gackas</ref> |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs player|no= 9|name=Landry Tsanou|nat=CMR|pos=FW}} {{Fs player|no=23|name=[[Artur Skuratovič]]|nat=LTU|pos=FW}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs end}} == Znameniti igralci == * {{flagicon|LTU}} Lukas Valvonis * {{flagicon|COL}} Franscisco Campos, ([[2021]]) == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://bfavilnius.lt/ (http://bfavilnius.lt/ oficial)] (LT) * [https://1lyga.lt/ Pirma lyga] ''(1lyga.lt)'' * [http://lietuvosfutbolas.lt/klubai/vilniaus-bfa-1511/?cid=9884789 lietuvosfutbolas.lt] (BFA) * [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/baltijos-fa/36253/ Globalsportsarchive] {{Nogomet v Litvie}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi|bfa]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2007|bfa]] [[Kategorija:Šport v Vilni]] {{normativna kontrola}} ml3qk1frce46m8tjtc3fbjcv62nhj64 0 521162 6709468 5832022 2026-07-10T21:04:42Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:Duplicate|Duplicate]]: [[File:The British Expeditionary Force (bef) in France 1939-1940 O170.jpg]] → [[File:8inchHowitzerCamouflagedLaquielle20October1939.jpg]] Exact or scaled-down duplicate: [[c::File:8inchHowitzerCamouflagedLaquielle20October1939.jpg]] 6709468 wikitext text/x-wiki [[Slika:8inchHowitzerCamouflagedLaquielle20October1939.jpg|sličica|269x269_pik|Britanski 8-palčni top blizu nemške meje med lažno vojno.]] '''Lažna vojna''' je bilo osemmesečno obdobje na začetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], med katerim je bila na Zahodni fronti izvedena le ena vojaška kopenska operacija, ko so francoske čete napadle nemško okrožje [[Posarje|Saar]]. [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]] je 1. septembra 1939 izvedla [[Poljska kampanja (1939)|vojaški napad na Poljsko]]. Obdobje lažne vojne se je začelo z razglasitvijo vojne [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in [[Francija|Francije]] proti nacistični Nemčiji 3. septembra 1939, po kateri je bilo izvedenih izredno malo vojaških spopadov. Obdobje lažne vojne se je končalo z [[Bitka za Francijo|nemško invazijo na Francijo in države Beneluksa]] 10. maja 1940. Čeprav je bila akcija izvedena brez obsežne vojaške akcije s strani Velike Britanije in Francije, so kljub temu izvedli nekaj gospodarskih sankcij, zlasti pomorsko blokado. Naredili so številne načrte za več obsežnih operacij, namenjenih obrambi pred nemškimi vojnimi napadi. To je vključevalo odprtje angleško-francoske fronte na [[Balkan|Balkanu]], [[Operacija Weserübung|nemško invazijo na Norveško]], da bi prevzeli nadzor nad glavnim nemškim virom železove rude, in napad na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], da bi prekinili njeno dobavo nafte Nemčiji. Do aprila 1940 se je samostojna vojaška izvedba norveškega načrta štela za neustrezno za zaustavitev nemške ofenzive.<ref>{{cite journal|last=Imlay|first=Talbot Charles|year=2004|title=A reassessment of Anglo-French strategy during the Phoney War, 1939–1940|url=https://archive.org/details/sim_english-historical-review_2004-04_119_481/page/333|journal=English Historical Review|volume=119|issue=481|pages=333–372|doi=10.1093/EHR/119.481.333}}</ref> [[Slika:Hitlerwarn.jpg|sličica|Plakat britanskega ministrstva za notranjo varnost, ki je bil običajen v času lažne vojne]] Obdobje lažne vojne je prekinilo nekaj zavezniških vojaških dejanj. V [[Saarska ofenziva|saarski ofenzivi]] septembra 1939 so Francozi napadli Nemčijo z namenom, da bi pomagali Poljski, a se v nekaj dneh načrti niso uresničili, kot bi se morali, in so se zato umaknili. Novembra so Sovjeti v [[Zimska vojna|zimski vojni]] napadli [[Finska|Finsko]], kar je povzročilo veliko razprav v Franciji in Veliki Britaniji o ofenzivi za pomoč Finski, vendar so bile sile, ki so bile končno zbrane za to kampanjo, zaustavljene do konca marca, ko so načrte zanjo povsem ovrgli. Zavezniške razprave o skandinavski kampanji so povzročile zaskrbljenost v Nemčiji in povzročile nemško invazijo na [[Danska|Dansko]] in [[Norveška|Norveško]] aprila 1940, zavezniške enote, ki so bile prej zbrane za pomoč Finski, pa so bile namesto tega preusmerjene na Norveško. Boji so se tam nadaljevali vse do junija, ko so se zavezniki umaknili in prepustili Norveško v nemške roke kot odgovor na nemško invazijo na Francijo. Na strani sil osi so Nemci jeseni in pozimi 1939 izvedli napade na morju proti britanskim letalonosilkam in rušilcem, pri čemer so potopili več plovil, vključno z nosilko [[HMS Courageous (50)|HMS Courageous]], na kateri je v napadu umrlo 519 ljudi. Spopadi v zraku so se začeli 16. oktobra 1939, ko je [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] izvedla zračne napade na britanske vojne ladje. Na obeh straneh so bili izvedeni različni manjši bombni napadi in izvidniški leti. == Glej tudi == * [[Poljska kampanja (1939)|Poljska kampanja]] * [[Zimska vojna]] * [[Operacija Weserübung]] == Sklici == <references /> == Literatura == * Pierre Porthault, ''L'armée du sacrifice (1939–1940)'', Guy Victor, 1965 == Zunanje povezave == {{Commons category-inline|Phoney War}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] nux2xnilaiy5ifh5tevma1c8rye8f7m 0 529189 6709242 6264219 2026-07-10T12:12:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709242 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Albina Kelmendi | image = Albina Kelmendi, 2019.png | caption = Kelmendi leta 2019 | birth_name = | alias = | birth_place = [[Peja]], [[Kosovo]] | genre = {{hlist|[[Pop]]}} | occupation = {{hlist|[[Pevka]]|[[Besedilopiska]]}} | instrument = {{hlist|klarinet|klavir}} | years_active = 2013-danes | label = Folé Publishing | website = | associated_acts = }} '''Albina Kelmendi''' ({{IPA-sq|alˈbina kɛlˈmendi}}), [[Kosovci|kosovsko]]-[[Albanci|albanska]] [[pevka]] in [[besedilopiska]], * [[27. januar]] [[1998]], [[Peja]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Albina Kelmendi në Radio KFOR zbuloi se në fund të muajit shkurt lanson projektin e ri muzikor|url=https://radiokfor.com/1/albina-kelmendi-ne-radio-kfor-zbuloi-se-ne-fund-te-muajit-shkurt-lanson-projektin-e-ri-muzikor/|accessdate=2022-12-23|website=Radio KFOR Shqip|language=en-US}}</ref> == Zgodnje življenje in kariera == Albina Kelmendi se je rodila v [[Peć|Pejë]] na Kosovu. Klarinet in klavir se je učila na glasbeni šoli v domačem kraju, kjer je skupaj z družino začela nastopati pod imenom Family Band.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Albina Kelmendi në Radio KFOR zbuloi se në fund të muajit shkurt lanson projektin e ri muzikor|url=https://radiokfor.com/1/albina-kelmendi-ne-radio-kfor-zbuloi-se-ne-fund-te-muajit-shkurt-lanson-projektin-e-ri-muzikor/|accessdate=2022-12-23|website=Radio KFOR Shqip|language=en-US}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|date=16 December 2022|title=Ja pse u përlot Albina Kelmendi në intervist|url=https://infokosova.net/ja-pse-u-perlot-albina-kelmendi-ne-intervist/|accessdate=2022-12-23|website=InfoKosova|language=sq|archive-date=2022-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20221223095935/https://infokosova.net/ja-pse-u-perlot-albina-kelmendi-ne-intervist/|url-status=dead}}</ref> Javnosti je postala bolj znana leta 2014, ko je bila drugouvrščena v četrti sezoni The Voice of Albania.<ref name=":12">{{Navedi splet|date=16 December 2022|title=Ja pse u përlot Albina Kelmendi në intervist|url=https://infokosova.net/ja-pse-u-perlot-albina-kelmendi-ne-intervist/|accessdate=2022-12-23|website=InfoKosova|language=sq|archive-date=2022-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20221223095935/https://infokosova.net/ja-pse-u-perlot-albina-kelmendi-ne-intervist/|url-status=dead}}</ref> Naslednje leto se je udeležila dvanajstega Top Festa.<ref>{{Navedi splet|date=11 May 2020|title=Intervistë me këngëtaren Albina Kelmendi: Nuk ka zhanër të mirë apo të keq, gjithçka varet nga interpretimi dhe ndjenja që e përçon përmes këngës|url=https://www.kosova-sot.info/kulture/464454//|accessdate=2022-12-23|website=Kosova Sot|language=en|archive-date=2022-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20221223095935/https://www.kosova-sot.info/kulture/464454//|url-status=dead}}</ref> Junija 2022 je Albina Kelmendi izdala svoj debitantski album »''Nana loke«''.<ref>{{Navedi splet|title=Në bashkëpunim me nënën, Albina Kelmendi publikon albumin “Nana loke”|url=https://www.dielli.info/ne-bashkepunim-me-nenen-albina-kelmendi-publikon-albumin-nana-loke/|accessdate=2022-12-23|website=Dielli.info|language=sq}}</ref> Decembra istega leta se je s petimi člani svoje družine udeležila [[Festivali i Këngës 2022|Festivala i Këngës 61]] kot Albina & Familja Kelmendi, kjer sta predstavila pesem »Duje''«''.<ref>{{Navedi splet|last=Granger|first=Anthony|date=27 October 2022|title=Albania: Festivali i Këngës 61 Participants Revealed|url=https://eurovoix.com/2022/10/27/festivali-i-kenges-61-participants/|accessdate=2022-12-23|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> 22. decembra je potekal finale, v katerem so zmagali in postali albanski predstavniki na [[Pesem Evrovizije 2023|Pesmi Evrovizije 2023]] v Liverpoolu v Združenem kraljestvu.<ref>{{Navedi splet|last=Farren|first=Neil|date=22 December 2022|title=Albania: Albina & Familja Kelmendi to Eurovision 2023|url=https://eurovoix.com/2022/12/22/albania-albina-to-eurovision-2023/|accessdate=2022-12-23|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> Nastopili sov drugem polfinalu in zasedli 9. mesto in se uvrstili v finale, kjer so končali na 22. mestu s 76 točkami. <ref>{{navedi splet|title=Eurovision 2023 Results: Voting & Points|url=https://eurovisionworld.com/eurovision/2023|access-date=2023-05-14|website=Eurovisionworld|language=en-gb|archive-date=23 May 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230523074229/https://eurovisionworld.com/eurovision/2023|url-status=live}}</ref> == Diskografija == === Studijski album === * »Nana loke« <small>(2022)</small> === Pesmi === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:16em;" |Naslov ! scope="col" style="width:1em;" |Leto !Album |- ! scope="row" |»Ëndrrën mos ma merr« |2015 | |- ! scope="row" |»Hera e parë« |2016 |- ! scope="row" |»Denim« <small>(skupaj s Sinan Vllasaliu)</small> |2018 |- ! scope="row" |»Shko« | rowspan="8" |2020 |- ! scope="row" |»Një takim« <small>(skupaj s Taulant Bajraliu)</small> |- ! scope="row" |»Ishim« |- ! scope="row" |»Mos më lini vet« |- ! scope="row" |»Ta fali zemra« |- ! scope="row" |»Vjet e mija po kalojn« |- ! scope="row" |»Hallakam« <small>(skupaj z Labinot Tahiri)</small> |- ! scope="row" |»Ç'ka don tash prej meje« <small>(skupaj z Ymer Bajrami)</small> |- ! scope="row" |»Mirazh« | rowspan="8" |2021 |- ! scope="row" |»Kur ta ktheva Kosovë shpinën« |- ! scope="row" |»Vullkan« |- ! scope="row" |»Zot mos e bo« |- ! scope="row" |»E kom prej teje« |- ! scope="row" |'''»'''Pa mu« |- ! scope="row" |'''»'''Çikë e bukur« |- ! scope="row" |»Moj e mira te pojata« |- ! scope="row" |»Jetoj me shpresë« | rowspan="3" |2022 |- ! scope="row" |»Nanë moj kom gabu« |- ! scope="row" |»Sytë e tu« |- ! scope="row" |»Emri im« | rowspan="3" |2023 |- ! scope="row" |»Duje« |- ! scope="row" |»Inat«<ref>{{navedi splet|url=https://wiwibloggs.com/2023/05/28/new-music-from-reiley-sam-ryder-elena-tsagrinou-and-more/277519/|title=New music this week (part 1): Songs from Reiley, Sam Ryder, Elena Tsagrinou and more|website=Wiwibloggs|date=28 May 2023|access-date=31 May 2023|archive-date=11 July 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240711134636/https://wiwibloggs.com/2023/05/28/new-music-from-reiley-sam-ryder-elena-tsagrinou-and-more/277519/|url-status=live}}</ref> |} == Sklici == <references /> {{DEFAULTSORT:Keljemendi, Albina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kosovski pevci]] [[Kategorija:Albanski pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Albanije na Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] ec8hwpxp2m0o7wh9bwpx9babw460aix 10 529204 6709579 5870782 2026-07-11T09:59:58Z Blueginger2 186889 +1 6709579 wikitext text/x-wiki {{Navpolje |style=wide |name= Podmornice razreda Jasen |title=[[Podmornice razreda Jasen|Podmornice razreda ''Jasen'']] |state = {{{state|autocollapse}}} |listclass = hlist |groupstyle = text-align:left; |group1 = Projekt 885 |list1= *{{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} |group2 = Projekt 885M |list2= *{{ladja|K-561|Kazan||2}} *{{ladja|K-573|Novosibirsk||2}} *{{ladja|K-571|Krasnojarsk||2}} *{{ladja|K-564|Arhangelsk||2}} *{{ladja||Perm|podmornica razreda Jasen|2}} *{{ladja||Uljanovsk|podmornica|2}} *{{ladja||Voronež|podmornica razreda Jasen|2}} *{{ladja||Vladivostok|podmornica|2}} *{{ladja||Murmansk|podmornica|2}} |below= }}<noinclude> {{collapsible option}} {{DISPLAYTITLE:Predloga:Podmornice razreda ''Jasen''}} [[Kategorija:Podmornice razreda Jasen]] [[Kategorija:Predloge za Rusko vojno mornarico]] [[Kategorija:Navigacijske predloge za podmornice|Jasen]] </noinclude> b4dbkddes1jgdimbzfi1knt54800dzd 0 529832 6709346 6363067 2026-07-10T16:14:45Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši FC Predinga]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709346 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = David Poljanec | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 181 cm | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[FC Preding]] | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Bistrica|Bistrica]] | years1 = 2004–2006 | clubs1 = [[NK Bistrica|Bistrica]] | caps1 = | goals1 = | years2 = 2006–2007 | clubs2 = [[FC St. Nikolai im Sausal|St. Nikolai im Sausal]] | caps2 = | goals2 = | years3 = 2007–2011 | clubs3 = [[SV Gleinstätten]] | caps3 = 89 | goals3 = 56 | years4 = 2011–2012 | clubs4 = [[FC Blau-Weiß Linz|Blau-Weiß Linz]] | caps4 = 27 | goals4 = 19 | years5 = 2012 | clubs5 = [[SC Paderborn 07]] | caps5 = 1 | goals5 = 0 | years6 = 2013 | clubs6 = [[FC Blau-Weiß Linz|Blau-Weiß Linz]] | caps6 = 14 | goals6 = 1 | years7 = 2013 | clubs7 = [[SK Austria Klagenfurt (2007)|Austria Klagenfurt]] | caps7 = 16 | goals7 = 7 | years8 = 2014 | clubs8 = [[Maccabi Ahi Nazareth F.C.|Maccabi Ahi Nazareth]] | caps8 = 15 | goals8 = 4 | years9 = 2014 | clubs9 = [[FK Radnički 1923|Radnički Kragujevac]] | caps9 = 7 | goals9 = 0 | years10 = 2015 | clubs10 = [[Kapfenberger SV]] | caps10 = 11 | goals10 = 1 | years11 = 2015–2016 | clubs11 = [[NK Krško|Krško]] | caps11 = 31 | goals11 = 4 | years12 = 2016–2017 | clubs12 = [[Karmiotissa Pano Polemidion|Karmiotissa]] | caps12 = 32 | goals12 = 8 | years13 = 2017 | clubs13 = [[Aris Limassol FC|Aris Limassol]] | caps13 = 2 | goals13 = 0 | years14 = 2017–2018 | clubs14 = [[Nea Salamina Famagusta FC|Nea Salamina]] | caps14 = 26 | goals14 = 2 | years15 = 2018–2019 | clubs15 = [[ATSV Stadl-Paura|Stadl-Paura]] | caps15 = 29 | goals15 = 11 | years16 = 2019–2020 | clubs16 = [[WSC Hertha Wels|Hertha Wels]] | caps16 = 14 | goals16 = 6 | years17 = 2020–2022 | clubs17 = [[SV Gmunden]] | caps17 = 26 | goals17 = 11 | years18 = 2022–2025 | clubs18 = [[FC St. Nikolai im Sausal|St. Nikolai im Sausal]] | caps18 = 64 | goals18 = 44 | years19 = 2025– | clubs19 = [[FC Preding]] | caps19 = | goals19 = }} '''David Poljanec''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[27. november]] [[1986]], [[Maribor]]. Poljanec je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2025 je član avstrijskega kluba [[FC Preding]].<ref>{{navedi splet | url = http://www.kicker.de/news/fussball/2bundesliga/vereine/2-bundesliga/2012-13/sc-paderborn-07-109/72802/spieler_poljanec.html | title = Poljanec, David | language = de | publisher = kicker.de | accessdate = 4 August 2012}}</ref> Pred tem je igral za slovenska kluba [[NK Bistrica|Bistrico]] in [[NK Krško|Krško]], avstrijske [[SV Gleinstätten]], [[FC Blau-Weiß Linz|Blau-Weiß Linz]], [[SK Austria Klagenfurt (2007)|Austrio Klagenfurt]], [[Kapfenberger SV]], [[ATSV Stadl-Paura|Stadl-Pauro]], [[WSC Hertha Wels|Hertho Wels]], [[SV Gmunden]] in [[FC St. Nikolai im Sausal|St. Nikolai im Sausal]], nemški [[SC Paderborn 07]], izraelski [[Maccabi Ahi Nazareth F.C.|Maccabi Ahi Nazareth]], srbski [[FK Radnički 1923|Radnički Kragujevac]] ter ciprske [[Karmiotissa Pano Polemidion|Karmiotisso]], [[Aris Limassol FC|Aris Limassol]] in [[Nea Salamina Famagusta FC|Nea Salamino]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 31 tekem in dosegel štiri gole. V sezoni 2011/12 je bil najboljši strelec [[druga avstrijska nogometna liga|druge avstrijske lige]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Poljanec, David}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bistrice]] [[Kategorija:Nogometaši FC St. Nikolai im Sausal]] [[Kategorija:Nogometaši SV Gleinstättena]] [[Kategorija:Nogometaši FC Blau-Weiß Linza]] [[Kategorija:Nogometaši SC Paderborna 07]] [[Kategorija:Nogometaši SK Austrie Klagenfurt]] [[Kategorija:Nogometaši Maccabi Ahi Nazaretha F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši FK Radničkega 1923]] [[Kategorija:Nogometaši Kapfenbergerja SV]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši Karmiotisse FC]] [[Kategorija:Nogometaši Arisa Limassol]] [[Kategorija:Nogometaši Nea Salamis Famaguste FC]] [[Kategorija:Nogometaši ATSV Stadl-Paure]] [[Kategorija:Nogometaši WSC Herthe Wels]] [[Kategorija:Nogometaši SV Gmundena]] [[Kategorija:Nogometaši FC Predinga]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] 94vit0a36961ic4njpq7r7vk72iiwla 0 530127 6709604 6264321 2026-07-11T10:20:20Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši FC Großkleina]]; +[[Kategorija:Nogometaši ŠD Sv. Jurija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709604 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Matej Radan | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 189 cm<ref>{{navedi splet |title=Matej Radan |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/matej-radan/ |website=worldfootball.net |access-date=19 August 2020 |language=en}}</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = [[ŠD Sv. Jurij|. Jurij]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2009 | youthclubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | youthyears2 = 2006 | youthclubs2 = → [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] (pos.) | years1 = 2009–2013 | clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps1 = 24 | goals1 = 0 | years2 = 2010 | clubs2 = → [[NK Malečnik|Malečnik]] (pos.) | caps2 = 11 | goals2 = 0 | years3 = 2010 | clubs3 = → [[ND Mura 05|Mura 05]] (pos.) | caps3 = 8| goals3 = 0 | years4 = 2013 | clubs4 = → [[ND Dravinja|Dravinja]] (pos.) | caps4 = 9 | goals4 = 0 | years5 = 2013–2021 | clubs5 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps5 = 106 |goals5 = 0 | years6 = 2021–2022 | clubs6 = [[SV Allerheiligen]] | caps6 = 11 | goals6 = 0 | years7 = 2022–2023 | clubs7 = [[NK Jurovski Dol|Jurovski Dol]] | caps7 = | goals7 = | years8 = 2023–2025 | clubs8 = [[TuS Heiligenkreuz|Heiligenkreuz]] | caps8 = 22 | goals8 = 0 | years9 = 2025–2026 | clubs9 = [[FC Großklein|Großklein]] | caps9 = | goals9 = | years10= 2026– | clubs10= [[ŠD Sv. Jurij|Sv. Jurij]] | caps10 = | goals10 = | nationalyears1 = 2007 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2009 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 7 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2010–2011 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps4 = 3 | nationalgoals4 = 0 }} '''Matej Radan''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[13. maj]] [[1990]], [[Maribor]]. Radan je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[ŠD Sv. Jurij|Sv. Jurij]]. Pred tem je branil za slovenske klube [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Malečnik|Malečnik]], [[ND Mura 05|Mura 05]], [[ND Dravinja|Dravinja]], [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] in [[NK Jurovski Dol|Jurovski Dol]] ter avstrijske [[SV Allerheiligen]], [[TuS Heiligenkreuz|Heiligenkreuz]] in [[FC Großklein|Großklein]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 125 tekem. Z Mariborom je po trikrat osvojil naslov državnega prvaka in [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]], enkrat tudi [[SuperPokal Slovenije|SuperPokal]].<ref name="soccerway">{{navedi splet |title=Slovenia – M. Radan – Soccerway |url=https://int.soccerway.com/players/matej-radan/83772/ |website=soccerway.com |access-date=19 August 2020|language=en}}</ref> Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Radan, Matej}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Malečnika]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Nogometaši ND Dravinje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši SV Allerheiligena]] [[Kategorija:Nogometaši NK Jurovskega Dola]] [[Kategorija:Nogometaši TuS Heiligenkreuza]] [[Kategorija:Nogometaši FC Großkleina]] [[Kategorija:Nogometaši ŠD Sv. Jurija]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] 71c0otp8lxh1qp66ble7jiwvi2zb60q 6709616 6709604 2026-07-11T11:21:48Z Sporti 5955 pp 6709616 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Matej Radan | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 189 cm<ref>{{navedi splet |title=Matej Radan |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/matej-radan/ |website=worldfootball.net |access-date=19 August 2020 |language=en}}</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = [[ŠD Sv. Jurij|. Jurij]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2009 | youthclubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | youthyears2 = 2006 | youthclubs2 = → [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] (pos.) | years1 = 2009–2013 | clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps1 = 24 | goals1 = 0 | years2 = 2010 | clubs2 = → [[NK Malečnik|Malečnik]] (pos.) | caps2 = 11 | goals2 = 0 | years3 = 2010 | clubs3 = → [[ND Mura 05|Mura 05]] (pos.) | caps3 = 8| goals3 = 0 | years4 = 2013 | clubs4 = → [[ND Dravinja|Dravinja]] (pos.) | caps4 = 9 | goals4 = 0 | years5 = 2013–2021 | clubs5 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps5 = 106 |goals5 = 0 | years6 = 2021–2022 | clubs6 = [[SV Allerheiligen]] | caps6 = 11 | goals6 = 0 | years7 = 2022–2023 | clubs7 = [[NK Jurovski Dol|Jurovski Dol]] | caps7 = | goals7 = | years8 = 2023–2025 | clubs8 = [[TuS Heiligenkreuz|Heiligenkreuz]] | caps8 = 22 | goals8 = 0 | years9 = 2025–2026 | clubs9 = [[FC Großklein|Großklein]] | caps9 = | goals9 = | years10= 2026– | clubs10= [[NK Jurovski Dol|Jurovski Dol]] | caps10 = | goals10 = | nationalyears1 = 2007 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2009 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 7 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2010–2011 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps4 = 3 | nationalgoals4 = 0 }} '''Matej Radan''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[13. maj]] [[1990]], [[Maribor]]. Radan je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[NK Jurovski Dol|Jurovski Dol]]. Pred tem je branil za slovenske klube [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Malečnik|Malečnik]], [[ND Mura 05|Mura 05]], [[ND Dravinja|Dravinja]] in [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] ter avstrijske [[SV Allerheiligen]], [[TuS Heiligenkreuz|Heiligenkreuz]] in [[FC Großklein|Großklein]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 125 tekem. Z Mariborom je po trikrat osvojil naslov državnega prvaka in [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]], enkrat tudi [[SuperPokal Slovenije|SuperPokal]].<ref name="soccerway">{{navedi splet |title=Slovenia – M. Radan – Soccerway |url=https://int.soccerway.com/players/matej-radan/83772/ |website=soccerway.com |access-date=19 August 2020|language=en}}</ref> Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Radan, Matej}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Malečnika]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Nogometaši ND Dravinje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši SV Allerheiligena]] [[Kategorija:Nogometaši NK Jurovskega Dola]] [[Kategorija:Nogometaši TuS Heiligenkreuza]] [[Kategorija:Nogometaši FC Großkleina]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] 2u0wrtcv95fcfxue93j95fus0jmnulx 6709617 6709616 2026-07-11T11:22:05Z Sporti 5955 pp 6709617 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Matej Radan | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 189 cm<ref>{{navedi splet |title=Matej Radan |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/matej-radan/ |website=worldfootball.net |access-date=19 August 2020 |language=en}}</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = [[NK Jurovski Dol|Jurovski Dol]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2009 | youthclubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | youthyears2 = 2006 | youthclubs2 = → [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] (pos.) | years1 = 2009–2013 | clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps1 = 24 | goals1 = 0 | years2 = 2010 | clubs2 = → [[NK Malečnik|Malečnik]] (pos.) | caps2 = 11 | goals2 = 0 | years3 = 2010 | clubs3 = → [[ND Mura 05|Mura 05]] (pos.) | caps3 = 8| goals3 = 0 | years4 = 2013 | clubs4 = → [[ND Dravinja|Dravinja]] (pos.) | caps4 = 9 | goals4 = 0 | years5 = 2013–2021 | clubs5 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps5 = 106 |goals5 = 0 | years6 = 2021–2022 | clubs6 = [[SV Allerheiligen]] | caps6 = 11 | goals6 = 0 | years7 = 2022–2023 | clubs7 = [[NK Jurovski Dol|Jurovski Dol]] | caps7 = | goals7 = | years8 = 2023–2025 | clubs8 = [[TuS Heiligenkreuz|Heiligenkreuz]] | caps8 = 22 | goals8 = 0 | years9 = 2025–2026 | clubs9 = [[FC Großklein|Großklein]] | caps9 = | goals9 = | years10= 2026– | clubs10= [[NK Jurovski Dol|Jurovski Dol]] | caps10 = | goals10 = | nationalyears1 = 2007 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2009 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 7 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2010–2011 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps4 = 3 | nationalgoals4 = 0 }} '''Matej Radan''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[13. maj]] [[1990]], [[Maribor]]. Radan je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[NK Jurovski Dol|Jurovski Dol]]. Pred tem je branil za slovenske klube [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Malečnik|Malečnik]], [[ND Mura 05|Mura 05]], [[ND Dravinja|Dravinja]] in [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] ter avstrijske [[SV Allerheiligen]], [[TuS Heiligenkreuz|Heiligenkreuz]] in [[FC Großklein|Großklein]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 125 tekem. Z Mariborom je po trikrat osvojil naslov državnega prvaka in [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]], enkrat tudi [[SuperPokal Slovenije|SuperPokal]].<ref name="soccerway">{{navedi splet |title=Slovenia – M. Radan – Soccerway |url=https://int.soccerway.com/players/matej-radan/83772/ |website=soccerway.com |access-date=19 August 2020|language=en}}</ref> Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Radan, Matej}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Malečnika]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Nogometaši ND Dravinje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši SV Allerheiligena]] [[Kategorija:Nogometaši NK Jurovskega Dola]] [[Kategorija:Nogometaši TuS Heiligenkreuza]] [[Kategorija:Nogometaši FC Großkleina]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] 57g6cww70j4uhqmkk9eqyph9zvdwrap 0 530146 6709347 6264324 2026-07-10T16:15:37Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Nogometaši FC Erhart Predinga]]; dodal [[Kategorija:Nogometaši FC Predinga]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709347 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Tim Lo Duca | image = <!-- WD --> | height = 174 cm | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2004 | youthclubs1 = [[ND Bilje|Bilje-Primorje]] | years1 = 2003–2005 | years2 = 2006–2008 | years3 = 2006–2007 | years4 = 2008 | years5 = 2008–2009 | years6 = 2009 | years7 = 2010 | years8 = 2010–2011 | years9 = 2011–2014 | years10 = 2015–2016 | years11 = 2016–2018 | years12 = 2018–2020 | years13 = 2020–2021 | years14 = 2021 | clubs1 = [[NK Primorje|Primorje]] | clubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] | clubs3 = → [[NK Ihan|Ihan]] (pos.) | clubs4 = → [[NK Ivančna Gorica|Livar]] (pos.) | clubs5 = [[NK Nafta|Nafta Lendava]] | clubs6 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | clubs7 = [[NK Domžale|Domžale]] | clubs8 = [[NK Primorje|Primorje]] | clubs9 = [[NK Tolmin|Tolmin]] | clubs10 = [[SV Gralla]] | clubs11 = [[SV Wolfsberg]] | clubs12 = [[USV Murfeld Süd]] | clubs13 = [[FC Preding]] | clubs14 = [[NK Miklavž|Miklavž]] | caps1 = 31 | caps2 = 29 | caps3 = 7 | caps4 = 13 | caps5 = 36 | caps6 = 17 | caps7 = 3 | caps8 = 24 | caps9 = 59 | caps10 = 37 | caps11 = 48 | caps12 = 31 | caps13 = 5 | caps14 = 0 | goals1 = 3 | goals2 = 2 | goals3 = 3 | goals4 = 4 | goals5 = 3 | goals6 = 3 | goals7 = 0 | goals8 = 3 | goals9 = 32 | goals10 = 10 | goals11 = 35 | goals12 = 12 | goals13 = 0 | goals14 = 0 | nationalyears1= 2004 | nationalteam1= Slovenija do 19 let | nationalcaps1= 1 | nationalgoals1= 0 | nationalyears2= 2004–2005 | nationalteam2= Slovenija do 20 let | nationalcaps2= 6 | nationalgoals2= 0 | nationalyears3= 2004–2006 | nationalteam3= [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3= 6 | nationalgoals3= 0 }} '''Tim Lo Duca''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[17. december]] [[1985]], [[Tolmin]]. Lo Duca je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]].<ref>{{navedi splet |title=T. Lo Duca |url=https://int.soccerway.com/players/tim-lo-duca/44129/ |access-date=18 January 2021|publisher=Soccerway|language=en}}</ref> V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Primorje|Primorje]], [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Ihan|Ihan]], [[NK Ivančna Gorica|Livar]], [[NK Nafta|Nafta Lendava]], [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], [[NK Tolmin|Tolmin]] in [[NK Miklavž|Miklavž]], ter avstrijske [[SV Gralla|SV Grallo]], [[SV Wolfsberg]], [[USV Murfeld Süd]] in [[FC Preding]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 153 tekem in dosegel 18 golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Lo Duca, Tim}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ihana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nafte]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tolmina]] [[Kategorija:Nogometaši SV Gralle]] [[Kategorija:Nogometaši SV Wolfsberga]] [[Kategorija:Nogometaši USV Murfeld Süda]] [[Kategorija:Nogometaši FC Predinga]] [[Kategorija:Nogometaši NK Miklavža]] [[Kategorija:Tolminci]] 5ctookuas51msc93r78ce5ro9hwmlom 0 530314 6709315 6548698 2026-07-10T15:37:39Z Sporti 5955 pos. 6709315 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Mustafa Nukić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 187 cm<ref>{{navedi splet |title=Mustafa Nukić |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/mustafa-nukic/ |website=worldfootball.net |access-date=17 July 2022 |language=en |archive-date=2023-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230113082922/https://www.worldfootball.net/player_summary/mustafa-nukic/ |url-status=dead }}</ref> | currentclub = | clubnumber = | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Svoboda Ljubljana|Svoboda Ljubljana]] | youthyears2 = | youthclubs2 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | youthyears3 = | youthclubs3 = [[NK Interblock|Interblock]] | years1 = 2009–2011 | clubs1 = [[NK Interblock|Interblock]] | caps1 = 0 | goals1 = 0 | years2 = 2009–2010 | clubs2 = → [[NK Ivančna Gorica|Livar]] (pos.) | caps2 = 5 | goals2 = 0 | years3 = 2011 | clubs3 = → [[NK Kranj|Zarica Kranj]] (pos.) | caps3 = | goals3 = | years4 = 2011 | clubs4 = [[NK Celje|Celje]] | caps4 = 2 | goals4 = 0 | years5 = 2012 | clubs5 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps5 = 5 | goals5 = 0 | years6 = 2012–2013 | clubs6 = [[NK Svoboda Ljubljana|Svoboda Ljubljana]] | caps6 = 20 | goals6 = 26 | years7 = 2013 | clubs7 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps7 = 18 | goals7 = 3 | years8 = 2014 | clubs8 = [[FC Koper|Koper]] | caps8 = 4 | goals8 = 0 | years9 = 2015 | clubs9 = [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | caps9 = 9 | goals9 = 1 | years10 = 2015 | clubs10 = [[Annabichler SV|Annabichler]] | caps10 = 15 | goals10 = 1 | years11 = 2016–2018 | clubs11 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] | caps11 = 65 | goals11 = 38 | years12 = 2018–2021 | clubs12 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps12 = 91 | goals12 = 27 | years13 = 2021–2024 | clubs13 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps13 = 71 | goals13 = 23 | years16 = 2025 | clubs16 = [[ND Slovan|Slovan]] | caps16 = 29 | goals16 = 2 | nationalyears1 = 2008 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 }} '''Mustafa Nukić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[3. december]] [[1990]], [[Vlasenica]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]].<ref name=vlasenica>{{navedi splet |title=Mustafa Nukić |url=https://www.nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/mustafa-nukic/ |publisher=[[NK Olimpija Ljubljana]] |access-date=11 October 2022 |archive-date=2022-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221016105645/https://www.nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/mustafa-nukic/ |url-status=dead }}</ref> Nukić je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Interblock|Interblock]], [[NK Ivančna Gorica|Livar oz. Ivančna Gorica]], [[NK Kranj|Zarica Kranj]], [[NK Celje|Celje]], [[NK Radomlje|Radomlje]], [[NK Svoboda Ljubljana|Svoboda Ljubljana]], [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[FC Koper|Koper]], [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]], [[NK Bravo|Bravo]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] in [[ND Slovan|Slovan]] ter avstrijski [[Annabichler SV|Annabichler]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 158 tekem in dosegel 36 golov. Z Olimpijo je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni 2022/23 in [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 2023. Leta 2008 je odigral štiri tekme za slovensko reprezentanco do 18 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Nukić, Mustafa}} [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kranja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Svobode]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši Annabichlerja SV]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Slovana]] mtp20lcttuhpy3c3db46tgtvejc4x45 0 530316 6709333 6363020 2026-07-10T15:59:32Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši SV Rapida Lienz]]; +[[Kategorija:Nogometaši URC Thal/Assling]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709333 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Uroš Palibrk | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[URC Thal/Assling|Thal/Assling]] | clubnumber = | youthyears1 = –2007 | youthclubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | youthyears2 = 2008–2011 |youthclubs2 = [[A.C. Milan|Milan]] | years1 = 2008 |clubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |caps1 = 2 | goals1 = 0 | years2 = 2011–2013 |clubs2 = [[A.C. Milan|Milan]] |caps2 = 0 |goals2 = 0 | years3 = 2011 |clubs3 = → [[F.C. Esperia Viareggio|Viareggio]] (pos.) |caps3 = 9 |goals3 = 0 | years4 = 2012 |clubs4 = → [[HNK Rijeka|Rijeka]] (pos.) |caps4 = 9 |goals4 = 0 | years5 = 2012–2013 |clubs5 = → [[K. Lierse SK|Lierse]] (pos.) |caps5 = 0 |goals5 = 0 | years6 = 2013–2015 |clubs6 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |caps6 = 22 | goals6 = 4 | years7 = 2015–2016 |clubs7 = [[SV Austria Salzburg|Austria Salzburg]] |caps7 = 35 | goals7 = 9 | years8 = 2016 | clubs8 = [[NK Sava Kranj|Sava Kranj]] | caps8 = 3 | goals8 = 1 | years9 = 2017 |clubs9 = [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | caps9 = 11 | goals9 = 7 | years10= 2017–2023 |clubs10 = [[Omonia Aradippou]] | caps10 = 29| goals10 = 17 | years11= 2023–2024 |clubs11 = [[SAK Celovec]] | caps11 = 24 | goals11 = 4 | years12= 2024 |clubs12 = [[NK Škofja Loka|Škofja Loka]] | caps12 = | goals12 = | years13= 2025–2026|clubs13 = [[SV Rapid Lienz|Rapid Lienz]] | caps13 = 24| goals13 = 7 | years14= 2026– |clubs14 = [[URC Thal/Assling|Thal/Assling]] | caps14 = | goals14 = | nationalyears1 = 2008 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 1 | nationalyears2 = 2009 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2011–2012 | nationalteam3 = Slovenija do 20 let | nationalcaps3 = 3 | nationalgoals3 = 0 }} '''Uroš Palibrk''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[22. marec]] [[1992]], [[Kranj]]. Palibrk je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[URC Thal/Assling|Thal/Assling]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[NK Sava Kranj|Savo Kranj]], [[NK Ivančna Gorica|Ivančno Gorico]] in [[NK Škofja Loka|Škofjo Loko]], italijanska [[A.C. Milan|Milan]] in [[F.C. Esperia Viareggio|Viareggio]], hrvaško [[HNK Rijeka|Rijeko]], belgijski [[K. Lierse SK|Lierse]], avstrijske [[SV Austria Salzburg|Austrio Salzburg]], [[SAK Celovec]] in [[SV Rapid Lienz|Rapid Lienz]] ter ciprsko [[Omonia Aradippou|Omonio Aradippou]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 22 tekem in štiri gole. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17 in 20 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Palibrk, Uroš}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši A.C. Milana]] [[Kategorija:Nogometaši F.C. Esperie Viareggio]] [[Kategorija:Nogometaši HNK Rijeke]] [[Kategorija:Nogometaši K. Lierseja S.K.]] [[Kategorija:Nogometaši SV Austrie Salzburg]] [[Kategorija:Nogometaši NK Save Kranj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši Omonie Aradippou]] [[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]] [[Kategorija:Nogometaši NK Škofje Loke]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] [[Kategorija:Nogometaši SV Rapida Lienz]] [[Kategorija:Nogometaši URC Thal/Assling]] dq7eht3z59ujv009wx9lwzr217nv95z 0 530323 6709322 6363035 2026-07-10T15:42:03Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši USV Wiesa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709322 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Denis Perger | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 179 cm | currentclub = [[USV Wies]] | clubnumber = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2010 |youthclubs1 = [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | youthyears2 = 2010 |youthclubs2 = [[Parma F.C.|Parma]] | youthyears3 = 2011–2012 |youthclubs3 = [[FC Koper|Koper]] | years1 = 2010–2011 |clubs1 = [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] |caps1 = 18|goals1 = 0 | years2 = 2011–2013 |clubs2 = [[FC Koper|Koper]] |caps2 = 21|goals2 = 0 | years3 = 2013–2014 |clubs3 = [[SC Freiburg]] |caps3 = 0 |goals3 = 0 | years4 = 2013–2014 |clubs4 = → [[SV Wehen Wiesbaden|Wehen Wiesbaden]] (pos.) |caps4 = 13|goals4 = 0 | years5 = 2014–2015 |clubs5 = [[SC Freiburg II]] |caps5 = 9 |goals5 = 0 | years6 = 2015–2016 |clubs6 = [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] |caps6 = 24|goals6 = 1 | years7 = 2016–2017 |clubs7 = [[Lechia Gdańsk]] |caps7 = 0 |goals7 = 0 | years8 = 2018–2019 |clubs8 = [[Deutschlandsberger SC|Deutschlandsberger]] |caps8 = 11 |goals8 = 1 | years9 = 2020–2025 |clubs9 = [[SV Wildon]] |caps9 = 90 |goals9 = 4 | years10 = 2025– |clubs10= [[USV Wies]] |caps10= |goals10= | nationalyears1 = |nationalteam1 = Slovenija do 15 let |nationalcaps1 = 1 |nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2009 |nationalteam2 = Slovenija do 16 let |nationalcaps2 = 2 |nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2010 |nationalteam3 = Slovenija do 18 let |nationalcaps3 = 2 |nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2011–2012 |nationalteam4 = Slovenija do 19 let |nationalcaps4 = 4 |nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2013 |nationalteam5 = Slovenija do 20 let |nationalcaps5 = 1 |nationalgoals5 = 0 | nationalyears6 = 2013 |nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] |nationalcaps6 = 1 |nationalgoals6 = 0 }} '''Denis Perger''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[10. junij]] [[1993]], [[Ptuj]]. Perger je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2025 je član avstrijskega kluba [[USV Wies]]. Pred tem je igral za slovenska kluba [[NK Drava Ptuj|Dravo Ptuj]] in [[FC Koper|Koper]], nemška [[SC Freiburg]] in [[SV Wehen Wiesbaden|Wehen Wiesbaden]], poljsko [[Lechia Gdańsk|Lechio Gdańsk]] ter avstrijska [[Deutschlandsberger SC|Deutschlandsberger]] in [[SV Wildon]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 24 tekem. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15, 16, 18, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Perger, Denis}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Drave]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši SC Freiburga]] [[Kategorija:Nogometaši SV Wehen Wiesbadna]] [[Kategorija:Nogometaši SC Freiburga II]] [[Kategorija:Nogometaši Lechie Gdańsk]] [[Kategorija:Nogometaši Deutschlandsbergerja SC]] [[Kategorija:Nogometaši SV Wildona]] [[Kategorija:Nogometaši USV Wiesa]] [[Kategorija:Ptujski športniki]] hrtofreahlwr5kfngvtyv22hn67vo7l 0 530330 6709352 6264339 2026-07-10T16:24:57Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši NK Fužinarja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709352 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Nejc Plesec | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm<ref name="wf"/> | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[NK Fužinarj|Fužinar]] | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | years1 = 2012–2014 | clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | caps1 = 27 | goals1 = 0 | years2 = 2012–2013 | clubs2 = → [[NK Dravograd|Dravograd]] (pos.) | caps2 = 3 | goals2 = 1 | years3 = 2013 | clubs3 = → [[ND Dravinja|Dravinja]] (pos.) | caps3 = 4 | goals3 = 0 | years4 = 2014–2016 | clubs4 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps4 = 20 | goals4 = 0 | years5 = 2015–2016 | clubs5 = → [[NK Dravograd|Dravograd]] (pos.) | caps5 = 8 | goals5 = 1 | years6 = 2016 | clubs6 = [[DNŠ Prevalje|Korotan Prevalje]] | caps6 = 14 | goals6 = 12 | years7 = 2017–2018 | clubs7 = [[Deutschlandsberger SC|Deutschlandsberger]] | caps7 = 8 | goals7 = 1 | years8 = 2018 | clubs8 = [[DNŠ Prevalje|Korotan Prevalje]] | caps8 = | goals8 = | years9 = 2018–2019 | clubs9 = [[SVG Bleiburg]] | caps9 = 13 | goals9 = 2 | years10 = 2019–2026 | clubs10 = [[DNŠ Prevalje|Korotan Prevalje]] | caps10 = 52 | goals10 = 23 | years11 = 2026– | clubs11 = [[NK Fužinarj|Fužinar]] | caps11 = | goals11 = | nationalyears1 = 2012 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | club-update = 1 July 2022 }} '''Nejc Plesec''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[13. marec]] [[1994]], [[Mežica]].<ref name="wf">{{navedi splet |title=Nejc Plesec |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/nejc-plesec/ |website=worldfootball.net |access-date=24 August 2022 |language=en}}</ref>. Plesec je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[NK Fužinarj|Fužinar]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Celje|Celje]], [[NK Dravograd|Dravograd]], [[ND Dravinja|Dravinja]], [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] in [[DNŠ Prevalje|Korotan Prevalje]] ter avstrijska [[Deutschlandsberger SC|Deutschlandsberger]] in [[SVG Bleiburg]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 47 tekem. Leta 2012 je odigral eno tekmo za slovensko reprezentanco do 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Plesec, Nejc}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dravograda]] [[Kategorija:Nogometaši ND Dravinje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši DNŠ Prevalj]] [[Kategorija:Nogometaši Deutschlandsbergerja SC]] [[Kategorija:Nogometaši SVG Bleiburga]] [[Kategorija:Nogometaši NK Fužinarja]] r5q5dud0q1nv9ax791cvq8hp9k3rzgg 0 530347 6709343 6363074 2026-07-10T16:08:16Z Sporti 5955 pos. 6709343 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Uroš Poljanec |image = <!-- WD --> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = 187 cm |position = [[vratar (nogomet)|vratar]] |currentclub = [[NK Limbuš-Pekre|Limbuš-Pekre]] |clubnumber = |youthyears1 = {{0|0000}}–2010 |youthclubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] |youthyears2 = 2007–2008 |youthclubs2 = → [[NK Aluminij|Aluminij]] (pos.) |youthyears3 = 2008–2009 |youthclubs3 = → [[NK Pohorje|Pohorje]] (pos.) |years1 = 2010–2012 |clubs1 = [[NK Aluminij|Aluminij]] |caps1 = 4 |goals1 = 0 |years2 = 2012–2013 |clubs2 = [[NK Pohorje|Pohorje]] |caps2 = |goals2 = |years3 = 2013–2014 |clubs3 = [[NK Limbuš-Pekre|Limbuš-Pekre]] |caps3 = |goals3 = |years4 = 2014 |clubs4 = [[NK Lenart|Lenart]] |caps4 = 13 |goals4 = 0 |years5 = 2015 |clubs5 = [[USV Ragnitz]] |caps5 = 2 |goals5 = 0 |years6 = 2015–2016 |clubs6 = [[Horomhon FC]] |years7 = 2016–2017 |clubs7 = [[Knattspyrnufélag Fjarðabyggðar|Fjarðabyggðar]] |caps7 = 8 |goals7 = 0 |years8 = 2017–2018 |clubs8 = [[Chennai City F.C.|Chennai City]] |caps8 = 13 |goals8 = 0 |years9 = 2018–2020 |clubs9 = [[NK Fužinar|Fužinar]] |caps9 = 33 |goals9 = 0 |years10 = 2020 |clubs10 = [[Ypsonas FC]] |caps10 = 3 |goals10 = 0 |years11 = 2021 |clubs11 = [[NK Međimurje|Međimurje]] |caps11 = 1 |goals11 = 0 |years12 = 2021–2022 |clubs12 = [[NK Drava Ptuj (2004)|Drava Ptuj]] |caps12 = 13 |goals12 = 0 |years13 = 2022 |clubs13 = [[NK Vinodol|Vinodol]] |caps13 = |goals13 = |years14 = 2022 |clubs14 = [[SV Tobelbad|Tobelbad]] |caps14 = 3 |goals14 = 0 |years15 = 2022–2024 |clubs15 = [[NK Pesnica|Pesnica]] |caps15 = |goals15 = |years16 = 2024–2025 |clubs16 = [[SC St. Peter-Freienstein|St. Peter-Freienstein]] |caps16 = |goals16 = |years17 = 2025– |clubs17 = [[NK Limbuš-Pekre|Limbuš-Pekre]] |caps17 = |goals17 = |nationalyears1= 2009 |nationalteam1 = Slovenija do 19 let |nationalcaps1 = 1 |nationalgoals1= 0 }} '''Uroš Poljanec''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[23. avgust]] [[1991]], [[Maribor]]. Poljanec je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. Od leta 2025 je član slovenskega kluba [[NK Limbuš-Pekre|Limbuš-Pekre]]. Pred tem je branil za slovenske klube [[NK Aluminij|Aluminij]], [[NK Pohorje|Pohorje]], [[NK Lenart|Lenart]], [[NK Fužinar|Fužinar]], [[NK Drava Ptuj (2004)|Dravo Ptuj]] in [[NK Pesnica|Pesnico]], avstrijski [[USV Ragnitz]], [[SV Tobelbad|Tobelbad]] in [[SC St. Peter-Freienstein|St. Peter-Freienstein]], mongolski [[Horomhon FC]], islandski [[Knattspyrnufélag Fjarðabyggðar|Fjarðabyggðar]], indijski [[Chennai City F.C.|Chennai City]] ciprski [[Ypsonas FC]] ter hrvaška [[NK Međimurje|Međimurje]] in [[NK Vinodol|Vinodol]]. Skupno je v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] odigral 50 tekem. Leta 2009 je odigral eno tekmo za slovensko reprezentanco do 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Poljanec, Uroš}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Pohorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Limbuša-Peker]] [[Kategorija:Nogometaši NK Lenarta]] [[Kategorija:Nogometaši USV Ragnitza]] [[Kategorija:Nogometaši Horomhona FC]] [[Kategorija:Nogometaši Knattspyrnufélag Fjarðabyggðarja]] [[Kategorija:Nogometaši Chennai Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Fužinarja]] [[Kategorija:Nogometaši Ypsonasa FC]] [[Kategorija:Nogometaši NK Međimurja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Drave]] [[Kategorija:Nogometaši NK Vinodola]] [[Kategorija:Nogometaši SV Tobelbada]] [[Kategorija:Nogometaši NK Pesnice]] [[Kategorija:Nogometaši SC St. Peter-Freiensteina]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] qpr7jxn9k9ddd7mofmfow5blnhn3wyg 0 530355 6709344 6548832 2026-07-10T16:10:31Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6709344 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Nejc Potokar | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 189 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = 1995–2004 | youthclubs1 = [[NK Zagorje|Zagorje]] | youthyears2 = 2004–2007 | youthclubs2 = [[NK Celje|Celje]] | years1 = 2007 | clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | caps1 = 0 | goals1 = 0 | years2 = 2007–2008 | clubs2 = [[NK Zagorje|Zagorje]] | caps2 = 32 | goals2 = 0 | years3 = 2009 | clubs3 = [[SC Bonifika|Bonifika]] | caps3 = 3 | goals3 = 1 | years4 = 2009–2011 | clubs4 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps4 = 44 | goals4 = 1 | years5 = 2011–2014 | clubs5 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps5 = 57 | goals5 = 0 | years6 = 2014 | clubs6 = [[AEL Limassol]] | caps6 = 8 | goals6 = 0 | years7 = 2015 | clubs7 = [[NK Inter Zaprešić|Inter Zaprešić]] | caps7 = 3 | goals7 = 0 | years8 = 2015–2016 | clubs8 = [[NK Slaven Belupo|Slaven Belupo]] | caps8 = 7 | goals8 = 0 | years9 = 2016 | clubs9 = [[Pahang F.C.|Pahang FC]] | caps9 = 11 | goals9 = 0 | years10 = 2017 | clubs10 = [[FC Milsami Orhei|Milsami Orhei]] | caps10 = 5 | goals10 = 0 | years11 = 2020–2022 | clubs11 = [[NK Zreče|Zreče]] | caps11 = 7 | goals11 = 0 | years12 = 2022–2023 | clubs12 = [[ND Dravinja|Dravinja]] | caps12 = 16 | goals12 = 1 | nationalyears1 = 2006 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2006 | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 }} '''Nejc Potokar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[2. december]] [[1988]], [[Zagorje ob Savi]].<ref name = "potokar">{{navedi novice | url = https://snportal.si/prva-liga/potokar-na-ciper-odhaja-tudi-mevlja/ | title = Potokar na Ciper, odhaja tudi Mevlja | author = Peter Dominko | publisher = SNPortal.si | date = 3 January 2014 | accessdate = 3 January 2014 }}</ref> Potokar je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]].<ref>{{navedi splet | url = http://www.worldfootball.net/spieler_profil/nejc-potokar/ | title = Nejc Potokar | publisher = worldfootball.net | accessdate = 28 April 2013 | language = en | archive-date = 2013-07-03 | archive-url = https://archive.today/20130703120202/http://www.worldfootball.net/spieler_profil/nejc-potokar/ | url-status = dead }}</ref> V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Celje|Celje]], [[NK Zagorje|Zagorje]], [[SC Bonifika|Bonifika]], [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Zreče|Zreče]] in [[ND Dravinja|Dravinja]], ciprski [[AEL Limassol]], hrvaška [[NK Inter Zaprešić|Inter Zaprešić]] in [[NK Slaven Belupo|Slaven Belupo]], malezijski [[Pahang F.C.|Pahang FC]] in moldavski [[FC Milsami Orhei|Milsami Orhei]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 76 tekem. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 18 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Potokar, Nejc}} [[Kategorija:Rojeni leta 1988]] [[Kategorija:Zagorjani]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zagorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bonifike]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši AEL FC]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interja Zaprešić]] [[Kategorija:Nogometaši NK Slaven Belupe]] [[Kategorija:Nogometaši Sri Pahanga FC]] [[Kategorija:Nogometaši FC Milsami Orheija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zreč]] [[Kategorija:Nogometaši ND Dravinje]] f2mifnj6zpbr6sztldddhrpdvh0vm4m 0 530359 6709537 6615530 2026-07-11T07:18:48Z Sporti 5955 pos., pp 6709537 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Luka Prašnikar | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 192 cm | currentclub = [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] | clubnumber = | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | youthyears1 = –2005 |youthclubs1 = [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | youthyears2 = 2005–2006 |youthclubs2 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | years1 = 2005 | clubs1 = [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | caps1 = 6 | goals1 = 0 | years2 = 2006–2007 |clubs2 = [[NK Primorje|Primorje]] |caps2 = 9 | goals2 = 0 | years3 = 2006–2007|clubs3 = → [[NK Dob|Dob]] (pos.) |caps3 = 26 | goals3 = 14 | years4 = 2008–2010|clubs4 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |caps4 = 34 | goals4 = 7 | years5 = 2010–2011|clubs5 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] |caps5 = 19 | goals5 = 2 | years6 = 2011 |clubs6 = [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] |caps6 = 11 | goals6 = 0 | years7 = 2011–2012 |clubs7 = [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] |caps7 = 23 | goals7 = 5 | years8 = 2012–2013 |clubs8 = [[NK Dob|Dob]] |caps8 = 36 | goals8 = 12 | years9 = 2014 |clubs9 = [[SV Wildon]] |caps9 = 15 | goals9 = 7 | years10 = 2014–2015 |clubs10 = [[ATSV Wolfsberg]] |caps10 = 13 | goals10 = 1 | years11 = 2015 |clubs11 = [[NK Aluminij|Aluminij]] |caps11 = 10 | goals11 = 1 | years12 = 2015–2016 |clubs12 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |caps12 = 29 | goals12 = 4 | years13 = 2017–2018 |clubs13 = [[SV Eberstein]] |caps13 = 30 | goals13 = 17 | years14 = 2019–2020 |clubs14 = [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] |caps14 = 2 | goals14 = 0 | years15 = 2020–2025 |clubs15 = [[SC Kappel]] |caps15 = 70 | goals15 = 54 | years16 = 2025– |clubs16 = [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] |caps16 = | goals16 = }} '''Luka Prašnikar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[11. junij]] [[1987]], [[Šmartno ob Paki]]. Prašnikar je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.worldfootball.net/player_summary/luka-prasnikar/ |title=Luka Prašnikar |website=worldfootball.net |accessdate=20 August 2014|language=en}}</ref> Od leta 2025 je član slovenskega kluba [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]], [[NK Primorje|Primorje]], [[NK Dob|Dob]], [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]], [[NK Nafta Lendava|Nafto Lendava]] in [[NK Aluminij|Aluminij]] ter avstrijske [[SV Wildon]], [[ATSV Wolfsberg]], [[SV Eberstein]] in [[SC Kappel]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 90 tekem in dosegel 11 golov, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 87 tekem in 20 golov. Njegov oče [[Bojan Prašnikar]] je nogometni trener, sestra [[Lara Prašnikar|Lara]] pa nogometašica. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prašnikar, Luka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega ob Paki]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nafte]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega 1928]] [[Kategorija:Nogometaši SV Wildona]] [[Kategorija:Nogometaši ATSV Wolfsberga]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši SV Ebersteina]] [[Kategorija:Nogometaši SC Kappela]] 8s5acyj4patl5n5utega6f5nwd1mxfr 0 530413 6709595 6363115 2026-07-11T10:12:58Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši Warte Poznań]]; +[[Kategorija:Nogometaši Royale Union Tubize-Brainea]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709595 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Nicolas Rajsel | image = <!-- WD --> | fullname = Nicolas Antoine Rajsel | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[Royale Union Tubize-Braine|Tubize-Braine]] | clubnumber = 32 | youthyears1 = {{0|0000}}–2011 | youthclubs1 = [[Paris Saint-Germain F.C.|Paris Saint-Germain]] | years1 = 2011–2013 | clubs1 = [[Paris Saint-Germain F.C.|Paris Saint-Germain II]] | caps1 = 20 | goals1 = 3 | years2 = 2014 | clubs2 = [[NK Celje|Celje]] | caps2 = 16 | goals2 = 1 | years3 = 2014–2017 | clubs3 = [[Royale Union Saint-Gilloise|Union SG]] | caps3 = 77 | goals3 = 33 | years4 = 2017–2020 | clubs4 = [[K.V. Oostende|Oostende]] | caps4 = 5 | goals4 = 0 | years5 = 2018–2019 | clubs5 = → [[K.S.V. Roeselare|Roeselare]] (pos.) | caps5 = 22 | goals5 = 3 | years6 = 2020–2021 | clubs6 = [[Gabala FK|Gabala]] | caps6 = 30 | goals6 = 7 | years7 = 2021–2022 | clubs7 = [[Sabail FK|Sabail]] | caps7 = 19 | goals7 = 5 | years8 = 2022–2024 | clubs8 = [[F.C.V. Dender E.H.|Dender]] | caps8 = 47 | goals8 = 7 | years9 = 2024–2025 | clubs9 = [[Kotwica Kołobrzeg]] | caps9 = 10 | goals9 = 0 | years10= 2025 | clubs10= [[Warta Poznań]] | caps10= 11 | goals10= 0 | years11= 2025– | clubs11= [[Royale Union Tubize-Braine|Tubize-Braine]] | caps11= | goals11= | nationalyears1 = 2014 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 1 }} '''Nicolas Antoine Rajsel''', [[Francozi|francosko]]-[[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[31. maj]] [[1993]], [[Pontoise]], [[Francija]], Rajsel je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2025 je član belgijskega kluba [[Royale Union Tubize-Braine|Tubize-Braine]]. Pred tem je igral za francoski [[Paris Saint-Germain F.C.|Paris Saint-Germain II]], belgijske [[Royale Union Saint-Gilloise|Union SG]], [[K.V. Oostende|Oostende]], [[K.S.V. Roeselare|Roeselare]] in [[F.C.V. Dender E.H.|Dender]], azerbajdžanska [[Gabala FK|Gabalo]] in [[Sabail FK|Sabail]] ter poljska [[Kotwica Kołobrzeg]] in [[Warta Poznań]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 16 tekem in dosegel en gol. Leta 2014 je odigral eno tekmo in dosegel en gol za [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovensko reprezentanco do 21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Rajsel, Nicolas}} [[Kategorija:Francoski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina II]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši R.U. Saint-Gilloisa]] [[Kategorija:Nogometaši K.V Oostenda]] [[Kategorija:Nogometaši K.S.V. Roeselara]] [[Kategorija:Nogometaši Gabale FC]] [[Kategorija:Nogometaši Səbaila FK]] [[Kategorija:Nogometaši F.C. Verbroederinga Dender E.H.]] [[Kategorija:Nogometaši Kotwice Kołobrzeg]] [[Kategorija:Nogometaši Warte Poznań]] [[Kategorija:Nogometaši Royale Union Tubize-Brainea]] 7ekcc7pep0o4kfsdnhv664mnvxecugh 0 530432 6709622 6077640 2026-07-11T11:34:57Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6709622 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name= Marko Roškar | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 182 cm | currentclub = | clubnumber = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2011 | youthclubs1 = [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | years1 = 2009–2011 | clubs1 = [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | caps1 = 23 | goals1 = 0 | years2 = 2011–2012 | clubs2 = [[NK Interblock|Interblock]] | caps2 = 19 | goals2 = 0 | years3 = 2012–2013 | clubs3 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps3 = 18 | goals3 = 0 | years4 = 2013–2014 | clubs4 = [[NK Zavrč|Zavrč]] | caps4 = 40 | goals4 = 0 | years5 = 2015–2016 | clubs5 = [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | caps5 = 29 | goals5 = 1 | years6 = 2016 | clubs6 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps6 = 1 | goals6 = 0 | years7 = 2016–2017 | clubs7 = [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | caps7 = 22 | goals7 = 0 | years8 = 2017–2018 | clubs8 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps8 = 16 | goals8 = 0 | years9 = 2019–2020 | clubs9 = [[USV Hof bei Straden|Hof bei Straden]] | caps9 = | goals9 = | years10 = 2020–2021 | clubs10 = [[SVH Waldbach]] | caps10 = | goals10 = | years11 = 2021–2023 | clubs11 = [[TSV Grafenstein]] | caps11 = | goals11 = | nationalyears1 = 2010 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 5 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2011–2013 | nationalteam2 = Slovenija do 20 let | nationalcaps2 = 9 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2013 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 1 | nationalgoals3 = 0 }} '''Marko Roškar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[21. oktober]] [[1992]], [[Murska Sobota]]. Roškar je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Drava Ptuj|NK Dravo Ptuj]], [[NK Interblock|Interblock]], [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[NK Zavrč|Zavrč]], [[NŠ Drava Ptuj|NŠ Dravo Ptuj]], [[NK Aluminij|Aluminij]] in [[NK Bravo|Bravo]] ter avstrijske [[USV Hof bei Straden|Hof bei Straden]], [[SVH Waldbach]] in [[TSV Grafenstein]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 60 tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa je odigral 105 tekem in dosegel en gol. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Roškar, Marko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Drave]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zavrča]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zavrča]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Drave Ptuj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši USV Hof bei Straden]] [[Kategorija:Nogometaši SVH Waldbacha]] [[Kategorija:Nogometaši TSV Grafensteina]] [[Kategorija:Murskosoboški športniki]] ka73btn1frqncfquqsej73sw4o3w5ao 0 530512 6709647 6363343 2026-07-11T11:51:31Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6709647 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Luka Spetič | image = <!-- WD --> | fullname = Luka Spetič | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 188 cm | currentclub = | clubnumber = | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | youthyears1 = | youthclubs1 = | years1 = –2004 | clubs1 = [[MND Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | caps1 = 64 | goals1 = 12 | years2 = 2004–2006 | clubs2 = [[NK Primorje|Primorje]] | caps2 = 10 | goals2 = 0 | years3 = 2006–2008 | clubs3 = [[UFM Monfalcone]] | caps3 = | goals3 = | years4 = 2008–2012 | clubs4 = [[Polisportiva Tamai|Tamai]] | caps4 = 137 | goals4 = 20 | years5 = 2012–2013 | clubs5 = [[A.C. Delta Porto Tolle|Delta Porto Tolle]] | caps5 = 22 | goals5 = 1 | years6 = 2013–2017 | clubs6 = [[N.K. Kras A.S.D.|Kras Repen]] | caps6 = 10 | goals6 = 1 | years7 = 2017–2022 | clubs7 = [[A.S.D. Cjarlins Muzane|Cjarlins Muzane]] | caps7 = 115 | goals7 = 17 | years8 = 2022–2023 | clubs8 = [[ASD AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana]] | caps8 = | goals8 = | years9 = 2023–2024 | clubs9 = [[ASD Pro Cervignano Muscoli|Pro Cervignano]] | caps9 = | goals9 = }} '''Luka Spetič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[5. maj]] [[1982]], [[Postojna]]. Spetič je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]].<ref name = "Piccolo Trieste">{{navedi splet | url = http://ilpiccolo.gelocal.it/sport/2013/07/29/news/il-favoritissimo-kras-riparte-con-zupan-e-il-bomber-knezevic-1.7500051 | title = Spetic - Player profile | publisher = Piccol trieste | accessdate = 24 August 2013| language=it }}</ref> V svoji karieri je igral za slovenska kluba [[MND Tabor Sežana|Tabor Sežana]] in [[NK Primorje|Primorje]] ter italijanske [[UFM Monfalcone]], [[Polisportiva Tamai|Tamai]], [[A.C. Delta Porto Tolle|Delta Porto Tolle]], [[N.K. Kras A.S.D.|Kras Repen]], [[A.S.D. Cjarlins Muzane|Cjarlins Muzane]], [[ASD AŠD Sistiana Sesljan|Sistiane]] in [[ASD Pro Cervignano Muscoli|Pro Cervignano]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 12 tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa je odigral 45 tekem in dosegel štiri gole. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Spetič, Luka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši UFM Monfalconeja]] [[Kategorija:Nogometaši Polisportive Tamai]] [[Kategorija:Nogometaši Delte Porto Tolle]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krasa]] [[Kategorija:Nogometaši Cjarlins Muzaneja]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Sistiana Sesljana]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Pro Cervignano Muscolija]] [[Kategorija:Postojnski športniki]] s3ij1u7haxbw15d65kpwui22y7dosom 0 530679 6709574 6400506 2026-07-11T09:55:28Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši SV Wildona]]; +[[Kategorija:Nogometaši SU Rebenland Leutschacha]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709574 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Rajko Rep | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 177 cm<ref name=Rajko_Rep>{{navedi splet | title = Osebni karton: Rajko Rep |trans-title=Personal card: Rajko Rep|archive-url=https://web.archive.org/web/20120825164811/http://www.nkmaribor.com/igralci/?id=44860|archive-date=25 August 2012| url = http://www.nkmaribor.com/igralci/?id=44860 | publisher = [[NK Maribor]] | access-date = 24 September 2010 }}</ref> | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[SU Rebenland Leutschach|Rebenland Leutschach]] | clubnumber = | youthyears1 = 1996–2004 | youthclubs1 = [[NK Mons Claudius|Mons Claudius]] | youthyears2 = 2004–2008 | youthclubs2 = [[NK Celje|Celje]] | years1 = 2008–2010 | clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | caps1 = 44 | goals1 = 6 | years2 = 2008–2009 | clubs2 = → [[NK Šentjur|MU Šentjur]] (pos.) | caps2 = 7 | goals2 = 3 | years3 = 2010–2013 | clubs3 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps3= 32 | goals3 = 2 | years4 = 2011–2012 | clubs4 = → [[ND Mura 05|Mura 05]] (pos.) | caps4 = 23 | goals4 = 3 | years5 = 2013 | clubs5 = → [[ND Mura 05|Mura 05]] (pos.) | caps5 = 11 | goals5 = 1 | years6 = 2014–2016 | clubs6 = [[SK Austria Klagenfurt (2007)|Austria Klagenfurt]] | caps6 = 70 | goals6 = 27 | years7 = 2016–2018 | clubs7 = [[LASK Linz]] | caps7 = 46 | goals7 = 6 | years8 = 2018–2021 | clubs8 = [[TSV Hartberg]] | caps8 = 89 | goals8 = 22 | years9 = 2021 | clubs9 = [[Sepsi OSK Sfântu Gheorghe|Sepsi OSK]] | caps9 = 3 | goals9 = 1 | years10 = 2022 | clubs10 = [[SK Austria Klagenfurt (2007)|Austria Klagenfurt]] | caps10 = 7 | goals10 = 0 | years11 = 2022–2024 | clubs11 = [[Bruk-Bet Termalica Nieciecza|Bruk-Bet Termalica]] | caps11 = 14 | goals11 = 1 | years12 = 2024–2025 | clubs12 = [[SV Oberwart|Oberwart]] | caps12 = 23 | goals12 = 6 | years13 = 2025–2026 | clubs13 = [[SV Wildon|Wildon]] | caps13 = | goals13 = | years14 = 2026– | clubs14 = [[SU Rebenland Leutschach|Rebenland Leutschach]] | caps14 = | goals14 = | nationalyears1 = 2006–2007 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 5 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2008–2009 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 12 | nationalgoals3 = 6 | nationalyears4 = 2009 | nationalteam4 = Slovenija do 20 let | nationalcaps4 = 1 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2009–2012 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 18 | nationalgoals5 = 2 | nationalyears6 = 2019–2020 | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps6 = 5 | nationalgoals6 = 1 }} '''Rajko Rep''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[20. junij]] [[1990]], [[Rogatec]]. Rep je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[SU Rebenland Leutschach|Rebenland Leutschach]] in od leta 2019 tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Celje|Celje]], [[NK Šentjur|MU Šentjur]], [[NK Maribor|Maribor]] in [[ND Mura 05|Muro 05]], avstrijske [[SK Austria Klagenfurt (2007)|Austrio Klagenfurt]], [[LASK Linz]], [[TSV Hartberg]], [[SV Oberwart|Oberwart]] in [[SV Wildon|Wildon]] ter romunski [[Sepsi OSK Sfântu Gheorghe|Sepsi OSK]] in poljski [[Bruk-Bet Termalica Nieciecza|Bruk-Bet Termalica]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 110 tekem in dosegel 12 golov. Z Mariborom je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni 2010/11 in [[SuperPokal Slovenije|SuperPokal]] v letih 2012 in 2013. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 18, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Rep, Rajko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šentjurja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Nogometaši SK Austrie Klagenfurt]] [[Kategorija:Nogometaši LASK Linza]] [[Kategorija:Nogometaši TSV Hartberga]] [[Kategorija:Nogometaši Sepsi OSK Sfântu Gheorgheja]] [[Kategorija:Nogometaši Bruk-Beta Termalica Nieciecza]] [[Kategorija:Nogometaši SV Oberwarta]] [[Kategorija:Nogometaši SV Wildona]] [[Kategorija:Nogometaši SU Rebenland Leutschacha]] r7e3zt0rzuj8ygp2mjhygey7993c7jg 0 530759 6709370 6363039 2026-07-10T16:38:01Z Sporti 5955 pos. 6709370 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Denis Petrić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 187 cm<ref>{{navedi splet |title=Denis Petrić |url= https://www.fcnantes.com/groupepro/20212022/fiche.php?numjoueur=321 |publisher= FC Nantes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220725172212/https://www.fcnantes.com/groupepro/20212022/fiche.php?numjoueur=321 |archive-date=25 July 2022 }}</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Svoboda|Svoboda]] | years1 = 2004–2010 | clubs1 = [[AJ Auxerre|Auxerre]] | caps1 = 0 | goals1 = 0 | years2 = 2009–2010 | clubs2 = → [[SO Cassis Carnoux|Cassis Carnoux]] (pos.) | caps2 = 16 | goals2 = 0 | years3 = 2010–2013 | clubs3 = [[FC Istres|Istres]] | caps3 = 90 | goals3 = 0 | years4 = 2013–2015 | clubs4 = [[Troyes AC|Troyes]] | caps4 = 67 | goals4 = 0 | years5 = 2016–2017 | clubs5 = [[Angers SCO|Angers]] | caps5 = 11 | goals5 = 0 | years6 = 2017–2019 | clubs6 = [[En Avant de Guingamp|Guingamp]] | caps6 = 0 | goals6 = 0 | years7 = 2019–2024 | clubs7 = [[FC Nantes|Nantes]] | caps7 = 2 | goals7 = 0 | years8 = 2024–2025 | clubs8 = [[RC Lens|Lens]] | caps8 = 0 | goals8 = 0 | nationalyears1 = 2004 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2006 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 3 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2006 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 3 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2007 | nationalteam4 = Slovenija do 20 let | nationalcaps4 = 1 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2007<ref>{{navedi splet|title=Denis Petrič vratarji|url=https://www.nzs.si/Reprezentanca/?id_igralca=35645&id_selekcije=10|website=Nogometni savez Slovenije|accessdate=27 August 2021|date=27 August 2021}}</ref> | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 1 | nationalgoals5 = 0 | nationalyears6 = 2009<ref>{{navedi splet|title=Transfer u Francuskoj: Srpski golman će komandovati četvrtom odbranom Evrope|url=https://www.mozzartsport.com/fudbal/vesti/transfer-u-francuskoj-srpski-golman-ce-komandovati-cetvrtom-odbranom-evrope/124108|website=Mozzartsport| accessdate=27 August 2021|language=sr|date=27 August 2021}}</ref> | nationalteam6 = Srbija do 21 let | nationalcaps6 = 0 | nationalgoals6 = 0 }} '''Denis Petrić''', [[Slovenci|slovensko]]-[[Srbi|srbski]] [[nogometaš]], * [[24. maj]] [[1988]], [[Ljubljana]]. Petrić je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]].<ref>{{navedi splet|title=Denis Petrić: S Srbijo sem storil napako|url=http://siol.net/sportal/nogomet/denis-petric-s-srbijo-sem-storil-napako-121066|website=siol.net|accessdate=22 May 2016|date=11 October 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Denis Petrić može da igra za Srbiju|url=http://mondo.rs/a102443/Sport/Fudbal/Denis-Petric-moze-da-igra-za-Srbiju.html|website=mondo.rs|accessdate=22 May 2016|language=sr|date=19 June 2008|archive-date=2018-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180228161556/http://mondo.rs/a102443/Sport/Fudbal/Denis-Petric-moze-da-igra-za-Srbiju.html|url-status=dead}}</ref> V svoji karieri je branil za francoske klube [[AJ Auxerre|Auxerre]], [[SO Cassis Carnoux|Cassis Carnoux]], [[FC Istres|Istres]], [[Troyes AC|Troyes]], [[Angers SCO|Angers]], [[En Avant de Guingamp|Guingamp]], [[FC Nantes|Nantes]] in [[RC Lens|Lens]]. S Troyesom je osvojil naslov prvaka v drugi francoski ligi v sezoni 2014/15, ko je bil sam izbran za najboljšega vratarja lige. Skupno je branil 22 tekem v prvi francoski ligi in 148 v drugi francoski ligi. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 18, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]] ter tudi srbske reprezentance do 21 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Petrić, Denis}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Srbski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši AJ Auxerra]] [[Kategorija:Nogometaši SO Cassis Carnouxa]] [[Kategorija:Nogometaši FC Istresa]] [[Kategorija:Nogometaši ES Troyesa AC]] [[Kategorija:Nogometaši Angersa SCO]] [[Kategorija:Nogometaši En Avant Guingampa]] [[Kategorija:Nogometaši FC Nantesa]] [[Kategorija:Nogometaši RC Lensa]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] mn5y9jkf6hedjjjikkvozznhk3ifjmu 0 530773 6709576 5887280 2026-07-11T09:58:04Z Sporti 5955 pos. 6709576 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Tadej Rems | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 184 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2012 | youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2011–2015 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 21 | goals1 = 0 | years2 = 2014 | clubs2 = → [[NK Kranj|Zarica Kranj]] (pos.) | caps2 = 12 | goals2 = 2 | years3 = 2014–2015 | clubs3 = → [[NK Radomlje|Radomlje]] (pos.) | caps3 = 15 | goals3 = 0 | years4 = 2015–2017 | clubs4 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps4 = 17 | goals4 = 0 | years5 = 2017 | clubs5 = [[NK Kranj|Zarica Kranj]] | caps5 = 10 | goals5 = 0 | years6 = 2017–2019 | clubs6 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] | caps6 = 50 | goals6 = 1 | years7 = 2019–2025 | clubs7 = [[NK Dob|Dob]] | caps7 = 60 | goals7 = 5 | nationalyears1 = 2012 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 }} '''Tadej Rems''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[31. julij]] [[1993]], [[Ljubljana]]. Rems je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Nazadnje je bil član slovenskega kluba [[NK Dob|Dob]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Kranj|Zarica Kranj]], [[NK Radomlje|Radomlje]] in [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 41 tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa več kot 120. Leta 2012 je odigral štiri tekme za slovensko reprezentanco do 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Rems, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kranja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] s2y9fktc51uf24wdnno3tn1vrkkvywm 0 530948 6709313 6363007 2026-07-10T15:35:37Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6709313 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Marko Nunić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 188 cm<ref name="wf"/> | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = 2009–2012 | youthclubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | years1 = 2010–2013 | clubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps1 = 9 | goals1 = 0 | years2 = 2013 | clubs2 = → [[NK Radomlje|Radomlje]] (pos.) | caps2 = 9 | goals2 = 1 | years3 = 2013–2014 | clubs3 = [[NK Šenčur|Šenčur]] | caps3 = 24 | goals3 = 16 | years4 = 2014–2015 | clubs4 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps4 = 26 | goals4 = 17 | years5 = 2015 | clubs5 = [[NK Zavrč|Zavrč]] | caps5 = 0 | goals5 = 0 | years6 = 2015–2016 | clubs6 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps6 = 27 | goals6 = 5 | years7 = 2016–2017 | clubs7 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps7 = 34 | goals7 = 6 | years8 = 2017–2018 | clubs8 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps8 = 33 | goals8 = 4 | years9 = 2018–2021 | clubs9 = [[Athlitiki Enosi Larissa F.C.|AEL]] | caps9 = 55 | goals9 = 10 | years10 = 2021–2022 | clubs10 = [[FC Dinamo București|Dinamo București]] | caps10 = 5 | goals10 = 0 | years11 = 2022 | clubs11 = [[PAEEK]] | caps11 = 10 | goals11 = 0 | years12 = 2022–2023 | clubs12 = [[ND Primorje|Primorje]] | caps12 = 25 | goals12 = 9 | years13 = 2023–2024 | clubs13 = [[SSD Dolomiti Bellunesi|Dolomiti Bellunesi]] | caps13 = 13 | goals13 = 7 | years14 = 2024–2025 | clubs14 = [[Cjarlins Muzane]] | caps14 = | goals14 = }} '''Marko Nunić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[16. marec]] [[1993]], [[Ljubljana]].<ref name="wf">{{navedi splet |title=Marko Nunič |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/marko-nunic/ |website=worldfootball.net |access-date=9 November 2022 |language=en}}</ref> Nunić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Nazadnje je bil član italijanskega kluba [[Cjarlins Muzane]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]], [[NK Radomlje|Radomlje]], [[NK Šenčur|Šenčur]], [[NK Aluminij|Aluminij]], [[NK Zavrč|Zavrč]], [[ND Gorica|Gorico]] in [[ND Primorje|Primorje]], grški [[Athlitiki Enosi Larissa F.C.|AEL]], romunski [[FC Dinamo București|Dinamo București]], ciprski [[PAEEK]] ter italijanski [[SSD Dolomiti Bellunesi|Dolomiti Bellunesi]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 103 tekme in dosegel 15 golov. V sezoni 2013/14 prvi strelec v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Najboljši strelci Druge slovenske nogometne lige}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Nunić, Marko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šenčurja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zavrča]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši Larisse F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Bucureşti]] [[Kategorija:Nogometaši PAEEK]] [[Kategorija:Nogometaši ND Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši Dolomiti Bellunesija]] [[Kategorija:Nogometaši Cjarlins Muzaneja]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 3g4e82nl0bouzv5bfyw2bouh47h3utg 0 531082 6709349 6363059 2026-07-10T16:20:09Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši TUS Paldauja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709349 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Aljaž Ploj | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Pobrežje|Pobrežje]] | youthyears2 = | youthclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | youthyears3 = 2013–2017 | youthclubs3 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | years1 = 2016–2022 | clubs1 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps1 = 80 | goals1 = 0 | years2 = 2022 | clubs2 = [[NK Bistrica|Bistrica]] | caps2 = 9 | goals2 = 0 | years3 = 2023–2024 | clubs3 = [[USV St. Anna/Aigen|St. Anna/Aigen]] | caps3 = 23 | goals3 = 1 | years4 = 2024 | clubs4 = [[ŠD Videm]] | caps4 = | goals4 = | years5 = 2024–2025 | clubs5 = [[ŠD Starše]] | caps5 = | goals5 = | years6 = 2025 | clubs6 = [[TUS Paldau]] | caps6 = | goals6 = | nationalyears1 = 2019–2021 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 6 | nationalgoals1 = 0 }} '''Aljaž Ploj''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[30. avgust]] [[1998]], [[Maribor]]. Ploj je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Nazadnje je bil član avstrijskega kluba [[TUS Paldau]]. Ped tem je igral za slovenske [[NK Aluminij|Aluminij]], [[NK Bistrica|Bistrico]], [[ŠD Videm]] in [[ŠD Starše]] ter avstrijski [[USV St. Anna/Aigen|St. Anna/Aigen]]. Za Aluminij je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 80 tekem. Med letoma 2019 in 2021 je odigral šest tekem za [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovensko reprezentanco do 21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ploj, Aljaž}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bistrice]] [[Kategorija:Nogometaši USV St. Anna/Aigen]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] [[Kategorija:Nogometaši ŠD Vidma]] [[Kategorija:Nogometaši ŠD Starš]] [[Kategorija:Nogometaši TUS Paldauja]] 4j39qx2rt95hjw5t0shks42fg68kgtl 0 531304 6709299 6635117 2026-07-10T15:17:14Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Jagiellonie Białystok]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709299 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Nik Prelec |image = <!-- WD --> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = 186 cm |position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] |currentclub = [[Jagiellonia Białystok]] |clubnumber = 99 |youthyears1 = {{0|0000}}–2013 |youthclubs1 = [[NK Tezno Maribor|Tezno Maribor]] |youthyears2 = 2014–2017 |youthclubs2 = [[NK Aluminij|Aluminij]] |youthyears3 = 2017–2021 |youthclubs3 = [[U.C. Sampdoria|Sampdoria]] |years1 = 2020–2022 |clubs1 = [[U.C. Sampdoria|Sampdoria]] |caps1 = 0 |goals1 = 0 |years2 = 2022 |clubs2 = → [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] (pos.) |caps2 = 11 |goals2 = 1 |years3 = 2022–2023 |clubs3 = [[WSG Tirol]] |caps3 = 13 |goals3 = 6 |years4 = 2023–2026 |clubs4 = [[Cagliari Calcio|Cagliari]] |caps4 = 12 |goals4 = 0 |years5 = 2023–2024 |clubs5 = → [[WSG Tirol]] (pos.) |caps5 = 32 |goals5 = 8 |years6 = 2024–2025 |clubs6 = → [[FK Austria Wien|Austria Wien]] (pos.) |caps6 = 31 |goals6 = 6 |years7 = 2025–2026 |clubs7 = → [[Oxford United]] (pos.) |caps7 = 18 |goals7 = 1 |years8 = 2026 |clubs8 = [[Oxford United F.C.|Oxford United]] |caps8 = 6 |goals8 = 0 |years9 = 2026– |clubs9 = [[Jagiellonia Białystok]] |caps9 = |goals9 = | nationalyears1 = 2016 | nationalteam1 = Slovenija do 15 let | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 5 | nationalyears2 = 2017 | nationalteam2 = Slovenija do 16 let | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 3 | nationalyears3 = 2016–2018 | nationalteam3 = Slovenija do 17 let | nationalcaps3 = 23 | nationalgoals3 = 8 | nationalyears4 = 2018 | nationalteam4 = Slovenija do 18 let | nationalcaps4 = 2 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2018–2020 | nationalteam5 = Slovenija do 19 let | nationalcaps5 = 20 | nationalgoals5 = 10 | nationalyears6 = 2020–2022 | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps6 = 10 | nationalgoals6 = 2 }} '''Nik Prelec''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[10. junij]] [[2001]], [[Maribor]]. Prelec je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2026 je član poljskega kluba [[Jagiellonia Białystok]]. Ped tem je igral za italijanska [[U.C. Sampdoria|Sampdorio]] in [[Cagliari Calcio|Cagliari]], slovensko [[NK Olimpija (2005)|Olimpijo]], avstrijska [[WSG Tirol]] in [[FK Austria Wien|Austrio Wien]] ter angleški [[Oxford United]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 11 tekem in dosegel en gol. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Prelec, Nik}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši U.C. Sampdorie]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši WSG Tirola]] [[Kategorija:Nogometaši Cagliarija]] [[Kategorija:Nogometaši FK Austrie Wien]] [[Kategorija:Nogometaši Oxford Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Jagiellonie Białystok]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] 9xxz9mn5fqdpg5mp7av0m7okq7f1oha 0 531324 6709326 6363028 2026-07-10T15:49:06Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SVL Flavie Solva]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709326 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Tilen Pečnik | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[SV Flavia Solva|Flavia Solva]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2015 | youthclubs1 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | youthyears2 = 2015–2017 | youthclubs2 = [[NK Celje|Celje]] | years1 = 2016–2018|clubs1=[[NK Celje|Celje]]|caps1=26|goals1=1 | years2 = 2017 |clubs2=→ [[NK Fužinar|Fužinar]] (pos.)|caps2=14|goals2=5 | years3 = 2019 |clubs3=[[NK Domžale|Domžale]]|caps3=9|goals3=1 | years4 = 2019–2021 |clubs4=[[NK Aluminij|Aluminij]]|caps4=65|goals4=6 | years5 = 2022–2024 |clubs5=[[DSV Leoben]]|caps5=29|goals5=9 | years6 = 2024–2025 |clubs6=[[USV Wies]]|caps6=23|goals6=12 | years7 = 2026– |clubs7=[[USV Wies]]|caps7=|goals7= | nationalyears1 = 2015 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 }} '''Tilen Pečnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[16. maj]] [[1998]]. Pečnik je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[SV Flavia Solva|Flavia Solva]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Celje|Celje]], [[NK Fužinar|Fužinar]], [[NK Domžale|Domžale]] in [[NK Aluminij|Aluminij]] ter avstrijska [[DSV Leoben]] in [[USV Wies]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 100 tekem in dosegel osem golov. Leta 2015 je odigral dve tekmi za slovensko reprezentanco do 18 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Pečnik, Tilen}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Fužinarja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši DSV Leobena]] [[Kategorija:Nogometaši USV Wiesa]] [[Kategorija:Nogometaši SVL Flavie Solva]] czygk90gm6db1q18r4ha1gjz36zq52j 6709327 6709326 2026-07-10T15:49:19Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6709327 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Tilen Pečnik | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[SV Flavia Solva|Flavia Solva]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2015 | youthclubs1 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | youthyears2 = 2015–2017 | youthclubs2 = [[NK Celje|Celje]] | years1 = 2016–2018|clubs1=[[NK Celje|Celje]]|caps1=26|goals1=1 | years2 = 2017 |clubs2=→ [[NK Fužinar|Fužinar]] (pos.)|caps2=14|goals2=5 | years3 = 2019 |clubs3=[[NK Domžale|Domžale]]|caps3=9|goals3=1 | years4 = 2019–2021 |clubs4=[[NK Aluminij|Aluminij]]|caps4=65|goals4=6 | years5 = 2022–2024 |clubs5=[[DSV Leoben]]|caps5=29|goals5=9 | years6 = 2024–2025 |clubs6=[[USV Wies]]|caps6=23|goals6=12 | years7 = 2026– |clubs7=[[SV Flavia Solva|Flavia Solva]]|caps7=|goals7= | nationalyears1 = 2015 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 }} '''Tilen Pečnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[16. maj]] [[1998]]. Pečnik je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[SV Flavia Solva|Flavia Solva]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Celje|Celje]], [[NK Fužinar|Fužinar]], [[NK Domžale|Domžale]] in [[NK Aluminij|Aluminij]] ter avstrijska [[DSV Leoben]] in [[USV Wies]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 100 tekem in dosegel osem golov. Leta 2015 je odigral dve tekmi za slovensko reprezentanco do 18 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Pečnik, Tilen}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Fužinarja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši DSV Leobena]] [[Kategorija:Nogometaši USV Wiesa]] [[Kategorija:Nogometaši SVL Flavie Solva]] aui8sg6kma4k2m5dei6085ukicobwvu 0 531330 6709324 6363034 2026-07-10T15:44:37Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši ASK Voitsberga]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709324 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Žan Pelko | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 185 cm | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2009 | youthclubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | youthyears2 = 2007 | youthclubs2 =→ [[NK Sava Kranj|Sava Kranj]] (pos.) | youthyears3 = 2008 | youthclubs3 =→ [[NK Britof|Britof]] (pos.) | years1 = 2009–2014|clubs1=[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]]|caps1=79|goals1=0 | years2 = 2017 |clubs2=[[NK Kranj|Zarica Kranj]]|caps2=13|goals2=1 | years3 = 2015–2016 |clubs3=[[SC Ulrichsberg|Ulrichsberg]]|caps3=39|goals3=0 | years4 = 2019–2021 |clubs4=[[SK Austria Klagenfurt (2007)|Austria Klagenfurt]]|caps4=98|goals4=0 | years5 = 2021 |clubs5=[[FC Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]|caps5=1|goals5=0 | years6 = 2022–2025 |clubs6=[[DSV Leoben]]|caps6=88|goals6=0 | years7 = 2025–2026 |clubs7=[[ASK Voitsberg]]|caps7=|goals7= }} '''Žan Pelko''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[28. september]] [[1990]]. Pelko je nekdanju profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. V svoji karieri je branil za slovenska kluba [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] in [[NK Kranj|Zarico Kranj]], avstrijske [[SC Ulrichsberg|Ulrichsberg]], [[SK Austria Klagenfurt (2007)|Austrio Klagenfurt]], [[DSV Leoben]] in [[ASK Voitsberg]] ter slovaške [[FC Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 77 tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Pelko, Žan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kranja]] [[Kategorija:Nogometaši SC Ulrichsberga]] [[Kategorija:Nogometaši SK Austrie Klagenfurt]] [[Kategorija:Nogometaši FC ViOna Zlaté Moravce]] [[Kategorija:Nogometaši DSV Leobena]] [[Kategorija:Nogometaši ASK Voitsberga]] bfguo70c4348m88e2vymofdoo0exrhu 6709325 6709324 2026-07-10T15:45:10Z Sporti 5955 /* vrh */ tn 6709325 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Žan Pelko | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 185 cm | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2009 | youthclubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | youthyears2 = 2007 | youthclubs2 =→ [[NK Sava Kranj|Sava Kranj]] (pos.) | youthyears3 = 2008 | youthclubs3 =→ [[NK Britof|Britof]] (pos.) | years1 = 2009–2014|clubs1=[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]]|caps1=79|goals1=0 | years2 = 2017 |clubs2=[[NK Kranj|Zarica Kranj]]|caps2=13|goals2=1 | years3 = 2015–2016 |clubs3=[[SC Ulrichsberg|Ulrichsberg]]|caps3=39|goals3=0 | years4 = 2019–2021 |clubs4=[[SK Austria Klagenfurt (2007)|Austria Klagenfurt]]|caps4=98|goals4=0 | years5 = 2021 |clubs5=[[FC Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]|caps5=1|goals5=0 | years6 = 2022–2025 |clubs6=[[DSV Leoben]]|caps6=88|goals6=0 | years7 = 2025–2026 |clubs7=[[ASK Voitsberg]]|caps7=|goals7= }} '''Žan Pelko''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[28. september]] [[1990]]. Pelko je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. V svoji karieri je branil za slovenska kluba [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] in [[NK Kranj|Zarico Kranj]], avstrijske [[SC Ulrichsberg|Ulrichsberg]], [[SK Austria Klagenfurt (2007)|Austrio Klagenfurt]], [[DSV Leoben]] in [[ASK Voitsberg]] ter slovaške [[FC Zlaté Moravce|Zlaté Moravce]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 77 tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Pelko, Žan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kranja]] [[Kategorija:Nogometaši SC Ulrichsberga]] [[Kategorija:Nogometaši SK Austrie Klagenfurt]] [[Kategorija:Nogometaši FC ViOna Zlaté Moravce]] [[Kategorija:Nogometaši DSV Leobena]] [[Kategorija:Nogometaši ASK Voitsberga]] 2kn8vf56fhykj6fasbf5t38tl7qv3dl 0 532255 6709651 6486791 2026-07-11T11:56:13Z Ljuba24b 92351 /* Zgodnje novoveško obdobje */ np 6709651 wikitext text/x-wiki {{multiple image | total_width = 450 | header = Upodobitve Svobode | image1 = Nanine Vallain - Liberté.jpg| | alt1 = | caption1 = ''La liberté'', Nanine Vallain, 1794 | width1 = 2848 | height1 = 3469 | image2 = Statue of Liberty - 4621961395.jpg | alt2 = | caption2 = [[Kip svobode]] (''Svoboda, ki razsvetljuje svet''), 1886, New York, [[Frédéric Auguste Bartholdi]] | width2 = 2848 | height2 = 4288 | image3 = Freedom Monument close-up.jpg | alt3 = | caption3 = [[Spomenik svobode]], 1935, Riga, Latvija, [[Kārlis Zāle]] | width3 = 3148 | height3 = 4288 }} Koncept svobode so pogosto predstavljale [[poosebljenje|personifikacije]], pogosto ohlapno prikazane kot ženska klasična [[boginja]].<ref> [https://web.archive.org/web/20140801005934/http://blog.davidlawrence.com/index.php/walking-liberty-half-dollars-ch-1-history-of-the-series/ Language from the June 1916 ''The Numismatist'']: "Supremely confident like the nation she represents, the protective goddess of America moves with a supple grace, while her garments of stars and stripes seem to catch an invisible breeze."</ref> Primeri so Marianne, nacionalno poosebitev Francoske republike in njenih vrednot ''Liberté, Égalité, Fraternité'', žensko svobodo, ki je na kovancih Združenih držav upodabljana več kot stoletje, in mnoge druge. Te izvirajo iz podob rimske boginje ''Libertas'' na starorimskih kovancih in iz različnih razvojnih dogodkov od renesanse naprej. ''Dutch Maiden'' je bila med prvimi, ki je ponovno uvedla ''kapo svobode'' ([[frigijska kapa]]) na palici svobode, ki je prikazana na številnih vrstah podob, čeprav ni uporabljala sloga frigijske kape, ki je postal konvencionalen. Kip svobode iz leta 1886 (Svoboda, ki razsvetljuje svet) Frédérica Augusta Bartholdija je znan primer v umetnosti, darilo Francije Združenim državam. == Antični Rim == {{glavni| Libertas}} [[File:TREBONIANUS GALLUS-RIC IV 70-1930231.jpg|thumb|300px|right|Kovanec Treboniana Gala (po naključju s sijočo krono) in "Libertas Publica", ki drži v rokah ''pileus'' in nosi svojo palico. AD 251–253]] [[Starorimska civilizacija|Starorimska]] boginja [[Libertas (mitologija)|Libertas]] je bila med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]] (218 do 201 pr. n. št.) počaščena s templjem, ki ga je na [[Aventinski grič|Aventinskem griču]] v [[Rim]]u postavil oče [[Tiberij Sempronij Grakh|Tiberija Grakha]]. Publij Klodij Pulher je leta 58 pr. n. št. na mestu hiše [[Mark Tulij Cicero|Marka Tulija Cicera]], potem ko je bila porušena, zgradil njen tempelj v izrazito politični potezi. Ko je na hrbtni strani kovancev upodobljena kot stoječa figura, običajno drži v rokah, vendar nikoli ne nosi, ''[[pileus (kapa)|pileus]]'', mehko kapo, ki je simbolizirala podelitev svobode nekdanjim sužnjem. Nosi tudi palico, ki je bila del obreda za manumisijo. V 18. stoletju se je ''pileus'' zaradi napačnega razumevanja oblike antikvarjev spremenil v podobno frigijsko kapo, ki so jo na drogu nosile angleško govoreče figure svobode, nato pa so jo nosile [[Marianne]] in druge poosebitve iz 19. stoletja, kot ''kapo svobode''. Libertas je bila pomembna pod [[Rimska republika|Rimsko republiko]] in jo je cesarstvo nekoliko neprijetno sprejelo;<ref>Sear, 39</ref> ni veljala za prirojeno pravico, ampak kot podeljeno nekaterim po rimskem pravu.<ref>Fischer, David Hackett, [https://books.google.co.uk/books?id=3jIOnguMi0EC&pg=PT22 ''Liberty and Freedom: A Visual History of America's Founding Ideas''], around p. 22, 2004, Oxford University Press, {{ISBN|0199883076}}, 9780199883073</ref> Njen atribut ''pileus'' se je pojavil na marčevskem kovancu morilcev [[Julij Cezar|Julija Cezarja]], branilcev rimske republike, med dvema bodaloma z napisom ''EID MAR'' (''Eidibus Martiis'' – na marčne ide). == Zgodnje novoveško obdobje == [[File:The Contrast 1792-Which Is Best.jpg|thumb|''Kontrast: 1792: Kateri je najboljši'', Thomasa Rowlandsona, protifrancoska risanka]] [[File:La Liberté guidant le peuple - Eugène Delacroix - Musée du Louvre Peintures RF 129 - après restauration 2024.jpg|thumb|right|250px|''Svoboda, ki vodi ljudstvo'', 1830, [[Eugène Delacroix]], s sodobno francosko nacionalno poosebitvijo Marianne.]] [[File:Great Seal of France.svg|thumb| Veliki pečat druge francoske republike, 1848, s krono z žarki]] Srednjeveške republike, večinoma v Italiji, so zelo cenile svojo svobodo in pogosto uporabljajo to besedo, vendar ustvarjajo zelo malo neposrednih poosebitev. Ena izjema, ki prikazuje samo kapo svobode med bodali, kopijo kovancev morilcev Julija Cezarja, prikazano na medalji, ki jo je izklesal Lorenzino de' Medici v spomin na njegov atentat na svojega bratranca Alessandra de' Medici, vojvodo Firenc leta 1547. ''Liberty'' je predstavljena v knjigah z emblemi, običajno s svojo kapo; najbolj priljubljena, ''Iconologia Cesareja Ripe'', je v izdaji iz leta 1611 prikazovala kapo, ki jo drži na palici.<ref>Warner, 275</ref> Z vzponom nacionalizma in novih držav so številne nacionalistične poosebitve vključevale močan element svobode, kar je morda doseglo vrhunec v Kipu svobode. Dolga pesnitev ''Liberty'' Škota Jamesa Thomsona (1734) je dolg monolog, ki ga govori »Boginja svobode«, »označena kot britanska svoboda«, ki opisuje njena potovanja skozi starodavni svet, nato pa angleško in britansko zgodovino, preden resolucija Slavne revolucije iz leta 1688 potrjuje njen položaj tam.<ref>Higham, 59; Author's "Contents of Part One" quoted, see also lines 25-45; [https://books.google.co.uk/books?id=Xw4UAAAAQAAJ&pg=PA7 text of ''Liberty'' online]</ref> Thomson je napisal tudi besedilo za ''Rule Britannia'' in obe poosebitvi sta bili pogosto združeni kot poosebitev ''British Liberty''.<ref>Higham, 59–61</ref> Velik spomenik, ki se je prvotno imenoval »Steber britanske svobode«, zdaj običajno le »Steber svobode«, je v 1750-ih na svojem posestvu Gibside zunaj Newcastle-on-Tyne začel graditi izjemno premožni Sir George Bowes, kar je odraz njegovega Whig. politika. Sam spomenik, postavljen na vrhu strmega hriba, je višji od Nelsonovega stebra v Londonu, na vrhu pa je bronasta ženska figura, prvotno pozlačena, ki na palici nosi kapo svobode.<ref>Green, Adrian, in ''Northern Landscapes: Representations and Realities of North-East England'', 136–137, 2010, Boydell & Brewer, {{ISBN|184383541X}}, 9781843835417, [https://books.google.co.uk/books?id=ST8aBPUSRxwC&pg=PA136 google books]; [https://www.nationaltrust.org.uk/gibside/features/column-to-liberty "Column to Liberty"], National Trust.</ref> Na drugih podobah je prevzela sedečo obliko, ki je že zelo poznana iz britanskega bakrenega kovanca, kjer se je ''[[Britannia (poosebitev)|Britannia]]'' prvič pojavila leta 1672, s ščitom, vendar nosi kapo na palici kot drog svobode, namesto njenega običajnega trizoba. V času pred ameriško vojno za neodvisnost je bila ta združena figura ''Britanie/Svobode'' privlačna za ameriške koloniste, ki so se zavzemali za vse britanske državljanske pravice, in od leta 1770 so jo nekateri ameriški časopisi sprejeli za svoj kolofon. Ko je izbruhnila vojna, je element Britanie hitro izginil, vendar je ''Liberty'' klasičnega videza še vedno privlačila in je bila zdaj včasih samo označena kot "Amerika".<ref>Higham, 61-63</ref> V 1790-ih se je kot splošno ime za to figuro pojavilo ''Columbia'', ki je bila v literaturi včasih prisotna že nekaj desetletij. Njen položaj je utrdila priljubljena pesem ''Hail, Columbia'' (1798). V času francoske revolucije je bil sodoben tip podob že dobro uveljavljen in francoska figura je od leta 1792 dobila ime [[Marianne]]. Za razliko od svojih predhodnic je običajno nosila kapo svobode na glavi, namesto da bi jo nosila na palici ali sulici. Leta 1793 je bila [[Stolnica Notre-Dame v Parizu|stolnica Notre Dame de Paris]] spremenjena v ''tempelj razuma'' in boginja svobode je za kratek čas zamenjala Devico Marijo na več oltarjih.<ref name="Herrick">James A. Herrick, ''The Making of the New Spirituality'', InterVarsity Press, 2004 {{ISBN|0-8308-3279-3}}, pp. 75–-76</ref> Veliki francoski pečat, ki je veljal za uradne kopije zakonodaje, je imel od leta 1792 Mariano s frigijsko kapo svobode, dokler je naslednje leto ni nadomestil Herkul po [[Jacques-Louis David|Jacquesu-Louisu Davidu]]. Stoječa svoboda s fascijem in kapo na drogu je bila na pečatu Napoleonovega francoskega konzulata,<ref>[[:File:Consulate Seal of Napoleon Bonaparte.png|1799 seal]]</ref> preden jo je nadomestila njegova glava. ''Liberty'' se je vrnila na pečat s Francosko drugo republiko leta 1848, sredi simbolov kmetijstva in industrije, ki jih je zasnoval Jacques-Jean Barre. V naročju nosi obraze, zdaj nosi krono z žarki s sedmimi konicami ali žarki in se naslanja na krmilo. Po propadu z drugim francoskim cesarstvom je različico modela iz leta 1848 uporabljala Tretja francoska republika in naslednje republike do danes. Krono z žarki, ki v antiki nikoli ni bila uporabljena za ''Libertas'' (ampak za boga sonca ''[[Sol Invictus]]'' in nekatere kasnejše cesarje), je Frédéric Auguste Bartholdi prevzel za Kip svobode. Ta je bil zasnovan v 1860-ih v času druge francoske republike, ko svobode ni bilo več na pečatu ali v francoski uradni ikonografiji. Krmilo Velikega pečata je bila še ena izvirna izposoja iz klasične ikonografije. V rimski umetnosti je bil (imenovan ''gubernaculum'') običajen atribut Fortune ali "Gospe Sreče", ki je predstavljal njen nadzor nad spremenljivo usodo življenja. Poleg takšnih dostojanstvenih upodobitev so se vse te figure zelo pogosto pojavile v političnih karikaturah, ki so v tem obdobju postajale izjemno priljubljene v vseh zadevnih državah. [[Napoleonske vojne]] so povzročile poseben izliv karikatur na vseh straneh. V 19. stoletju so to podobo prevzele različne narodne poosebitve, nekatere so nosile kapo svobode. '' Dutch Maiden'', ki jo spremlja ''Leo Belgicus'', je postala uradni simbol [[Batavska republika|Batavske republike]], ustanovljene po francoski okupaciji Nizozemske. == Upodobitve v ZDA == V Združenih državah je ''Svoboda'' pogosto upodobljena s peterokrakimi zvezdami, kot so prikazane na ameriški zastavi, ki se običajno držijo v dvignjeni roki. Druga roka lahko drži meč, obrnjen navzdol. Američanom znane upodobitve vključujejo naslednje: * Kip svobode (Svoboda, ki razsvetljuje svet), njene replike in njena upodobitev na številnih poštnih znamkah ZDA. * Veliko apoenov ameriških kovancev je upodabljalo ''Svobodo'' tako v stranskem pogledu doprsja kot v polni postavi; tudi Liberty dolar, Seated Liberty dolar, Liberty dime, Walking Liberty pol dolarja, Indian Head cent, Morganov dolar, Silver Eagle, Gold Eagle, American Innovation dolar in druge. * Zastavi zveznih držav New York in New Jersey (skupaj z različnimi znaki in predmeti v javni lasti, ki nosijo pečat New Jerseyja) * Na kupoli ameriškega Kapitola kot svoboda * Na kupoli Georgia State Capitol kot Miss Freedom * Na kupoli kapitola zvezne države Teksas * Na kupoli sodišča okrožja Allen v Fort Waynu v Indiani * Na kupoli kapitola zvezne države Wisconsin kot Wisconsin * Na kupoli okrožnega sodišča Bergen v Hackensacku v New Jerseyju [13] * Na vrhu spomenika zmage v Yorktownu na bojišču Yorktown blizu Yorktowna v Virginiji * Na valuti Unije in Konfederacije V zgodnjih desetletjih 20. stoletja je ''Liberty'' večinoma izpodrinil Columbio, ki je bila v 19. stoletju pogosto uporabljena kot nacionalna poosebitev ZDA. <gallery widths="200px" heights="200px"> File:20 Dollars gold coin of the United States of America.jpg| Boginja svobode je upodobljena na kovancu Združenih držav Amerike z visokim reliefom dvojnega orla (20 dolarjev), ki ga je oblikoval Augustus Saint-Gaudens.. File:Liberty $50 Obverse.png| Sprednja stran ameriškega zlatega orla, zlatega kovanca v sedanji proizvodnji, ki ga je oblikoval Saint-Gaudens File:Liberty_$1_Obverse.png| Sprednja stran Ameriškega srebrnega orla, srebrnika v trenutni proizvodnji, po načrtu Adolpha A. Weinmana File:1943D Mercury Dime obverse.jpg| Mlada svoboda s krilato kapico na sprednji strani kovanca Winged Liberty Head, ki je postal (napačno) znan kot Mercury dime, oblikoval ga je Weinman in je bil izdan v ZDA med letoma 1916 in 1945. File:1879S Morgan Dollar NGC MS67plus Obverse.png|thumb| Liberty upodobljen s frigijsko kapo na sprednji strani Morganovega srebrnega dolarja, ki ga je oblikoval George T. Morgan </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Reference== * Higham, John (1990). "Indian Princess and Roman Goddess: The First Female Symbols of America", ''Proceedings of the American Antiquarian Society''. 100: 50–51, JSTOR or [https://www.americanantiquarian.org/proceedings/44517731.pdf PDF] * Sear, David, ''Roman Coins and Their Values, Volume 2'', 46-48, 49-51, 2002, Spink & Son, Ltd, {{ISBN|1912667231}}, 9781912667239, [https://books.google.co.uk/books?id=mhuWDwAAQBAJ&pg=PA49 google books] * Marina Warner, ''Monuments and Maidens: The Allegory of the Female Form'', 2000, University of California Press, {{ISBN|0520227336}}, 9780520227330, [https://books.google.co.uk/books?id=KUrd5GqffyEC&pg=PA275 Google Books] ==Zunanje povezave== {{Commons category|Liberty (goddess)}} *[https://web.archive.org/web/20031019201949/http://www.tmm.utexas.edu/events/past_events/goddess/goddess.html Texas Memorial Museum] * [http://www.senate.state.tx.us/kids/Tour4.htm Texas Statue] * [http://www.beeville.net/LadyJustice/index.htm Bee county courthouse in Texas] *[https://web.archive.org/web/20030515115832/http://www.caller2.com/2000/july/29/today/local_ne/619.html Another article on Beeville courthouse] * [http://www.mackinacisland.org Mackinac Island] [[Kategorija:Rimske boginje]] [[Kategorija:Ameriške boginje]] [[Kategorija:Maskote]] [[Kategorija:Državni simboli Združenih držav Amerike]] mya09ykn4yp30lcmdwozug9noa05vif 0 532883 6709500 6677276 2026-07-11T00:45:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709500 wikitext text/x-wiki '''Center za državljanske svoboščine''' ({{Jezik-uk|Центр Громадянських Свобод|Centr Gromadjansʹkyh Svobod}}) je [[Ukrajina|ukrajinska]] organizacija za [[človekove pravice]], ki jo vodi ukrajinska odvetnica [[Oleksandra Matvijčuk]].<ref>{{Navedi splet|title=Oleksandra Matviychuk – Ukraine {{!}} Coalition for the International Criminal Court|url=https://www.coalitionfortheicc.org/oleksandra-matviychuk-ukraine|accessdate=17 August 2021|website=www.coalitionfortheicc.org}}</ref> Ustanovljena je bila leta 2007<ref name="3588075center-for-civil-liberties">{{Navedi splet|date=7 October 2022|title=Ukraine's Center for Civil Liberties becomes one of Nobel Peace Prize laureates|url=https://www.ukrinform.net/rubric-society/3588075-ukraines-center-for-civil-liberties-becomes-one-of-nobel-peace-prize-laureates.html|accessdate=7 October 2022|website=[[Ukrinform]]|language=en|archive-date=2022-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221028085940/https://www.ukrinform.net/rubric-society/3588075-ukraines-center-for-civil-liberties-becomes-one-of-nobel-peace-prize-laureates.html|url-status=dead}}</ref> z namenom pritiska na ukrajinsko vlado, da naredi državo bolj demokratično.<ref name="CCLfreiheitMatviichuk">{{Navedi splet|last=Todorov|first=Svetoslav|title=Meet Oleksandra Matviichuk from Ukraine|url=https://www.freiheit.org/east-and-southeast-europe/meet-oleksandra-matviichuk-ukraine|date=14 February 2022|accessdate=7 October 2022|website=[[Friedrich Naumann Foundation]]|language=en-UK|archive-date=2022-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20221210095244/https://www.freiheit.org/east-and-southeast-europe/meet-oleksandra-matviichuk-ukraine|url-status=dead}}</ref><ref name=":0">{{Navedi novice|last=Specia|first=Megan|last2=Mykolyshyn|first2=Oleksandra|date=7 October 2022|title=Ukraine's Center for Civil Liberties was documenting rights violations long before Russia's full-scale invasion.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/10/07/world/europe/ukraine-center-for-civil-liberties-nobel-peace-prize.html|accessdate=8 October 2022|issn=0362-4331}}</ref> Organizacija je leta 2022 prejela [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] skupaj z [[Aleš Bjaljacki|Alešem Bjaljackim]] in rusko organizacijo [[Memorial (organizacija)|Memorial]].<ref name="onmanorama2022-10-07">{{Navedi splet|date=7 October 2022|title=Nobel Peace Prize to activists from Belarus, Russia, Ukraine|url=https://www.onmanorama.com/news/world/2022/10/07/nobel-peace-prize-to-activists-from-belarus-russia-ukraine.html|accessdate=7 October 2022|website=Onmanorama|language=en}}</ref> Center za državljanske svoboščine je bil ustanovljen v [[Kijev|Kijevu]] v [[Ukrajina|Ukrajini]] 30. maja 2007.<ref name="3588075center-for-civil-liberties"/> Organizacija se ukvarja z uvajanjem zakonodajnih sprememb, da bi Ukrajino naredila bolj demokratično in izboljšala javni nadzor organov kazenskega pregona in sodstva.<ref name="CCLfreiheitMatviichuk"/> Eden od fokusov organizacije je posodobitev kazenskega zakonika Ukrajine in prizadevanje proti korupciji.<ref name="CCLfreiheitMatviichuk" /> V času [[Evromajdan|evromajdanskih protestov]] 2013–2014 je skupina začela projekt Euromaidan SOS, da bi zagotovila pravno podporo protestnikom, ki so sodelovali v protestih, in spremljala zlorabe s strani varnostnih sil takratnega predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]].<ref name=":0"/> Tako lahko beležimo, da je protestno gibanje uporabilo mladoletnike med protesti, kot tudi uporabo pravega orožja nad protestniki. Po ruski aneksiji Krima leta 2014 in začetku [[Donbaška vojna (2014–2023)|vojne v Donbasu]] (prav tako leta 2014) je organizacija začela dokumentirati politično preganjanje na [[Krim (polotok)|Krimu]] in zločine na ozemlju, ki ga nadzorujeta separatistična [[Luganska ljudska republika|Ljudska republika Lugansk]] in Ljudska republika [[Donecka ljudska republika|Doneck,]] ki ju podpira Rusija.<ref name="63175334CenterforCivilLiberties">{{Navedi splet|date=7 October 2022|title=Belarus, Ukraine, Russia activists win Nobel Peace Prize|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-63175334|accessdate=7 October 2022|website=[[BBC News]]|language=en}}</ref> Organizacija je začela tudi mednarodne akcije za izpustitev nezakonito zaprtih ljudi v [[Rusija|Rusiji]], na rusko priključenem Krimu in v [[Donbas|Donbasu]].<ref name="CCLfreiheitMatviichuk"/><ref>{{Navedi splet|title=Oleksandra Matviichuk|url=https://religiousfreedom.in.ua/public/en/secretariat/co-coordinator|accessdate=17 August 2021|website=religiousfreedom.in.ua|archive-date=2022-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20221007101916/https://religiousfreedom.in.ua/public/en/secretariat/co-coordinator|url-status=dead}}</ref> Po [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruski invaziji na Ukrajino leta 2022]] je Center za državljanske svoboščine prav tako začel dokumentirati ruske vojne zločine, storjene med vojno.<ref name="world2022oct07nobelpeaceprize">{{Navedi splet|date=7 October 2022|title=Nobel peace prize given to human rights activists in Belarus, Russia and Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/oct/07/nobel-peace-prize-given-to-human-rights-activists-in-belarus-russia-and-ukraine|accessdate=7 October 2022|website=[[The Guardian]]|language=en}}</ref> Norveški Nobelov odbor je leta 2022 dejal, da organizacija "igra pionirsko vlogo pri pozivanju krivcev na odgovornost za njihove [[Vojni zločin|zločine]]".<ref name="LB2022oct07nobelpeaceprize">{{Navedi splet|date=7 October 2022|title=Nobel peace prize 2022 awarded to human rights campaigners in Ukraine, Russia and Belarus – as it happened|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/oct/07/nobel-peace-prize-2022-live-winners|accessdate=7 October 2022|website=[[The Guardian]]|language=en}}</ref> == Ime == Po statutu organizacije je polno ime organizacije '''Center za državljanske svoboščine organizacija civilne družbe''', skrajšano poimenovanje '''Center za državljanske svoboščine'''.<ref name="statute">{{Navedi splet|title=Statute of Centre for Civil Liberties Civil Society Organisation – new version|website=Centre for Civil Liberties|date=27 June 2022|url=https://ccl.org.ua/wp-content/uploads/2022/06/statut.pdf|accessdate=7 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221007092507/https://ccl.org.ua/wp-content/uploads/2022/06/statut.pdf|archivedate=7 October 2022}}</ref> Na svoji spletni strani se organizacija večinoma imenuje '''Center za državljanske svoboščine'''. == Reference == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|https://ccl.org.ua/}} {{Nobelova nagrada za mir}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacije za človekove pravice]] [[Kategorija:Ustanove v Ukrajini]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za mir]] 4hffcqxstfwhjk0fl9n9txaxnfoxjfp 0 552134 6709442 6313140 2026-07-10T19:46:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709442 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | title = Belšazarjeva gostija | image_file = Rembrandt-Belsazar.jpg | caption = | painting_alignment = | image_size = 350px | artist = [[Rembrandt]] | catalogue = | year = med 1635 in 1638 | material = [[olje na platnu]] | subject = | height_metric = 167,6 | width_metric = 209,2 | metric_unit = cm | condition = | city = | museum = [[Narodna galerija, London]] | accession = | coordinates = | owner = }} '''''Belšazarjeva gostija''''' je glavna [[Rembrandt]]ova slika, ki je zdaj v [[Narodna galerija, London|Narodni galeriji]] v [[London]]u.<ref name="NationalGallery">{{navedi splet |title=Belshazzar's Feast |work=The National Gallery |url=https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/rembrandt-belshazzars-feast |accessdate=2023-11-22 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110052906/http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/rembrandt-belshazzars-feast |url-status=dead }}</ref> Slika je Rembrandtov poskus, da bi se uveljavil kot slikar velikih baročnih zgodovinskih slik.<ref name="nationalgallery.org.uk">{{navedi splet |url=http://www.nationalgallery.org.uk/cgi-bin/WebObjects.dll/CollectionPublisher.woa/wa/work?workNumber=NG6350 |title=The description of the painting on The National Gallery website |publisher=Nationalgallery.org.uk |access-date=2012-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090507110148/http://www.nationalgallery.org.uk/cgi-bin/WebObjects.dll/CollectionPublisher.woa/wa/work?workNumber=ng6350 |archive-date=2009-05-07 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.nationalgallery.org.uk/collection/features/potm/2004/sept/feature5.htm |title=painting fear |publisher=The National Gallery |access-date=2012-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090507180730/http://www.nationalgallery.org.uk/collection/features/potm/2004/sept/feature5.htm |archive-date=2009-05-07 |url-status=dead }}</ref> Datum nastanka slike ni znan, večina virov pa navaja datum med letoma 1635 in 1638.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=_9z6CAAAQBAJ&pg=PA132 |page=132 |title=A Corpus of Rembrandt Paintings: 1635–1642 |isbn=9789400908116 |first1=J. |last1=Bruyn |first2=B. |last2=Haak |first3=S.H. |last3=Levie |first4=P.J.J. |last4=van Thiel |first5=E. |last5=van de Wetering |year=2013 |publisher=Springer Science & Business Media}}</ref> == Zgodba == Zgodba o Belšazarju in napisih na steni izvira iz [[Daniel (svetopisemska knjiga)|Danielove knjige]] [[Stara zaveza|Stare zaveze]]. Babilonski kralj [[Nebukadnezar]] je izropal tempelj v [[Jeruzalem]]u in ukradel svete predmete, kot so zlate skodelice.<ref name="Bomford">{{navedi knjigo |page=110 |url=https://books.google.com/books?id=ysFQ1hAwVnoC&pg=PA110 |title=Rembrandt |last1=van Rijn |first1=Rembrandt Harmenszoon |last2=Bomford |first2=David |last3=Kirby |first3=Jo |first4=Ashok |last4=Roy |first5=Axel |last5=Rüger |first6=Raymond |last6=White |year=2006 |publisher=Yale University Press |isbn=978-1-85709-356-8}}</ref> Njegov sin Belšazar je te čaše uporabil za veliko pojedino, kjer se je prikazala Božja roka in na steno napisala napis, ki prerokuje propad Belšazarjeve vladavine. Besedilo na steni pravi »mene, mene, tekel, upharsin«. Svetopisemski učenjaki to razlagajo tako, da »Bog je štel dneve tvojega kraljestva in ga pripeljal do konca; stehtan si bil na tehtnici in ugotovil, da ga ni; tvoje kraljestvo je dano [[Medijci|Medijcem]] in [[Perzijci|Perzijcem]]«. Zanimiv element te poslikave je napis na steni. Rembrandt je živel v judovski četrti Amsterdama in je »izpeljal obliko hebrejskega napisa iz knjige svojega prijatelja, učenega rabina in tiskarja Menaseja ben Izraela, vendar je enega od likov napačno prepisal<ref>{{cite journal|last1=Littman|first1=R.|title=An error in the Menetekel inscription in Rembrandt's "Belshazzar's Feast"|journal=Oud Holland| date=1993|volume=107|issue=3|pages=296–7|doi=10.1163/187501793X00036}} Specifically, the final character (at the bottom of the leftmost row) is shown as a {{script|Hebr|ז}} (zayin) instead of a final {{script|Hebr|ן}} (nun).</ref> in jih razporedil v stolpce, namesto od desne proti levi, kot je napisano v hebrejščini.<ref>{{cite journal|last1=Hausherr|first1=R.|title=Zur Menetekel-Inschrift auf Rembrandts Belsazarbild|journal=Oud Holland|date=1963|volume=78|pages=142–9|doi=10.1163/187501763X00101}}</ref> Ta zadnja podrobnost je bistvena, saj se nanaša na vprašanje, zakaj Belšazar in njegovi svetovalci niso mogli dešifrirati napisa in so morali poslati po Daniela, da jim pomaga pri tem.<ref>{{navedi splet|title=Daniel 5:1-8|url=https://www.biblegateway.com/passage/?search=Daniel%205&version=NIV|website=BibleGateway.com|publisher=Bible Gateway|access-date=5 April 2015}}</ref> Svetopisemska zgodba ne identificira jezika skrivnostnega sporočila, vendar se na splošno domneva, da je [[aramejščina]], ki je tako kot [[hebrejščina]] napisana v vrsticah od desne proti levi in ne v stolpcih od desne proti levi kot na sliki. Čeprav ni sprejete razlage, zakaj babilonski duhovniki niso mogli dešifrirati pisave,<ref>{{navedi knjigo|last1=Kahn|first1=David|title=The Codebreakers. The Comprehensive History of Secret Communication from Ancient Times to the Internet|date=1996|publisher=Simon and Schuster|pages=80–81|url=https://books.google.com/books?id=SEH_rHkgaogC&q=belshazzar+babylonian+talmud+atbash&pg=PA79|isbn=9781439103555}}</ref> bistvo te nekonvencionalne ureditve – branje besedila na sliki v običajnem vrstnem redu od leve proti desni povzroči popačeno sporočilo – morda namiguje, zakaj se je besedilo izkazalo za nerazumljivo babilonskim modrecem;<ref>{{navedi splet|last1=Colvin|first1=Matt|title=Rembrandt's Belshazzar's Feast|url=https://colvinism.wordpress.com/2010/05/29/aramaic-in-rembrandts-belshazzars-feast/|website=Colvinism|access-date=5 April 2015|date=2010-05-29}}</ref> Ta razlaga je v skladu z mnenjem ''amoraima'' Samuela iz Nehardeje, ki je omenjena v Babilonskem [[Talmud]]u, Traktat Sanhedrin, 22a, med različnimi nasprotujočimi pogledi. == Sprejem == Slika je bila v lasti grofa Derbyjevega v Knowsley Hallu od leta 1736. Slika pa je bila komaj poznana izven Anglije in ni veljala za mojstrovino.<ref name=":0">Dohe, Sebastian (2014): ''Gewogen und zu leicht befunden? Die Rezeption von Rembrandts „Gastmahl des Belsazar“''. In: Justus Lange/Sebastian Dohe/Anne Harmssen (eds.): ''Mene, mene tekel. Das Gastmahl des Belsazar in der niederländischen Kunst.'' Michael Imhof Verlag, Petersberg, {{ISBN|978-3-7319-0153-2}}, pp. 61–81.</ref> Ko je bila razstavljena na razstavi umetniških zakladov v Manchestru leta 1857, je kustos George Scharf zapisal: »Celotna slika je, ne glede na drznost stališč, krotka in neustrezna v izvedbi«.<ref>{{navedi knjigo|title=A Handbook to the Paintings by Ancient Masters in the Art Treasures Exhibition|last=Scharf|first=George|year=1857|location=London|pages=61}}</ref> To pomanjkanje občudovanja je lahko pojasnjeno v primerjavi s sodobnimi upodobitvami svetopisemske zgodbe, zlasti z ''Belšazarjevo gostijo'' Johna Martina (ok. 1821), ki si je s svojo velikostjo in mogočnostjo kompozicije prislužil veliko večji ugled. Ta ocena se je spremenila v drugi polovici 20. stoletja skupaj s prevrednotenjem Rembrandtovega zgodovinskega slikarstva. Potem ko je ''Belšazarjeva gostija'' leta 1964 pridobila Narodna galerija, je postala zelo priljubljena in je bila večkrat uporabljena kot ilustracija za komercialne izdelke, kot so naslovnice albumov. Leta 2014 je bila tretja najbolj licenčna slika Narodne galerije. == Materiali za slikanje == Rembrandtovo ravnanje s slikarskimi materiali in njegova slikarska tehnika v ''Belšazarjevi gostiji'' sta izjemna in se ne moreta primerjati z nobenim drugim njegovim delom.<ref>{{navedi knjigo|last1=Bomford|first1=David|title=Art in the Making: Rembrandt|date=2006|publisher=National Gallery|location=London|isbn=978-1-85709-356-8|pages=110–117|display-authors=etal}}</ref> Paleta te slike je nenavadno bogata in obsega pigmente, kot so [[cinober]], [[Kobaltno steklo|smalt]], [[svinčeno-kositrno rumena]], rumena in rdeča kot jezerski pigment, [[oker]] in [[azurit]].<ref>{{navedi splet|title=Rembrandt, Belshazzar's Feast, Pigment analysis|url=http://colourlex.com/belshazzars-feast-pigment-analysis/|website=Colourlex|access-date=6 April 2015|archive-date=2016-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160407160341/http://colourlex.com/belshazzars-feast-pigment-analysis/|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == * {{navedi knjigo|last=Bomford|first=David|year=2006|title=Art in the Making: Rembrandt|location=London|publisher=National Gallery Company}} * [https://link.springer.com/chapter/10.1007%2F978-94-009-0811-6_11 Bruyn, J. et al., Belshazzar’s Feast, in A Corpus of Rembrandt Paintings], Stichting Foundation Rembrandt Research Project Volume 3, 1989, pp 124–133 == Zunanje povezave == {{Commons category|Feast of Belshazzar (Rembrandt)}} * {{navedi splet|title=Rembrandt, ''Belshazzars's Feast''|url=http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/rembrandt-belshazzars-feast|website=National Gallery London|access-date=6 April 2015}} * {{navedi splet|title=Rembrandt, ''Belshazzar's Feast''|url=http://colourlex.com/project/rembrandt-belshazzars-feast/|website=Colourlex|access-date=6 April 2015}} * {{navedi splet|url=https://www.oldbaileyonline.org/images.jsp?doc=183410160055|title=Proceedings of the Central Criminal Court, 16th October 1834|work=Old Bailey Proceedings Online|publisher=www.oldbaileyonline.org|access-date=2020-01-17}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Rembrandta]] [[Kategorija:Slike leta 1635]] jegdg9p5tboj2t6t6lp3w0xgs5nqa0r 0 555041 6709580 6524212 2026-07-11T10:00:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709580 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje|tourney_name=UEFA Euro 2024|other_titles=Fußball-Europameisterschaft 2024 <br /> {{nobold|''{{in lang|de}}''}}|image=UEFA Euro 2024 Logo.svg|size=220px|caption={{longitem|<br>''United by Football.<br/>Vereint im Herzen Europas.''<br/>''(Združeni v srcu Evrope.)''}}|country=Germany|dates=14. junij – 14. julij|num_teams=24|venues=10|cities=10|champion=Spain|count=4|second=England|attendance=2681288|top_scorer=|player={{ikonazastave|ESP}} [[Rodri (nogometaš, rojen 1996)|Rodri]]|matches=51|goals=117|young_player={{ikonazastave|ESP}} [[Lamine Yamal]]|prevseason=[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2020|2020]]|nextseason=''[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2028|2028]]''}} '''Evropsko prvenstvo v nogometu 2024''' (uradno '''UEFA Euro 2024''' ali '''Euro 2024''') je 17. [[Evropsko prvenstvo v nogometu|evropsko prvenstvo v nogometu]], ki ga organizira [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] za moške reprezentance. Turnir, ki ga gosti Nemčija, poteka od 14. junija do 14. julija 2024, zmagovalec pa se bo kasneje pomeril v Pokalu prvakov CONMEBOL–UEFA 2025 proti zmagovalcu [[Copa América]] 2024 . To je tretjič, da se Evropsko prvenstvo igra v Nemčiji, in drugič po [[Ponovna združitev Nemčije|združitvi Nemčije]]. Prav tako prvič poteka na ozemlju nekdanje [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], kjer bo [[Leipzig]] gostil 4 tekme.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/sport/football/45666950|title=Euro 2024: Germany beats Turkey to host tournament|date=27 September 2018|work=BBC Sport|accessdate=27 September 2018}}</ref> Turnir se vrača v običajni štiriletni cikel, potem ko je bilo prvenstvo, ki bi moralo potekati leta 2020, zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije COVID-19]] prestavljeno na leto 2021. [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italija]] je branilec naslova, saj je osvojila [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021|EURO 2020]], potem ko je v finalu po enajstmetrovkah premagala [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglijo]].<ref>{{Navedi novice|date=11 July 2021|title=Italy 1–1 England, aet (3–2 on pens): Donnarumma the hero as Azzurri win Euro 2020!|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|url=https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/match/2024491/postmatch/report/|accessdate=11 July 2021}}</ref> == Izbira gostitelja == 8. marca 2017 je UEFA objavila, da sta dve državi, Nemčija in Turčija, napovedali njihovo zanimanje za prirejanje prvenstva. <ref name="BBC">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/sport/football/39211428|title=Euro 2024: Tournament to be held in Germany or Turkey|website=[[BBC Sport]]|publisher=[[BBC|British Broadcasting Corporation]]|date=8 March 2017|accessdate=8 March 2017}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.uefa.org/about-uefa/news/newsid=2447054.html|title=Germany and Turkey officially interested in hosting UEFA EURO 2024|publisher=UEFA|date=8 March 2017}}</ref> Gostitelj je bil izbran 27. septembra 2018 v Nyonu v Švici.<ref name="Germany 2024">{{Navedi splet|url=https://www.uefa.com/insideuefa/about-uefa/news/newsid=2573282.html|title=Germany to host UEFA EURO 2024|publisher=UEFA|date=27 September 2018}}</ref> Nemčija je sprva načrtovala, da bo gostila Euro 2020, čeprav do maja 2012 nikoli ni pokazala trdnega interesa.<ref>{{Navedi splet|title=Niersbach: EM-Bewerbung wäre "reizvoll"|url=http://de.fifa.com/worldfootball/news/newsid=1594176.html|publisher=FIFA.com|accessdate=22 August 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120704095419/http://de.fifa.com/worldfootball/news/newsid=1594176.html|archivedate=4 July 2012|date=4 March 2012}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" |+Rezultati glasovanja ! Država ! Glasovi |- style="background:#90EE90" | style="text-align:left" |{{Ng|GER}} | 12 |- | style="text-align:left" |{{Ng|TUR}} | 4 |- | style="text-align:left" | Vzdržan | 1 |- ! style="text-align:left" | Skupaj ! 17 |} Izvršni odbor UEFE je na tajnem glasovanju glasoval za gostitelja, za izbiro pa je bila potrebna le navadna večina. V primeru neodločenega izida bi bil odločilen glas [[Seznam predsednikov Evropske nogometne zveze|predsednika UEFA]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.uefa.org/MultimediaFiles/Download/uefaorg/General/02/42/99/57/2429957_DOWNLOAD.pdf|title=UEFA EURO 2024: bid regulations|publisher=UEFA|date=9 December 2016}}</ref> Od 20 članov izvršnega odbora dva nista imela volilne pravice, eden pa je bil odsoten, tako da je ostalo sedemnajst članov z glasovalno pravico.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uefa.com/MultimediaFiles/Download/OfficialDocument/uefaorg/Regulations/02/46/30/61/2463061_DOWNLOAD.pdf|title=UEFA EURO 2024: tournament requirements|publisher=UEFA|date=17 March 2017}}</ref> == Prizorišča == Nemčija je imela široko izbiro stadionov, ki so izpolnjevali minimalne zahteve UEFA glede zmogljivosti 30.000 sedežev za tekme evropskega prvenstva. Od desetih prizorišč, izbranih za Euro 2024, jih je bilo devet uporabljenih za [[svetovno prvenstvo v nogometu 2006]], to so: [[Berlin]], [[Dortmund]], [[München]], [[Köln]], [[Stuttgart]], [[Hamburg]], [[Leipzig]], [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] in Gelsenkirchen.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uefa.com/euro-2024/news/0273-14ac084902cc-9ef59ec61319-1000--euro-2024-host-cities-and-stadiums/|title=EURO 2024 host cities: Venue guide|website=uefa.com|publisher=[[UEFA]]|year=2022|accessdate=12 May 2022|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.uefa.com/euro-2024/news/0275-151c98719b45-63aa1886a8b2-1000--opening-game-of-uefa-euro-2024-to-take-place-in-munich-final-in/|title=Opening game of UEFA EURO 2024 to take place in Munich, final in Berlin|website=uefa.com|publisher=[[UEFA]]|date=10 May 2022|language=en}}</ref> [[Düsseldorf]], ki pa leta 2006 ni bil uporabljen, ampak je bil prej gostil [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974]] in [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1988|Euro 1988]], bo služil kot deseto prizorišče; medtem ko pa [[Hannover]], [[Nürnberg]] in Kaiserslautern, ki so gostili leta 2006 (poleg 1974 in 1988 v primeru Hannovra), ne bodo uporabljena za to prvenstvo. München je bil tudi gostitelj [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021|UEFA Euro 2020]], ki je gostil štiri tekme (na treh je igrala Nemčija) pred močno zmanjšanim številom gledalcev zaradi omejitev [[Covid-19|COVID-19]] . Različni drugi stadioni, kot sta stadiona v [[Bremen|Bremnu]] in Mönchengladbachu, niso bili izbrani.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dfb.de/fileadmin/_dfbdam/150182-uefaeuro2024_evaluierungsbericht.pdf|title=Evaluierungsbericht Stadien/Städte|trans-title=Evaluation report stadiums/cities|website=DFB.de|publisher=[[German Football Association]]|year=2017|accessdate=15 September 2017|language=de}}</ref> Prizorišča so pokrivala vse glavne [[Nemška zvezna dežela|regije Nemčije]], vendar je območje z največjim številom prizorišč na UEFA Euro 2024 regija Rhine-Ruhr v zvezni državi [[Severno Porenje - Vestfalija|Severno Porenje-Vestfalija]], s štirimi od desetih mest gostiteljic (Dortmund, Düsseldorf, Gelsenkirchen in Köln).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.land.nrw/de/pressemitteilung/ministerpraesident-armin-laschet-euro-2024-deutschland-grossartige-nachricht-fuer|title=EURO 2024 an Rhein und Ruhr|website=nrw.de|publisher=North Rhine-Westphalia State Government|date=27 September 2018|accessdate=28 September 2018|language=de}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ![[Berlin]] ! [[München]] ! [[Dortmund]] ! [[Stuttgart]] |- | [[Olimpijski stadion, Berlin|Olympiastadion Berlin]]<br /> | [[Allianz Arena|Fußball Arena München]]<br /> | [[Westfalenstadion|BVB Stadion Dortmund]]<br /> | [[Stuttgartska arena]]<br /> |- | Kapaciteta: '''74.461''' | Kapaciteta: '''70.076''' | Kapaciteta: '''65.849''' | Kapaciteta: '''54.906''' |- |[[Slika:Stade_Olympique_Berlin_Ext.JPG|200x200_pik]] |[[Slika:Allianz-Arena-München.jpg|obroba|sredina|brezokvirja|200x200_pik]] |[[Slika:Signal_iduna_park_stadium_dortmund_4.jpg|200x200_pik]] |[[Slika:Stuttgart_stadium.jpg|200x200_pik]] |- ! Gelsenkirchen ! colspan="2" rowspan="4" | ! [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] |- | Arena AufSchalke<br /> | Frankfurtska arena<br /> |- | Kapaciteta: '''54.740''' | Kapaciteta: '''54.697''' |- |[[Slika:AufSchalke-Arena_2016.jpg|obroba|sredina|brezokvirja|200x200_pik]] |[[Slika:Frankfurt_stadium.jpg|obroba|sredina|brezokvirja|200x200_pik]] |- ! [[Hamburg]] ! [[Düsseldorf]] ! [[Köln]] ! [[Leipzig]] |- | [[HSH Nordbank Arena|Volksparkstadion]]<br /> | Arena Düsseldorf<br /> | [[RheinEnergieStadion|Stadion Koln]]<br /> | [[RedBull Arena|Stadion Leipzig]]<br /> |- | Kapaciteta: '''52.245''' | Kapaciteta: '''51.031''' | Kapaciteta: '''49.827''' | Kapaciteta: '''42.959''' |- |[[Slika:RK_1009_9831_Volksparkstadion.jpg|200x200_pik]] |[[Slika:Merkur-Spiel-Arena.jpg|200x200_pik]] |[[Slika:Fußball_Stadion_Köln_Luftbild_Aerial_(125164767).jpeg|200x200_pik]] |[[Slika:Leipzig_stadium.jpg|200x200_pik]] |} === Tabori ekip === Vsaka ekipa si je za svoje bivanje med tekmami izbrala »team base camp«. Ekipe bodo trenirale in bivale na teh lokacijah ves čas turnirja ter potovale na tekme, ki bodo potekale stran od njihovih baz. "Bazni tabor ekipe" mora biti v Nemčiji.<ref>https://euro2024-teamcatalogue.uefa.com/</ref> {| class="wikitable sortable" !Ekipa ! Bazni tabor ! Poligon za usposabljanje |- |{{Ng|ALB}} | Kamen, Nemčija <ref>{{Navedi splet|url=https://www.koha.net/en/sports/401598/fshf-selects-the-camp-near-dortmund-for-euro-2024/|title=The AFL selects the camp near Dortmund for "Euro 2024" - KOHA.net}}</ref> | SportCentrum Kaiserau |- |{{Ng|AUT}} | [[Berlin]], Nemčija <ref>{{Navedi splet|last=|date=2023-12-14|title=Austria's National Football Team Set for Dignified EURO 2024 Base Camp in Berlin|url=https://www.archysport.com/2023/12/austrias-national-football-team-set-for-dignified-euro-2024-base-camp-in-berlin/|accessdate=2023-12-19|website=Archysport|language=en-US|archive-date=2023-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20231217111537/https://www.archysport.com/2023/12/austrias-national-football-team-set-for-dignified-euro-2024-base-camp-in-berlin/|url-status=dead}}</ref> | Mommsenstadion |- |{{Ng|BEL}} | Ludwigsburg, Nemčija <ref>{{Navedi splet|title=Proche des matchs de poule et… du village d'enfance de Domenico Tedesco : le camp de base des Diables rouges pour l'Euro 2024 est choisi|url=https://www.rtbf.be/article/proche-des-matchs-de-poule-et-du-village-denfance-de-domenico-tedesco-le-camp-de-base-des-diables-rouges-pour-leuro-2024-est-choisi-11313804|accessdate=2024-01-17|website=RTBF|language=fr}}</ref> | Wasenstadion, SGV Freiberg am Neckar |- |{{Ng|CRO}} | Neuruppin, Nemčija <ref>{{Navedi splet|date=2023-12-04|title=PHOTOS: Croatia selects base camp for Euro 2024|url=https://www.croatiaweek.com/photos-croatia-selects-base-camp-for-euro-2024/|accessdate=2023-12-19|website=Croatia Week|language=en}}</ref> | Volksparkstadion, MSV Neuruppin |- |{{Ng|CZE}} | [[Hamburg]], Nemčija <ref>{{Navedi novice|last=Mikeš|first=Pavel|date=2023-12-07|title=Base camp fotbalistů? Luxus i relax. Češi budou během Eura bydlet v Hamburku|language=cs|work=Kroměřížský deník|url=https://kromerizsky.denik.cz/fotbal-zajimavosti/ceska-fotbalova-reprezentace-euro-me-hotel-base-camp-hamburk-steigenberger.html|accessdate=2023-12-19}}</ref> | Edmund-Plambeck-Stadion, FC Eintracht Norderstedt 03 |- |{{Ng|DEN}} | Freudenstadt, Nemčija <ref>{{Navedi splet|last=|date=2023-12-12|title=Herrelandsholdet har valgt Basecamp til sommerens EM|url=https://www.dbu.dk/nyheder/2023/december/herrelandsholdet-har-valgt-basecamp-til-sommerens-em/|accessdate=2023-12-19|website=DBU|language=DA}}</ref> | Hermann-Saam-Stadion |- |{{Ng|ENG}} | Blankenhain, Nemčija <ref>{{Navedi splet|last=Burrows|first=Tom|title=England set to choose five-star hotel and spa as base for Euros|url=https://theathletic.com/5093705/2023/11/27/england-euro-2024-training-base/|accessdate=2023-12-19|website=The Athletic|language=en}}</ref> | Golfresort Weimarer Land |- |{{Ng|FRA}} | Bad Lippspringe, Nemčija <ref>{{Navedi splet|last=|first=|date=2023-12-03|title=Euro 2024 : à la découverte du camp de base des Bleus, « un hôtel confortable sans qu'il soit luxueux »|url=https://www.leparisien.fr/sports/football/euro/euro-2024-a-la-decouverte-du-camp-de-base-des-bleus-un-hotel-confortable-sans-quil-soit-luxueux-03-12-2023-DRLY2NN65BGOJOR7BNWVFJGZXY.php|accessdate=2023-12-19|website=leparisien.fr|language=fr-FR}}</ref> | Domača Deluxe Arena, [[SC Paderborn 07]] |- |{{Ng|GER}} | | |- |{{Ng|HUN}} | Weiler-Simmerberg, Nemčija <ref>{{Navedi splet|last=|first=|date=2024-01-12|title=Minden a zavartalan felkészülést szolgálja Nyugat-Bajorországban|url=https://valogatott.mlsz.hu/ferfi-a-valogatott/hir/csapat/minden-a-zavartalan-felkeszulest-szolgalja-nyugat-bajororszagban|accessdate=2023-01-12|website=mlsz.hu|language=hu-HU}}</ref> | Letovišče, šport in zdravilišče Tannenhof |- |{{Ng|ITA}} | | |- |{{Ng|NED}} | [[Wolfsburg]], Nemčija <ref>{{Navedi splet|title=Welkom, Oranje!|url=https://www.vfl-wolfsburg.de/en/newsdetails/news-detail/detail/news/welkom-oranje|accessdate=2023-12-19|website=VfL Wolfsburg|language=en}}</ref> | AOK Stadion, VfL Wolfsburg (ženske) |- |{{Ng|POR}} | | |- |{{Ng|ROM}} | [[Würzburg]], Nemčija <ref>{{Navedi splet|title=Naționala României și-a ales baza de pregătire de la Wurzburg pentru EURO 2024|url=https://www.digisport.ro/fotbal/echipa-nationala/nationala-romaniei-a-ales-baza-de-pregatire-de-la-wurzburg-pentru-euro-2024-2710503|accessdate=2023-12-19|website=www.digisport.ro|language=ro}}</ref> | Akon Arena, FC Würzburger Kickers |- |{{Ng|SCO}} | [[Garmisch-Partenkirchen]], Nemčija <ref>{{Navedi splet|url=https://www.scottishfa.co.uk/news/scotland-finalise-uefa-euro-2024-preparations/?rid=13925|title=Scotland finalise UEFA EURO 2024 preparations}}</ref> | Stadion am Gröben |- |{{Ng|SER}} | [[Augsburg]], Nemčija <ref>https://twitter.com/SerbianFooty/status/1732101307056418852</ref> | Rosenaustadion, [[FC Augsburg]] (Ženske) |- |{{Ng|SVK}} | | |- |{{Ng|SVN}} | [[Wuppertal]], Nemčija <ref>{{Navedi splet|url=https://footballplanet.si/national-team/the-plan-for-preparations-for-euro-2024-is-known-slovenia-will-conduct-most-of-the-hard-work-at-brdo-pri-kranju-with-the-german-base-being-in-wuppertal/|title=The plan for preparations for Euro 2024 is known: Slovenia will conduct most of the hard work at Brdo pri Kranju, with the German base being in Wuppertal - Planet Nogomet|date=16 December 2023|accessdate=2024-01-24|archive-date=2023-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20231222142549/https://footballplanet.si/national-team/the-plan-for-preparations-for-euro-2024-is-known-slovenia-will-conduct-most-of-the-hard-work-at-brdo-pri-kranju-with-the-german-base-being-in-wuppertal/|url-status=dead}}</ref> | Stadion am Zoo, Wuppertaler SV |- |{{Ng|ESP}} | Donaueschingen, Nemčija <ref>{{Navedi splet|title=Der Öschberghof chosen as Spain's basecamp for Euro 2024 {{!}} www.rfef.es/en|url=https://rfef.es/en/noticias/der-oschberghof-chosen-as-spains-basecamp-for-euro-2024|accessdate=2023-12-19|website=EN Web oficial de la Real Federación Española de Fútbol.|language=en}}</ref> | Der Öschberghof |- |{{Ng|SUI}} | [[Stuttgart]], Nemčija <ref>{{Navedi splet|url=https://www.football.ch/fr/asf/equipes-nationales/equipe-a/news/camp-de-base-euro24-de-l-%C3%A9quipe-nationale-%C3%A0-stuttgart.aspx|title=Schweizerischer Fussballverband - SFV}}</ref> | Gazi-Stadion auf der Waldau |- |{{Ng|TUR}} | Barsinghausen, Nemčija <ref>{{Navedi splet|last=|title=Fußball-EM 2024: Türkei soll EM-Feeling nach Niedersachsen bringen|url=https://www.ndr.de/nachrichten/niedersachsen/hannover_weser-leinegebiet/Fussball-EM-2024-Tuerkei-soll-EM-Feeling-nach-Niedersachsen-bringen,barsinghausen472.html|accessdate=2023-12-19|website=www.ndr.de|language=de}}</ref> | Športni hotel Fuchsbachtal |} {{Seznam opomb}} == Ekipe == === Kvalifikacije === Nemčija se je kot gostiteljica na turnir uvrstila samodejno. 23 preostalih mest pa so bila določena s kvalifikacijami; O 20 mestih je odločala neposredna uvrstitev zmagovalcev in drugouvrščenih iz 10-ih kvalifikacijskih skupin, o preostalih treh mestih pa bo odločala končnica .<ref>{{Navedi novice|url=https://www.uefa.com/euro-2024/news/0279-1635b6f5cbd2-1e3f1de4ebe6-1000/|title=UEFA EURO 2024 qualifying: All you need to know|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=27 September 2022|accessdate=28 September 2022}}</ref> Mesta v končnici so prejela moštva, ki so se najbolje odrezala v j zato pa je bil neuvrstitev preko glavnega kvalifikacijskega turnirja.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.uefa.com/euro-2024/news/0279-1635c1adf4c0-831ffc150fff-1000/|title=EURO 2024 play-offs: How they work|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=27 September 2022|accessdate=28 September 2022}}</ref> Žreb skupin za kvalifikacije je bil opravljen 9. oktobra 2022 v dvorani Festhalle v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]] .<ref>{{Navedi novice|url=https://www.uefa.com/euro-2024/news/026e-136b9cbbd4b1-46642268b5fe-1000/|title=UEFA Euro 2024 qualifying group stage draw to be staged in Frankfurt in 2022|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=7 October 2021|accessdate=7 October 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.uefa.com/euro-2024/draws/2024/2001084/|title=UEFA EURO 2024 qualifying draw|website=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|accessdate=28 September 2022}}</ref> Kvalifikacije pa so potekale od marca do novembra 2023, tri končnice pa bodo potekale marca 2024. <ref name="uefa 2024">{{Navedi novice|url=https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/0257-0e13b161b2e8-4a3fd5615e0c-1000/|title=UEFA EURO 2024: all you need to know|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=27 November 2019|accessdate=28 November 2019}}</ref> === Kvalificirane ekipe === Od 24 ekip, ki se bodo kvalificirale za turnir, je 17 takih, ki so nastopali na prvenstvu v 2021. Med njimi so bili branilci naslova [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italijani]] in podprvaki [[Angleška nogometna reprezentanca|Angliji]], pa tudi podprvakinje na svetovnem prvenstvu [[Francoska nogometna reprezentanca|Francije]] in bronasta [[Hrvaška nogometna reprezentanca|Hrvaška]] . [[Portugalska nogometna reprezentanca|Portugalska]] je bila edina ekipa, ki se je kvalificirala brez remija ali poraza, medtem ko so se Francija, Anglija, Belgija, Madžarska in Romunija kvalificirale brez poraza. Albanija in Romunija sta se vrnili, potem ko nista nastopili na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021|prvenstvu 2020]], prva se je uvrstila šele na svoj drugi veliki turnir. [[Srbska nogometna reprezentanca|Srbija]] in [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] sta se vrnili prvič po [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2000|Euru 2000]], pri čemer se je Srbija prvič kvalificirala kot samostojna država in ne del Jugoslavije, Slovenija pa se je kvalificirala za svoj četrti veliki turnir kot samostojna država. [[Švedska nogometna reprezentanca|Švedska]] se prvič po [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1996|Euru 1996]] ni uvrstila na prvenstvo, prav tako se ni uspela kvalificirati za svoj drugi veliki turnir zapored, izpustila je tudi svetovno prvenstvo 2022, medtem ko je bila [[Ruska nogometna reprezentanca|Rusija]] po [[Ruska invazija na Ukrajino|invaziji na Ukrajino]] v celoti izključena iz kvalifikacij. Rusija je bila prva, ki je po ZR Jugoslaviji leta 1992 bila izključena iz tekmovanj. Severni Makedoniji se po prvem nastopu na prejšnji izvedbi ni uspelo uvrstiti na tokratno.{{:UEFA Euro 2024 qualifying}} ==== Diskvalifikacija Rusije ==== Na zasedanju izvršnega odbora UEFA na [[Hvar|Hvaru]] [[Hrvaška|na Hrvaškem]] 20. septembra 2022 je bilo potrjeno, da bo [[Ruska nogometna reprezentanca|Rusija]] izključena iz kvalifikacij za Euro 2024, saj je UEFA po [[Ruska invazija na Ukrajino|invaziji države na Ukrajino]] suspendirala vse ruske ekipe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uefa.com/insideuefa/news/0279-1628176b348f-4ef8c4c59e6b-1000/|title=UEFA EURO 2024 qualifying draw procedure approved|website=UEFA.com|publisher=[[UEFA|Union of European Football Associations]]|date=20 September 2022|accessdate=20 September 2022}}</ref> To je pomenilo, da Rusija prvič po [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2000|letu 2000]] ne bo nastopila na evropskem prvenstvu. == Žreb == Žreb je potekal 2. decembra 2023, ob 18:00h, v ''[[Elbphilharmonie|Elbphilharmoniji]]'' v [[Hamburg|Hamburgu]].<ref>{{Navedi novice|title=Hamburg to stage EURO 2024 finals draw|url=https://www.uefa.com/euro-2024/news/0261-1059048e0dcb-f2470328d0cc-1000/|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=11 September 2020|accessdate=11 September 2020}}</ref> Ekipe so bile razdeljene v bobne po končni razvrstitvi vseh kvalificranih ekip. Gostiteljica Nemčija je bil avtomatsko uvrščena v 1. boben, kjer je zasedla pozicijo A1. Zmagovalci threh končnic, niso bili zanani v času žreba, zato so zasedli mesta v 4. bobnu.<ref name="regulations">{{Navedi splet|url=https://documents.uefa.com/r/Regulations-of-the-UEFA-European-Football-Championship-2022-24-Online|title=Regulations of the UEFA European Football Championship, 2022–24|publisher=Union of European Football Associations|date=10 May 2022|accessdate=16 May 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220516115052/https://documents.uefa.com/api/khub/maps/5tYSJw48iUOPsbIGOxQA4w/attachments/_dSxuIv48n81YqITx97r~g/content?Ft-Calling-App=ft%2Fturnkey-portal&Ft-Calling-App-Version=3.11.26&filename=20220601_Regulations_EURO_2024_en.pdf|archivedate=16 May 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=EURO 2024 final tournament draw pots confirmed|url=https://www.uefa.com/euro2024/news/0287-1983c59d85a7-a69725b0a099-1000--euro-2024-final-tournament-draw-pots-confirmed|website=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|accessdate=27 November 2023}}</ref> Žreb je bil večkrat prekinjen z seksualnimi zvoki, ki jih je spuščal prankster Jarvo69.<ref>{{Navedi novice|title=Red faces for Uefa as Euro 2024 draw disrupted by 'pornographic noises'|url=https://www.theguardian.com/football/2023/dec/02/red-faces-for-uefa-as-euro-2024-draw-disrupted-by-pornographic-noises|work=The Guardian|date=2 December 2023|accessdate=2 December 2023}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=BBC Euro 2024 draw sabotaged by sex noises as viewers left stunned|url=https://www.mirror.co.uk/sport/football/news/breaking-bbc-eurodraw-sex-noises-31582738|publisher=The Mirror|first=Josh|last=O'Brien|date=2 December 2023|accessdate=2 December 2023}}</ref> === Razporeditev po bobnih === * 1. boben: Nemčija, Francija, Španija, Belgija in Anglija * 2. boben: Madžarska, Turčija, Romunija, Danska, Albanija in Avstrija * 3. boben: Nizozemska, Škotska, Hrvaška, Slovenija, Slovaška in Češka * 4. boben: Italija, Srbija, Švica in trije zmagovalci končnice (v tem trenutku še neznani) == Skupinski del == UEFA je 10. maja 2022 objavila razpored turnirja, ki je vključeval samo uvodne ure za uvodno tekmo, polfinale in finale.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.uefa.com/insideuefa/news/0275-151c90ada680-6a76591a389a-1000/|title=UEFA EURO 2024 match schedule approved|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=10 May 2022|accessdate=10 May 2022}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://editorial.uefa.com/resources/0275-151c5dcd4378-ed1dd4f365d4-1000/euro2024_match_schedule.pdf|title=UEFA Euro 2024 match schedule|website=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=10 May 2022|accessdate=10 May 2022}}</ref> Začetni časi za vse druge tekme so bili objavljeni 2. decembra 2023 po žrebu.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.uefa.com/euro2024/news/0275-151eb1c333ea-d30deec67b13-1000/|title=UEFA Euro 2024 fixtures: When and where are the matches?|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=2 December 2023|accessdate=2 December 2023}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://editorial.uefa.com/resources/0288-1999ab91ad50-899894098aed-1000/uefa_euro_2024_match_schedule.pdf|title=UEFA Euro 2024 match schedule|website=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=2 December 2023|accessdate=2 December 2023|archive-date=2024-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20240521021554/https://editorial.uefa.com/resources/0288-1999ab91ad50-899894098aed-1000/uefa_euro_2024_match_schedule.pdf|url-status=dead}}</ref> V osmino finala bodo napredovali zmagovalci skupin, drugouvrščeni in najboljše štiri tretjeuvrščene ekipe . === V primeru izenačenja === Če imajo dve ali več ekip enako število točk po zaključku skupinskih tekem, se uporabijo naslednji kriteriji za izenačenje: <ref name="regulations"/> # Večje število točk, doseženih v tekmah med ekipama; # Večja gol razlika, ki izhaja iz tekem, odigranih med ekipama; # Večje število doseženih golov na tekmah med ekipama; # Če imajo po uporabi kriterijev od 1 do 3 ekipe še vedno enake uvrstitve, se kriteriji od 1 do 3 ponovno uporabijo izključno za tekme med ekipami, ki so še vedno izenačene, da se določi njihova končna uvrstitev. Če ta postopek ne vodi do odločitve, bodo uporabljena merila 5 do 9; # Večja gol razlika na vseh tekmah v skupini; # Večje število doseženih golov v vseh skupinskih tekmah; # Če sta v zadnjem krogu skupinskega dela dve ekipi, ki se pomerita ena proti drugi, izenačeni v točkah, gol razliki in doseženih zadetkih, potem pa sta remizirali, se njuna razvrstitev določi s streljanjem enajstmetrovk. (Ta kriterij se ne uporablja, če imata več kot dve ekipi enako število točk.); # Nižji seštevek disciplinskih točk na vseh tekmah v skupini (1 točka za en rumeni karton, 3 točke za rdeči karton kot posledica dveh rumenih kartonov, 3 točke za neposredni rdeči karton, 4 točke za rumeni karton, ki mu sledi neposredni rdeči kartica); # Višje mesto v skupni razvrstitvi evropskih kvalifikacij, razen če primerjava vključuje gostiteljico Nemčijo, v tem primeru bo opravljen žreb. == Marketing == [[Slika:Noch_363_Tage_bis_zur_UEFA_EURO_2024,_Düsseldorf_(1).jpg|sličica| Odštevalna ura za UEFA Euro 2024 pred mestno hišo [[Düsseldorf|v Düsseldorfu]]]] Uradni logotip je bil razkrit 5. oktobra 2021 na slovesnosti na [[Olimpijski stadion, Berlin|Olympiastadion]] v [[Berlin|Berlinu]]. Logotip prikazuje [[Evropsko prvenstvo v nogometu|pokal Henrija Delaunayja]] s 24 barvnimi rezinami okoli pokala, ki predstavljajo 24 sodelujočih držav, elipsa pa odraža obliko [[Olimpijski stadion, Berlin|Olimpijskega stadiona]].<ref>{{Navedi splet|title=UEFA EURO 2024 logo unveiled with spectacular light show at the Olympiastadion in Berlin|url=https://www.uefa.com/euro-2024/news/026e-136856863779-3d1d1d62868a-1000--uefa-euro-2024-logo-unveiled-with-spectacular-light-show-at-the/|website=UEFA.com|date=5 October 2021|accessdate=6 October 2021}}</ref> Poleg tega ima vsako od desetih mest gostiteljev svoj edinstven logotip, ki vključuje naslednje lokalne znamenitosti: <ref>{{Navedi novice|last=Rothfuß|first=Frank|url=https://www.stuttgarter-nachrichten.de/inhalt.uefa-euro-2024-das-sind-die-logos-zur-fussball-em-2024-fuer-stuttgart-und-die-anderen-staedte.b04953d9-4f62-4341-90cd-a480513c265e.html|title=Das sind die Logos zur Fußball-EM 2024 für Stuttgart und die anderen Städte|trans-title=These are the logos of UEFA Euro 2024 for Stuttgart and the other cities|work=[[Stuttgarter Nachrichten]]|date=7 October 2021|accessdate=8 March 2022|language=de|archive-date=2023-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230207023136/https://www.stuttgarter-nachrichten.de/inhalt.uefa-euro-2024-das-sind-die-logos-zur-fussball-em-2024-fuer-stuttgart-und-die-anderen-staedte.b04953d9-4f62-4341-90cd-a480513c265e.html|url-status=dead}}</ref> * [[Berlin]] : [[Brandenburška vrata]] * [[Köln]] : [[Stolnica sv. Petra, Köln|Kölnska katedrala]] * [[Dortmund]] : U-stolp * [[Düsseldorf]] : [[:de:Schlossturm (Düsseldorf)|Schlossturm]], Rheinturm in Rheinkniebrücke * [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] : [[Römer]] * Gelsenkirchen : Musiktheater im Revier * [[Hamburg]] : [[Elbphilharmonie]] * [[Leipzig]] : Spomenik bitki narodov * [[München]] : [[Stolnica Naše ljube gospe, München|Frauenkirche]] * [[Stuttgart]] : Stuttgartski televizijski stolp Uradni slogan turnirja je "United by Football. {{Tooltip|Vereint im Herzen Europas|United in the heart of Europe}} ." Slogan je bil izbran za spodbujanje raznolikosti in vključenosti.<ref>{{Navedi novice|date=5 October 2021|title=UEFA Euro 2024 logo unveiled in Berlin|url=https://www.uefa.com/euro-2024/news/026e-136856863779-3d1d1d62868a-1000--uefa-euro-2024-logo-unveiled-in-berlin/|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|accessdate=5 October 2021}}</ref> === Merch === Novembra 2023 je bilo objavljeno, da je [[EA Sports]] prevzel pravice za videoigro UEFA Euro 2024 in da bo prenosljiva posodobitev za Euro 2024 prišla v ''EA Sports FC 24'', ''EA Sports FC Mobile'' in ''EA Sports FC Online'' v poletju 2024.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.ign.com/articles/ea-sports-fc-24-to-get-free-euro-2024-update-next-year|title=EA Sports FC 24 to Get Free Euro 2024 Update Next Year|work=[[IGN|IGN.com]]|date=24 November 2023}}</ref> === Pravice oddajanja === Mednarodni radiodifuzni center (IBC) bo v dvoranah Leipziškega sejma v [[Leipzig|Leipzigu]] v Nemčiji.<ref>{{Navedi novice|title=Leipzig to host UEFA EURO 2024 international broadcast centre|url=https://www.uefa.com/euro-2024/news/0264-110a4bd3f0eb-ec831de6cbfc-1000/|work=UEFA.com|date=8 December 2020|accessdate=8 December 2020}}</ref> === Sponzorstvo === UEFA ima naslednje sponzorske partnerje: <ref>{{Navedi splet|title=Partners|url=https://www.uefa.com/partners/|accessdate=15 June 2023|website=UEFA.com}}</ref> '''Uradni globalni sponzorji:''' * [[Adidas]] * Alibaba Group (Alipay & World First) <ref>{{Navedi splet|date=9 November 2018|title=Alipay signs long-term deal to become UEFA national team football sponsor|url=https://www.uefa.com/insideuefa/about-uefa/administration/marketing/news/newsid=2581117.html|accessdate=5 December 2018|website=UEFA.com}}</ref> * Atos <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2022-12-08|title=Atos signs eight-year deal to become UEFA National Team Football partner {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/returntoplay/news/027c-16c6dfe43c05-902c54333840-1000--atos-signs-eight-year-deal-to-become-uefa-national-team-f/|accessdate=2023-03-24|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * Betano <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2023-11-30|title=Betano becomes official global sponsor of UEFA EURO 2024 {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/insideuefa/news/0287-1994c9197bbe-f736c81266a0-1000--betano-becomes-official-global-sponsor-of-uefa-euro-2024/|accessdate=2023-12-02|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * Booking.com <ref>{{Navedi splet|title=Booking.com renews partnership with men's and women's UEFA European Football Championships|url=https://www.uefa.com/insideuefa/news/0287-197913efcc6e-1fbf241505da-1000--booking-com-renews-partnership-with-men-s-and-women-s-uefa-/|website=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|date=16 November 2023|accessdate=18 November 2023}}</ref> * [[BYD Auto]] <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2024-01-12|title=BYD becomes Official E-Mobility Partner of UEFA EURO 2024 {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/returntoplay/news/0289-19eb43964f89-d504ed7f042e-1000--byd-becomes-official-e-mobility-partner-of-uefa-euro-2024/|accessdate=2024-01-13|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * [[Coca-Cola]] <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2023-10-25|title=Coca-Cola becomes UEFA EURO 2024 sponsor {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/returntoplay/news/0286-194c5cbc9c78-d3e814ba4b66-1000--coca-cola-becomes-uefa-euro-2024-sponsor/|accessdate=2023-10-26|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * [[Engelbert Strauss]] <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2022-10-07|title=Engelbert Strauss becomes official partner of UEFA EURO 2024 {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/returntoplay/news/027a-1649b9265fa0-906cc76555e5-1000--engelbert-strauss-becomes-official-partner-of-uefa-euro-2024/|accessdate=2023-03-24|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * Hisense <ref>{{Navedi splet|last=Sim|first=Josh|date=2023-09-01|title=Hisense extends Uefa sponsorship to include Euro 2024|url=https://www.sportspromedia.com/news/euro-2024-uefa-hisense-global-tournament-sponsorship/|accessdate=2023-03-24|website=SportsPro|language=en}}</ref> * Lidl <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2023-03-21|title=Lidl becomes official partner of UEFA EURO 2024 {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/returntoplay/news/027f-1795c79ff2d8-334e2289be10-1000--lidl-becomes-official-partner-of-uefa-euro-2024/|accessdate=2023-03-24|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * Unilever <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2023-12-06|title=Unilever kicks off multi-brand partnership with UEFA EURO 2024 {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/euro2024/news/0288-19a0da419551-e1fd14cd6afe-1000--unilever-kicks-off-multi-brand-partnership-with-uefa-euro/|accessdate=2023-12-10|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * [[Visit Qatar]] * Vivo Mobile <ref>{{Navedi splet|date=12 November 2020|title=vivo becomes official partner of UEFA Euro 2020 and 2024|url=https://www.uefa.com/insideuefa/about-uefa/news/0262-10a7e6283cfe-39c5c148caf4-1000/|accessdate=12 November 2020|website=UEFA.com}}</ref> * Betfred * Nestlé * [[Hyundai Motor Company|Hyundai]] * [[Petronas]] * Lazada * Chang * [[eToro]] '''Uradni nacionalni sponzorji:''' * Pivovarna Bitburger <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2023-09-11|title=Bitburger becomes official national partner of UEFA EURO 2024 {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/returntoplay/news/0285-18f402c937f2-9f8f466cd58b-1000--bitburger-becomes-official-national-partner-of-uefa-euro/|accessdate=2023-09-12|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * Deutsche Bahn <ref>{{Navedi splet|date=12 June 2023|title=Deutsche Bahn unveiled as national partner for UEFA EURO 2024 &#124; Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/returntoplay/news/0282-183ccb32ffb8-3dc57a869207-1000--deutsche-bahn-unveiled-as-national-partner-for-uefa-euro/}}</ref> * Deutsche Telekom <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2023-08-23|title=Deutsche Telekom becomes official national partner of UEFA EURO 2024 providing digital services for tournament {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/returntoplay/news/0284-18cb8fdedf54-79654d4130ff-1000--deutsche-telekom-becomes-official-national-partner-of-uefa-e/|accessdate=2023-09-01|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * Ergo Group <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2023-06-14|title=ERGO becomes official national partner of UEFA EURO 2024 {{!}} UEFA EURO 2024|url=https://www.uefa.com/euro2024/news/0282-18408f5f0296-94e041c396f9-1000--ergo-becomes-official-national-partner-of-uefa-euro-2024/|accessdate=2023-08-23|website=UEFA.com|language=en}}</ref> * Wiesenhof <ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2023-09-15|title=WIESENHOF partners with UEFA EURO 2024 {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/insideuefa/news/0285-18fbce8b1d65-6969a63739fb-1000--wiesenhof-partners-with-uefa-euro-2024/|accessdate=2023-09-17|website=UEFA.com|language=en}}</ref> Topps je uradni partner nalepk in menjalnih kartic turnirja, ki označuje konec Paninijevega sodelovanja z UEFA, ki se je začelo leta 1976.<ref>{{Navedi splet|last=UEFA.com|date=2022-04-06|title=Topps becomes official UEFA EURO 2024 sticker & trading card partner {{!}} Inside UEFA|url=https://www.uefa.com/returntoplay/news/0274-14d79e39d04d-b27b5367caba-1000--topps-becomes-official-uefa-euro-2024-sticker-trading-ca/|accessdate=2023-10-26|website=UEFA.com|language=en}}</ref> == Simboli == === Maskota === Uradna maskota UEFA EURO 2024 je bila predstavljena 20. junija 2023 na mednarodni prijateljski tekmi med Nemčijo in Kolumbijo v Gelsenkirchnu.<ref>{{Navedi novice|date=14 June 2023|title=Countdown to Euro 2024 is on|url=https://de.uefa.com/euro2024/news/0282-1840197195a4-f2d860a9c78d-1000--countdown-to-euro-2024-is-on/}}</ref> Maskota je medvedek s hlačami.<ref>{{Navedi novice|date=20 June 2023|title=Germany unveils a teddy bear as the mascot for Euro 2024 but this time with pants|url=https://abcnews.go.com/Sports/wireStory/germany-unveils-teddy-bear-mascot-euro-2024-time-100235496|publisher=ABC News}}</ref> Za izbiro imena maskote je bilo uporabljeno javno glasovanje z možnostmi "Albärt", "Bärnardo", "Bärnheart" in "Herzi von Bär".<ref>{{Navedi novice|date=20 June 2023|title=UEFA EURO 2024 mascot unveiled – now we need your helping naming it!|url=https://www.uefa.com/euro2024/news/0282-184ca63c0adc-9722eada9166-1000--euro-2024-mascot-unveiled/|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|accessdate=20 June 2023}}</ref> Rezultati so bili objavljeni 5. julija, ime maskote pa je bilo razglašeno kot "Albärt", kar je prejelo 32 % glasov.<ref>{{Navedi novice|date=5 July 2023|title=EURO 2024 mascot named: Meet Albärt!|url=https://www.uefa.com/euro2024/news/0282-184ca63c0adc-9722eada9166-1000--euro-mascot-named-meet-albart/|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|accessdate=5 July 2023}}</ref> === Žoga === UEFA in [[Adidas]] sta 15. novembra 2023 predstavila uradno žogo turnirja, "Fussballliebe".<ref>{{Navedi novice|date=15 November 2023|title=UEFA and adidas unveil FUSSBALLLIEBE, the Official Match Ball of UEFA EURO 2024|work=UEFA.com|publisher=Union of European Football Associations|url=https://www.uefa.com/euro2024/news/0287-1976884bce43-5afb2e73f7af-1000--official-euro-2024-match-ball-unveiled/|accessdate=15 November 2023}}</ref> V [[Nemščina|nemščini]] prevedeno kot "Ljubezen do nogometa" prikazuje črne oblike kril z rdečimi, modrimi, oranžnimi in zelenimi robovi ter krivuljami, ki prikazujejo živahnost kvalificiranih držav na turnirju in koliko ljubezni nogometu dajejo navijači po vsem svetu. To je prva žoga za [[Evropsko prvenstvo v nogometu|evropsko prvenstvo UEFA]], ki vključuje "tehnologijo povezane žoge", kjer vsebuje notranje elektronske senzorje, ki omogočajo zaznavanje njenega gibanja uradnikom na tekmi UEFA, ki jih lahko uporabijo v pomoč pri postopkih odločanja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/sport/football/67630722|title=Euro 2024: Adidas ball technology will enable quicker offside and handball decisions, says Uefa|website=[[BBC Sport]]|publisher=[[BBC|British Broadcasting Corporation]]|date=5 December 2023|accessdate=5 December 2023}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|https://www.uefa.com/euro-2024/}} {{Evropska prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evropska prvenstva v nogometu|2024]] [[Kategorija:2024 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Nemčiji]] [[Kategorija:Šport v Berlinu]] [[Kategorija:Šport v Münchnu]] [[Kategorija:Šport v Dortmundu]] [[Kategorija:Šport v Stuttgartu]] [[Kategorija:Gelsenkirchen]] [[Kategorija:Šport v Frankfurtu]] [[Kategorija:Šport v Hamburgu]] [[Kategorija:Šport v Düsseldorfu]] [[Kategorija:Šport v Kölnu]] [[Kategorija:Leipzig]] gyt8d8afcquwqu6vwkmp673zzi6n0yd 0 556221 6709497 6700870 2026-07-10T23:53:25Z MaksiKavsek 244409 Rožman in suspenz 6709497 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | image = <!-- WD --> | box_width = 300px | name = Metod Mikuž | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | residence = [[Slika:Flag of the Habsburg Monarchy.svg|22px]] [[Avstro-Ogrska]] <br /> [[Slika:Naval Ensign of the Kingdom of Yugoslavia.svg|22px]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|KSHS]] <br /> [[Slika:Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg|22px]] [[Kraljevina Jugoslavija|KJ]] <br /> [[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|22px]] [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]] <br /> [[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|22px]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] <br /> | citizenship = | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | ethnicity = | field = [[zgodovina]] | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]] | work_institution = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani]] | doctoral_advisor = | academic_advisors = | doctoral_students = | notable_students = | known_for = | author_abbrev_bot = | author_abbrev_zoo = | influences = | influenced = | prizes = | religion = | signature = | footnotes = | doctoral_students = [[Tone Zorn]]<br> [[Dušan Biber]]<br> [[Miroslav Stiplovšek]]<br> [[Milica Kacin-Wohinz]]<br> [[Milan Ževart]] }} '''Metod Mikuž''', [[Slovenci|slovenski]] [[Arhiv|arhivar]], [[duhovnik]], [[politik]], [[publicist]], [[teolog]] in [[zgodovinar]], * [[22. december]] [[1909]], [[Prečna]], † [[9. april]] [[1982]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Mikuž se je rodil v družini vernega katoliškega nadučitelja Valentina Mikuža in Marije, rojene Prijatelj.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04117 {{!}} Prečna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/precna/04117/?pg=292|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-06-24}}</ref> Po osnovnem šolanju je odšel na klasično gimnazijo v [[Zavod sv. Stanislava|Zavodu Sv. Stanislava]] v Šentvidu. Tam je leta 1931 maturiral in se potem vpisal na študij teologije, ki ga je zaključil leta 1936. Škof [[Gregorij Rožman]] ga je leta 1935 posvetil v duhovnika, nato je najprej bil nekaj časa njegov tajnik. Že pred tem je bil ordiniran. Do leta 1940 je bil kaplan v [[Mengeš|Mengšu]], [[Trebnje|Trebnjem]] in [[Kočevje|Kočevju]]. Ob delu je pripravljal tudi disertacijo s katero je bil aprila 1941 promoviran za doktorja teologije, pravnozgodovinske skupine. Naslov disertacije je bil ''Vrsta stiskih opatov: doneski k zgodovini stiške opatije''. Od leta 1940 je študiral zgodovino. Zaposlil se je v škofijskem arhivu kot pomožni arhivar. Delo je opravljal do pozne jeseni 1942, ko je konec decembra odšel v [[Slovenski partizani|partizane]]. V času okupacije je bil suspendiran zaradi bivanja z žensko.<ref name="Dnevnik pogovor zgodovinarjev">{{navedi splet|url=http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/282632|title=Soočenje zgodovinarjev: Proces proti škofu Rožmanu|accessdate=24. 11. 2007|format=|work=časopis Dnevnik|archive-date=2008-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080422185836/http://dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/282632|url-status=dead|last=Griesser Pečar|first=Tamara}}</ref> Nato je bil po tihem rehabilitiral, prek [[Stane Mikuž|Staneta Mikuža]] mu je Rožman poslal celo nekaj predmetov za opravljanje verskih obredov. Na suspenz so se odzvali vidni člani iz vodstva OF s pismi in članki, pa tudi Mikuž sam s člankom ''Moja pot v partizane''.<ref>{{Navedi splet|title=Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2026-07-10|date=2015|last=Repe|first=Božo}}</ref> Bil je prvi duhovnik, ki je odšel v partizane. Prevzel je delo [[kurat|verskega referenta]] pri [[Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije|Glavnem štabu NOV in POS]]. Na [[Kočevski zbor|zboru odposlancev slovenskega naroda]] v Kočevju je bil izvoljen v Slovenski narodnoosvobodilni odbor, kasneje preimenovan v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]]. Bil je član slovenske delegacije na zasedanju AVNOJ v Jajcu konec novembra 1943, kjer je bil izvoljen v predsedstvo [[AVNOJ]]. Ob koncu vojne je zapustil duhovniški stan. Zadnjič je maševal [[14. maj|14. maja]] [[1945]], ko je v [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|ljubljanski stolnici]] vodil mašo zadušnico za padle v vojni. Po koncu vojne se je odločil za študij zgodovine, ki ga je zaključil marca 1946. Novembra 1946 je bil z disertacijo ''Topografija stiške zemlje'', promoviran za doktorja zgodovinskih znanosti. Mikuž je bil julija 1947 imenovan za izrednega profesorja zgodovine narodnoosvobodilnega boja. To je bila prva stolica za to obdobje na kateri od jugoslovanskih univerz. Nastopno predavanje je bilo oktobra 1947. Vsebina tega predavanja je bil Zbor odposlancev v Kočevju. Za rednega profesorja (za zgodovino po prvi svetovni vojni) je bil izvoljen leta 1956. Mikuž je bil dekan [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] od 1958 do 1960. Za svoje delu na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi]] je bil dve leti po upokojitvi, 1979, leta 1981 imenovan za [[Emeritus|zaslužnega profesorja]]. Mikuž je raziskoval slovensko zgodovino 20. stoletja, predvsem čas med obema svetovnima vojnama in drugo svetovno vojno. O medvojnem času je objavil prvi podroben pregled v knjigi ''Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji'' (1965). Najobsežnejši pregled zgodovine narodnoosvobodilnega boja pa je ''Pregled zgodovine narodnoosvobodine borbe v Sloveniji'', ki je v petih delih izšlo med leti 1960 in 1973. Mikuž je bil nekaj let po vojni tudi politično aktiven kot (ljudski) poslanec, kasneje pa postal do oblasti precej kritičen. Mikuž je prejel [[Kidričeva nagrada|Kidričevo nagrado]] (1974) in nagrado [[AVNOJ]] (1980) ter bil nosilec [[Partizanska spomenica 1941|Partizanske spomenice 1941]]. == Dela (knjige) (izbor) == * [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTF702M7 ''Vrsta stiških opatov. (Doneski k zgodovini stiške opatije.)''] Inavguralna disertacija, 1941 {{COBISS|ID=3735555}} * [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ETQ6B3F ''Topografija stiške zemlje: Doneski k zgodovini stiške opatije''], 1946 {{COBISS|ID=43463937}} * ''Iz Dolomitov na Rog'', 1947 * ''Pregled razvoja NOB u Sloveniji I'', 1956 *''Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji 1-5'', 1960, 1961, 1973 * ''[[Druga svetovna vojna]] - kratek oris'', 1961 * ''Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji (1917-1941)'', 1965 * ''Svet med vojnama (1918-1939)'', 1966 * ''Svet po vojni (1945-1957): Oris časa, v katerem živimo'', 1983 * ''Svet po vojni (1958-1963): Oris časa, v katerem živimo'' (2.del), 1984 == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * ''[[Enciklopedija Slovenije]]'', s.v. * [[Ferdo Gestrin|Gestrin, Ferdo]]. Metod Mikuž – Šestdesetletnik. ''[[Zgodovinski časopis|Zgodovinski časopis]]'' 23 (1969), 3-4, s. 193-199. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mikuž, Metod}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Kidričevi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 1982]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Župnija Mengeš]] [[Kategorija:Župnija Trebnje]] [[Kategorija:Župnija Kočevje]] [[Kategorija:Slovenski vojaški kaplani]] [[Kategorija:Slovenski vojaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] t1itylh9s24zyf0qpzq7694dxx5z0tk 2 556875 6709644 6703816 2026-07-11T11:46:50Z A09 188929 Beležim odklonjen [[Osnutek:Boštjan Godec]] ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6709644 wikitext text/x-wiki === marec 2024 === # Accepted [[:Osnutek:Stroopov učinek]] by [[Uporabnik:Jakpo56|Jakpo56]] 16:17, 4. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vasilij Prešern]] (npov & bio) by [[Uporabnik:89.212.142.214|89.212.142.214]] 21:33, 5. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] (bio) by [[Uporabnik:Slavica Radinja|Slavica Radinja]] 21:25, 8. marec 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]] by [[Uporabnik:LiWinBra|LiWinBra]] 21:28, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Ka te trga]] (music) by [[Uporabnik:Tlukac34|Tlukac34]] 21:32, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:37, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Jure Čeh]] (bio) by [[Uporabnik:888klotilda5|888klotilda5]] 18:44, 11. marec 2024 (CET) # Declined [[:Uporabnik:Tadeus umetnost/Tadej Žugman]] (bio) by [[Uporabnik:Tadeus umetnost|Tadeus umetnost]] 16:12, 19. marec 2024 (CET) === april 2024 === # Declined [[:Osnutek:Damjan Volf]] (bio) by [[Uporabnik:Damjan Volf|Damjan Volf]] 22:16, 7. april 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Vojna na Balkanu]] (v) by [[Uporabnik:2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777|2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777]] 19:39, 19. april 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Lučka Lučovnik]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241|2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241]] 08:44, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Negovi]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 12:10, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Brestanici]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 14:05, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Radovljiška sramotilna klop]] by [[Uporabnik:Nikasin|Nikasin]] 21:25, 23. april 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Domen Kovačič]] by [[Uporabnik:Marcina poldeguza|Marcina poldeguza]] 12:39, 24. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sodniško žezlo iz Žužemberka]] by [[Uporabnik:T032146|T032146]] 12:22, 29. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Gavge pri Kostelu]] by [[Uporabnik:46.164.6.224|46.164.6.224]] 13:11, 29. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Motniški pranger]] by [[Uporabnik:TZ24042001|TZ24042001]] 21:01, 29. april 2024 (CEST) === maj 2024 === # Declined [[:Osnutek:Bogdan Osolnik]] (bio) by [[Uporabnik:46.248.70.96|46.248.70.96]] 22:34, 2. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bogomil Pepel]] (bio) by [[Uporabnik:Apepel|Apepel]] 22:35, 2. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 23:22, 4. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] (v) by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 17:48, 6. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 19:32, 6. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Prostovoljno gasilsko društvo Griže]] (v) by [[Uporabnik:‎195.138.196.80|‎195.138.196.80]] 18:58, 7. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gregor Samastur]] (bio) by [[Uporabnik:46.150.36.250|46.150.36.250]] 17:43, 9. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Relentless youth]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:10, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Prisluhnimo tišini]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:11, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (music) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 17:14, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (bio) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 21:54, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:43, 17. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 21:44, 17. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Raški pranger]] by [[Uporabnik:Tinkara7777|Tinkara7777]] 21:59, 17. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Sabira Hajdarević]] (music) by [[Uporabnik:188.196.46.181|188.196.46.181]] 13:57, 18. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bakučiol]] (adv) by [[Uporabnik:Živa Hamun|Živa Hamun]] 11:07, 23. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bellona (mitologija)]] (v & context) by [[Uporabnik:89.142.190.72|89.142.190.72]] 21:29, 24. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jaka Štiglic]] (context) by [[Uporabnik:84.52.156.241|84.52.156.241]] 15:48, 26. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Radioterapija z mikronskimi žarki]] by [[Uporabnik:NinaSkorja|NinaSkorja]] 18:40, 26. maj 2024 (CEST) === junij 2024 === # Declined [[:Osnutek:Živa Vilfan]] (athlete) by [[Uporabnik:46.123.251.32|46.123.251.32]] 21:01, 1. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bunker Pr ' Barabonu]] (npov) by [[Uporabnik:176.76.227.71|176.76.227.71]] 21:02, 1. junij 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Jernej Dolinšek]] by [[Uporabnik:62.84.232.60|62.84.232.60]] 19:01, 2. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Podmrzlica]] (v) by [[Uporabnik:Hribuc|Hribuc]] 12:31, 3. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Matjaž Borovničar]] (bio) by [[Uporabnik:2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF|2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF]] 14:53, 5. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Glasbena šola Franca Šturma]] (corp) by [[Uporabnik:Evaleh1380|Evaleh1380]] 18:53, 18. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Kulturno umetniško društvo Angel Besednjak Maribor]] (corp) by [[Uporabnik:193.2.127.240|193.2.127.240]] 16:57, 20. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Tilen Žbona]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.206.15|31.15.206.15]] 17:49, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Milan Predan]] (bio) by [[Uporabnik:178.79.124.41|178.79.124.41]] 17:57, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 22:30, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 08:49, 22. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jože Jama]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.71.201|86.61.71.201]] 19:24, 22. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:2003 v Iraku in Časovnica invazije na Irak 2003]] (v) by [[Uporabnik:89.142.241.76|89.142.241.76]] 23:09, 27. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Odvetnik za dedno pravo]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 18:15, 30. junij 2024 (CEST) === julij 2024 === # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (lang) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 14:38, 9. julij 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:GreenGrass RolePlay]] by [[Uporabnik:84.41.68.63|84.41.68.63]] 12:38, 13. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Menjava glasbe]] (book) by [[Uporabnik:Cajnik|Cajnik]] 15:08, 17. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jure Jakob]] (bio) by [[Uporabnik:InesSemenič|InesSemenič]] 21:23, 18. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Darka Zvonar Predan]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1|2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1]] 21:24, 18. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Makiavelizem]] (v & essay) by [[Uporabnik:176.76.227.10|176.76.227.10]] 10:50, 20. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Oplast]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:42, 20. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Primorje (podjetje)]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:44, 20. julij 2024 (CEST) === avgust 2024 === # Declined [[:Osnutek:Zombs Royale]] (v & context) by [[Uporabnik:212.235.191.38|212.235.191.38]] 16:21, 22. avgust 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Heset ahmeti]] (bio & npov) by [[Uporabnik:Heset60|Heset60]] 19:46, 27. avgust 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gašper Lenič]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.85.36|86.61.85.36]] 23:29, 28. avgust 2024 (CEST) === september 2024 === # Declined [[:Osnutek:V senci sojenic]] (v) by [[Uporabnik:Eva Poljanec|Eva Poljanec]] 19:43, 4. september 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Buondelmonti]] (nn & custom) by [[Uporabnik:62.84.231.8|62.84.231.8]] 14:32, 14. september 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio & npov) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 15:16, 23. september 2024 (CEST) === oktober 2024 === # Declined [[:Osnutek:Liquid gasoline]] (music) by [[Uporabnik:TERMI13|TERMI13]] 16:28, 5. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dean Premik]] (bio) by [[Uporabnik:Premik91|Premik91]] 19:11, 7. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Cistanche tubulosa]] (v) by [[Uporabnik:176.76.224.132|176.76.224.132]] 17:34, 12. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Borut Mahnič]] (bio) by [[Uporabnik:119.12.141.132|119.12.141.132]] 22:32, 18. oktober 2024 (CEST) === november 2024 === # Declined [[:Osnutek:Medaljon sv. Benedikta]] (v) by [[Uporabnik:DJSeratoFS|DJSeratoFS]] 21:38, 15. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Informatizacija procesov v pametnih mestih]] (neo & essay) by [[Uporabnik:Moj Ca Jan|Moj Ca Jan]] 13:16, 25. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Enotni vstopni portali in identitete]] (essay) by [[Uporabnik:Tmkosi|Tmkosi]] 18:31, 27. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Nadzorni sistemi]] (v & essay) by [[Uporabnik:Wievpia|Wievpia]] 15:40, 28. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Internet stvari]] (v & mergeto) by [[Uporabnik:Gregor Brodnik|Gregor Brodnik]] 18:36, 28. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva iz baroka]] (v & context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:42, 29. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva v renesansi]] (v & context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:43, 29. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Avtonomna dostavna vozila]] (v) by [[Uporabnik:146.212.111.40|146.212.111.40]] 14:34, 30. november 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Sovraštvo (roman)]] by [[Uporabnik:Lanaa123|Lanaa123]] 14:39, 30. november 2024 (CET) === december 2024 === # Declined [[:Osnutek:Energijsko učinkovite stavbe]] (context) by [[Uporabnik:46.122.69.207|46.122.69.207]] 16:29, 1. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Informacijska arhitektura in infrastruktura v pametnih mestih]] (v & context) by [[Uporabnik:2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F|2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F]] 21:05, 2. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Načrtovanje]] (context) by [[Uporabnik:Marjana Žniderič|Marjana Žniderič]] 21:07, 2. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Katarina Polajnar Horvat]] (ilc) by [[Uporabnik:Moreinfo111|Moreinfo111]] 20:05, 4. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Alež Bačko]] (joke) by [[Uporabnik:Aleš Bočko|Aleš Bočko]] 10:26, 7. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Alen Borišek]] (bio) by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 16:46, 7. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (bio) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 08:23, 10. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Mahathir Mohamad]] (ilc) by [[Uporabnik:218.208.8.111|218.208.8.111]] 20:39, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Afera Litijska]] (v) by [[Uporabnik:User 0738|User 0738]] 20:40, 13. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Alen Borišek]] by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 21:32, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Shadu Odhiambo Lisec]] (bio) by [[Uporabnik:Marko Podgorsek|Marko Podgorsek]] 21:38, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Mind Juice]] (music) by [[Uporabnik:Mindjuice24|Mindjuice24]] 23:45, 14. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Ernest Pleh]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892|2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892]] 15:30, 15. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] (music) by [[Uporabnik:2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73|2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73]] 20:43, 16. december 2024 (CET) # Accepted [[:Uporabnik:Flowiki33/Živa Remic]] by [[Uporabnik:Flowiki33|Flowiki33]] 19:34, 17. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Tomaž Gorec]] by [[Uporabnik:Nika Ožbolt|Nika Ožbolt]] 15:03, 18. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Diana Košir]] (bio) by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 14:15, 19. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] by [[Uporabnik:Jozhefina|Jozhefina]] 20:48, 25. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (context) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 20:51, 25. december 2024 (CET) # Accepted [[:Uporabnik:VsevedniŠkratek/Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dole pri Litiji]] by [[Uporabnik:VsevedniŠkratek|VsevedniŠkratek]] 22:25, 25. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Železniška proga Lupoglav–Raša]] (v) by [[Uporabnik:Uros ferrari stojanovic|Uros ferrari stojanovic]] 23:27, 28. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Jure Jeraj]] (bio) by [[Uporabnik:JurePDZ|JurePDZ]] 13:56, 29. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vid Legradić]] (bio) by [[Uporabnik:Vlegra1|Vlegra1]] 13:58, 29. december 2024 (CET) === januar 2025 === # Declined [[:Uporabnik:Portobisso/Aleš Pavlin]] (bio) by [[Uporabnik:46.122.71.159|46.122.71.159]] 18:43, 1. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Petra Seliškar]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.48.40|86.61.48.40]] 23:06, 3. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Sebastjan Grosek]] (athlete) by [[Uporabnik:Lucfds|Lucfds]] 17:14, 4. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Rosana Sancin]] (bio) by [[Uporabnik:Rosana Sancin|Rosana Sancin]] 17:08, 5. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Definicija silobrana]] (context) by [[Uporabnik:Rado Krušič|Rado Krušič]] 22:26, 5. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Silvester Vogrinec (mojster)]] (mergeto) by [[Uporabnik:Vilimerc|Vilimerc]] 13:02, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Gorazd Lampe]] (music) by [[Uporabnik:188.198.88.44|188.198.88.44]] 20:55, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Luka Vovk]] (music) by [[Uporabnik:Lukavovk|Lukavovk]] 23:56, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina Švice]] (v & context) by [[Uporabnik:46.164.61.193|46.164.61.193]] 00:42, 9. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Prekurzor]] (v) by [[Uporabnik:31.15.245.194|31.15.245.194]] 20:06, 10. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Murska ravan]] (v) by [[Uporabnik:109.182.53.165|109.182.53.165]] 15:04, 12. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Miran Müllner]] (bio) by [[Uporabnik:Miran iz Grčne|Miran iz Grčne]] 22:27, 12. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Mala (roman)]] by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 12:12, 14. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Jožef Virk]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 17:02, 19. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Outfit7]] (corp) by [[Uporabnik:Idolybloom|Idolybloom]] 16:28, 20. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Dragotin Ferdinand Ripšl]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 21:51, 21. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Twin star]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:39, 23. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Cheshire cat]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:40, 23. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Josip Mal]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 10:50, 28. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] by [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] 14:50, 29. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zdravko Zagožen]] (bio) by [[Uporabnik:Pikica1987|Pikica1987]] 14:54, 29. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vaginalna farmacevtska oblika]] (v) by [[Uporabnik:92.37.99.112|92.37.99.112]] 14:28, 30. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Stojan Špegel]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.140.200|31.15.140.200]] 14:34, 30. januar 2025 (CET) === februar 2025 === # Declined [[:Osnutek:Aleksandar Ivanko]] (bio) by [[Uporabnik:212.200.247.73|212.200.247.73]] 12:28, 1. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Transgene]] (v) by [[Uporabnik:46.150.58.142|46.150.58.142]] 17:45, 4. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Dominik Jakšič]] (music) by [[Uporabnik:178.58.75.150|178.58.75.150]] 12:26, 6. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Rajko Bizjak]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.53.73|86.61.53.73]] 12:30, 6. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Viktor Juščenko]] (v) by [[Uporabnik:46.150.93.61|46.150.93.61]] 00:38, 10. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Marfanov sindrom]] (v) by [[Uporabnik:31.15.172.39|31.15.172.39]] 20:17, 19. februar 2025 (CET) === marec 2025 === # Declined [[:Osnutek:Poljanski camino]] (v) by [[Uporabnik:Bojan2005|Bojan2005]] 00:12, 6. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Medgeneracijski center Vezenine Bled]] (v & adv) by [[Uporabnik:86.61.75.103|86.61.75.103]] 17:44, 10. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (music) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:08, 13. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (v) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:21, 13. marec 2025 (CET) === april 2025 === # Declined [[:Osnutek:Performance storyboard]] (v & adv) by [[Uporabnik:DEMETRA Wiki|DEMETRA Wiki]] 14:09, 4. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Alen Kočar]] (bio) by [[Uporabnik:A09|A09]] 23:15, 6. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Ana Marija Krajnc]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54|2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54]] 12:37, 9. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jože Sodja]] (bio) by [[Uporabnik:176.76.227.68|176.76.227.68]] 15:34, 12. april 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:TRST JE NAŠ]] by [[Uporabnik:194.249.74.3|194.249.74.3]] 11:47, 16. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Darko Stojnić]] (bio) by [[Uporabnik:Neza376|Neza376]] 23:52, 18. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jožef Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Soulfly 5er|Soulfly 5er]] 12:12, 22. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Mind Trade d.o.o.]] (v) by [[Uporabnik:Dopolnila Sen|Dopolnila Sen]] 14:13, 24. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Osebna identiteta]] (v & essay) by [[Uporabnik:188.230.129.76|188.230.129.76]] 15:35, 24. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Zala Klopčič]] (v) by [[Uporabnik:Anže Žagar|Anže Žagar]] 22:09, 25. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 11:09, 26. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 22:08, 30. april 2025 (CEST) === maj 2025 === # Accepted [[:Osnutek:Marguerite Duras]] by [[Uporabnik:Bernetiči|Bernetiči]] 00:44, 5. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] (custom) by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 17:51, 5. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Maj Šmid]] (bio) by [[Uporabnik:Frenk presheren|Frenk presheren]] 19:25, 6. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Edin Krnić]] (bio & adv) by [[Uporabnik:Travel With Me|Travel With Me]] 21:43, 11. maj 2025 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 00:36, 21. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gibanje Novi glas upokojencev]] (nn) by [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 13:06, 21. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Lim Smrad in Žila]] (music) by [[Uporabnik:SchreZbrc|SchreZbrc]] 17:10, 23. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Žima Slovenija (Tovarna)]] (corp) by [[Uporabnik:212.185.66.18|212.185.66.18]] 20:09, 28. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:ZUNANJI ODNOSI PODKRALJESTVA NOVE ŠPANIJE]] (v & essay) by [[Uporabnik:PiiaTomsic|PiiaTomsic]] 15:36, 29. maj 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:FIlip Rovan Mulej]] by [[Uporabnik:2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6|2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6]] 14:25, 30. maj 2025 (CEST) === junij 2025 === # Declined [[:Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (essay) by [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] 17:13, 7. junij 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Žan Slak]] (athlete) by [[Uporabnik:46.122.67.109|46.122.67.109]] 11:31, 11. junij 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Milena Jaklič]] (bio & ai) by [[Uporabnik:95.176.129.180|95.176.129.180]] 21:15, 16. junij 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Luka Kohek]] by [[Uporabnik:91.246.235.57|91.246.235.57]] 22:46, 30. junij 2025 (CEST) === julij 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Manca Rožman]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:MajaBR|MajaBR]] 16:42, 2. julij 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Lošinj (film)]] (film) uporabnika [[Uporabnik:Agenttoni|Agenttoni]] 17:30, 17. julij 2025 (CEST) === avgust 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Dušan Mandić]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:DušanMandićDušan111|DušanMandićDušan111]] 22:42, 7. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Priscila Gulič Pirnat]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:PriscilaGP|PriscilaGP]] 09:46, 8. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Leopold Brenčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:46.122.69.165|46.122.69.165]] 21:54, 22. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Mateja Meško]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:LjubljanaResearcher|LjubljanaResearcher]] 12:27, 24. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Franc Čuš (2023)]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:213.161.20.6|213.161.20.6]] 12:43, 28. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan5|Blejcan5]] 10:49, 30. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Xsport]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Nobody7916|Nobody7916]] 19:16, 30. avgust 2025 (CEST) === september 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Anitina srca]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Kamenčki prijaznosti]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Rok Jožef Gršić]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-52528-0|~2025-52528-0]] 17:28, 5. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:TRILE]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:LOCO GANG|LOCO GANG]] 12:39, 8. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Orel]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:UstvarjalniLisjak|UstvarjalniLisjak]] 11:22, 9. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Virtual Steel]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Gstarcad Mechanical]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:AxisVM programska oprema]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:GstarCAD]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp & ai) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 10:22, 17. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Stanko Čurin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-64106-1|~2025-64106-1]] 17:36, 22. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Andreja Kutin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26617-76|~2025-26617-76]] 11:43, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Nadja Ebner]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:50, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Kako pokopati mamo, ki je še živa]] (book) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:51, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Indominus rex]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26534-67|~2025-26534-67]] 14:31, 28. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Dekkproff]] (corp & adv) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26960-76|~2025-26960-76]] 14:35, 30. september 2025 (CEST) === oktober 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Lil Exile]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Lil Exile|Lil Exile]] 09:42, 4. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Paysafecard]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Božidar Jožef Bižal|Božidar Jožef Bižal]] 17:15, 16. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Življenjeslovje IzaQ]] (neo & adv) uporabnika [[Uporabnik:MatejaKunc|MatejaKunc]] 17:27, 19. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Fratelli TASCA (podjetje)]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Albertpapler|Albertpapler]] 20:46, 21. oktober 2025 (CEST) === november 2025 === # Sprejet [[:Osnutek:Ženin proti svoji volji]] uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 00:33, 5. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Na stekleni strehi]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Ninamacek22|Ninamacek22]] 10:47, 8. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:BAGAT]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Kiwi2500|Kiwi2500]] 19:27, 12. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Franjo Kalamiza]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:CEKF|CEKF]] 12:01, 13. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Volilna koalicija NSi, SLS in Fokus]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:Vižla12345|Vižla12345]] 14:56, 22. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Skupina iTAK]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:Skupina.itak|Skupina.itak]] 11:49, 24. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gogala]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Tea Rogelj|Tea Rogelj]] 12:38, 24. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Leopoldinak|Leopoldinak]] 15:12, 25. november 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] uporabnika [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] 16:21, 26. november 2025 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Backrooms level 99999]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37069-30|~2025-37069-30]] 19:20, 28. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sodobna fitoterapija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:FrankFE|FrankFE]] 21:55, 28. november 2025 (CET) === december 2025 === # Zavrnjen [[:Osnutek:ZigacproKalanka]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37824-08|~2025-37824-08]] 23:55, 1. december 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Jernov rokopis ali Martinova senca]] uporabnika [[Uporabnik:Leja Planko|Leja Planko]] 22:01, 2. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ptujski prstan]] (v) uporabnika [[Uporabnik:GregorWiki2025|GregorWiki2025]] 22:02, 2. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Anja Rijavec]] (v & npov) uporabnika [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] 01:19, 5. december 2025 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Robert Marinč]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-38569-16|~2025-38569-16]] 12:39, 5. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Legenda o svetnici]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-38819-89|~2025-38819-89]] 06:53, 6. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Martina Hegediš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Martinahegediš|Martinahegediš]] 12:21, 8. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Poveljniški tim]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Podčastniška podporna linija]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Marija Sreš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:ZgodovinaPrekmurja|ZgodovinaPrekmurja]] 18:01, 15. december 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Mariborska peterica]] uporabnika [[Uporabnik:Kolarovatinka|Kolarovatinka]] 23:18, 15. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gabrijelčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Nikolaj keuc|Nikolaj keuc]] 21:56, 16. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Melita Zemljak Jontes]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 14:13, 17. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Afera Zaliv 1975]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42194-44|~2025-42194-44]] 20:16, 23. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Hasmonejsko kraljestvo]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42522-93|~2025-42522-93]] 15:09, 25. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Milan Ramšak Marković]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Milan0markovic|Milan0markovic]] 14:36, 26. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Janez Šter]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Ana.grabnar|Ana.grabnar]] 16:05, 26. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sara Zupan]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43747-15|~2025-43747-15]] 20:51, 29. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jan Istenič]] (bio & lang) uporabnika [[Uporabnik:Recordameforever|Recordameforever]] 14:48, 30. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 13:24, 31. december 2025 (CET) === januar 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Roman Vidmar]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Vladko Meglič|Vladko Meglič]] 00:15, 6. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Marijan Slabe]] (ai & custom) uporabnika [[Uporabnik:Andrej skr|Andrej skr]] 01:09, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ajda Lea Jakše]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:Ajda - Lea|Ajda - Lea]] 01:13, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 01:22, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Geolingvistika]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Topolovseksara|Topolovseksara]] 20:08, 13. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Nevrosistemska degenerativna motnja A–17 (NDM-A17)]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-29027-1|~2026-29027-1]] 13:03, 14. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sergej Golubović]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Sergej Golubovic|Sergej Golubovic]] 20:59, 21. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Majør]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:Majormusiccc|Majormusiccc]] 19:56, 24. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ponorelii]] (corp & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:33, 25. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Damir Raković Ponorelii]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:34, 25. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Tjaar|Tjaar]] 18:16, 26. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Hladnik]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:AH1860|AH1860]] 20:13, 29. januar 2026 (CET) === februar 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Matej Šurc]] (v) uporabnika [[Uporabnik:MAwiki800|MAwiki800]] 12:45, 2. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Katarina Pustinek Rakar]] (music) uporabnika [[Uporabnik:EffectiveElf|EffectiveElf]] 01:07, 5. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sestrski jeziki]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Julija kersmanc|Julija kersmanc]] 22:07, 15. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 10:42, 18. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:~2026-12178-27|~2026-12178-27]] 17:59, 24. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 13:42, 25. februar 2026 (CET) === marec 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Ansambel Slovenski zvoki]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Azikovsek|Azikovsek]] 11:10, 1. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Brane Širca]] (ai & bio) uporabnika [[Uporabnik:KUD VIČ|KUD VIČ]] 11:16, 1. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Aleksandar Repić]] (context) uporabnika [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] 22:38, 4. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jaka Predalič]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:Bogibatinaa|Bogibatinaa]] 11:58, 6. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Luka Simonič]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lenart28|Lenart28]] 14:59, 8. marec 2026 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Roskarjev biceps]] uporabnika [[Uporabnik:Datrtu|Datrtu]] 11:02, 11. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Nino Camardo]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:NinoCamardoArt|NinoCamardoArt]] 16:30, 17. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ivan Sajevic]] (v) uporabnika [[Uporabnik:SajevicZ|SajevicZ]] 16:41, 17. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jack Kerouac]] (v & npov) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17441-60|~2026-17441-60]] 10:58, 22. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Danijel Mitrović]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-18024-17|~2026-18024-17]] 11:35, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:The Multicentral]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Kleever69|Kleever69]] 21:29, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Boštjan Košir]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-14498-42|~2026-14498-42]] 21:31, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Strnad]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Dolinarm|Dolinarm]] 13:17, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Primož Premzl]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:UHT9|UHT9]] 13:18, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Poslanec in duhovnik dr. Leopold Potzinger]] (mergeto) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17396-79|~2026-17396-79]] 13:20, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:PoraVnava d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Oleksandr Miziuk|Oleksandr Miziuk]] 13:25, 28. marec 2026 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Dolores Viesèr]] uporabnika [[Uporabnik:Nezzxxx|Nezzxxx]] 17:36, 28. marec 2026 (CET) === april 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Franc Mugerle]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-24604-55|~2026-24604-55]] 11:30, 22. april 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Buseti]] (v) uporabnika [[Uporabnik:BuzetiBuzeti007|BuzetiBuzeti007]] 20:10, 22. april 2026 (CEST) === maj 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Prodan Rupar]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-26967-64|~2026-26967-64]] 15:52, 4. maj 2026 (CEST) # Zavrnjen [[:Osnutek:Kraljevina Dravija]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-27753-60|~2026-27753-60]] 22:35, 10. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Bian Marcus Polanec]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-28024-13|~2026-28024-13]] 22:43, 10. maj 2026 (CEST) # Zavrnjen [[:Osnutek:Diana Palčič]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-28445-09|~2026-28445-09]] 09:23, 11. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Creatim]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Urška Rahonc|Urška Rahonc]] 22:19, 15. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Rok Cajzek]] (ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-29116-38|~2026-29116-38]] 11:20, 16. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Branko Zadnik]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Branko1950|Branko1950]] 11:34, 16. maj 2026 (CEST) === junij 2026 === # Zavrnjen [[:Osnutek:Mija Gajšt]] uporabnika [[Uporabnik:Nejc Volmajer|Nejc Volmajer]] 11:49, 4. junij 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Tamara Bračič Vidmar]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-33216-80|~2026-33216-80]] 10:27, 6. junij 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Fake Orchestra]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Ayla5554|Ayla5554]] 10:46, 6. junij 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Maša Jelušič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:MinaMina2000|MinaMina2000]] 10:44, 10. junij 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Skupina GAS KRAS]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Videk1236|Videk1236]] 09:53, 12. junij 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Joco Klopčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Vera Osolnik Klopčič|Vera Osolnik Klopčič]] 19:20, 20. junij 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Patrik Prelec]] (ai) uporabnika [[Uporabnik:Patrik.prelec|Patrik.prelec]] 19:52, 20. junij 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Sara Ahlin Doljak]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Sudsahli|Sudsahli]] 21:51, 23. junij 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Erter Pust]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-37157-43|~2026-37157-43]] 12:50, 28. junij 2026 (CEST) === julij 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Boštjan Godec]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-39269-83|~2026-39269-83]] 13:46, 11. julij 2026 (CEST) q6yxv40z9jkspjfml0fafwd2yf4wb6b 0 557103 6709514 6707252 2026-07-11T04:29:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709514 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Den Burg | native_name = | settlement_type = Vas | image_skyline = Denburgaerial.JPG | image_alt = | image_caption = Fotografija Den Burga iz zraka | image_flag = Texel_flag.svg | flag_size = 100x67px | image_shield = | shield_size = | motto = | anthem = | image_map = Map NL - Texel - Den Burg.svg | map_alt = Prikaz pozicije Den Burga na mapi Severne Holandije | map_caption = Lokacija na otoku Texel | mapsize = 290px | image_map2 = | map_caption2 = | mapsize2 = | subdivision_type = [[Suverena država]] | subdivision_name = {{NLD}} | subdivision_type1 = [[Province na Nizozemskem|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Slika:Flag_of_North_Holland.svg|22px|Zastava Severne Holandije]] [[Severna Holandija]] | subdivision_type2 = [[Občina]] | subdivision_name2 = [[Texel]] | established_title = | demographics_type1 = | demographics1_title1 = | demographics1_info1 = | demographics1_info2 = | established_date = | government_footnotes = | government_type = | governing_body = | leader_party = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | legislature = | seat_type = | seat = | seat1_type = | seat1 = | coordinates = {{coord|53|03|21|N|04|47|46|E|display=inline}} | foto0 = [[Slika:Hofje_Den_Burg.jpg|{{infobox/afbeeldingbreedte}}px]] | ondertitel0 = Dvorec na Weverstraat | image = Denburgaerial.JPG | caption = Fotografija Den Burga iz zraka | area_footnotes = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_footnotes = | population_total = 7,555 | population_as_of = 1. januar 2021 | population_density_km2 = | population_demonym = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | area_code_type = | area_code = | blank_name = | blank_info = | blank1_name = | blank1_info = | blank2_name = | blank2_info = | blank_name_sec2 = | blank_info_sec2 = | iso_code = | website = | official_name = | image_map1 = }} '''Den Burg''' (Tessels : ''de Burreg'')<ref>Het Tessels: Inleiding, vocabulaire en teksten|authorlink=|first=S.|last=Keyser|language=nl|url=https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|publisher=[[Koninklijke Brill NV|E. J. Brill]]|location=Leiden|date=1951|page=blz. 39|isbn=|accessdate=26 oktober 2020|quote=de Burreg, Den Burg, hoofdplaats van Tessel|format=pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201029210916/https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|archivedate=2020-1{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}0-29|deadurl=nee}}</ref> je [[vas]] v [[Občina|občini]] [[Texel]] v [[Pokrajina|provinci]] [[Severna Holandija]]. Den Burg je največja vas na [[Nizozemska|nizozemskem]] Vatskem otoku [[Texel]]. Ima 7.555 prebivalcev (2021); to je več kot polovica vseh prebivalcev otoka Texel. V vasi so tudi občinska hiša občine Texel, javna knjižnica, [[kino]] in [[bazen]]. == Zgodovina == Arheološka izkopavanja so pokazala, da je kraj, kjer se nahaja vas, poseljen že dolgo. V vasi je verjetno obstajal frizijski grad, ki so ga uničili [[Franki]] v sedmem stoletju. V [[1345|letih 1345/1346]] je grof Janez Beaumontski vas ponovno obdal z [[1346|obzidjem]]. Poleg samostanskega dvora (ali uithofa) v vasi je dal pozidati upravno središče otoka. Obročast vzorec ulic v središču spominja na značaj trdnjave. Stara občinska dvorana se nahaja v eni najstarejših hiš v Den Burgu. ; Druga svetovna vojna V času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vas Den Burg veliko pretrpela med uporom Gruzijcev. Obstreljevanje z minometami je resno poškodovalo številne zgradbe, vključno s spomeniki. Po ukazu nacistov so esperantski spomenik porušili že leta 1941, vendar so pred porušenjem uspeli odstraniti in zavarovati najpomembnejše dele, kot so besedila, podobo [[Ludwik Zamenhof|Zamenhofa]] in esperantska zvezdo. Po osvoboditvi je bil na pobudo g. Boona spomenik obnoviljen in je bil ponovno odkrit leta 1950. Spominsko pokopališče Hoge Berg Texel se nahaja med Den Burgom in Oudeschildom. Tu je pokopanih 476 oseb, ki so bile del [[822. gruzijski bataljon|822. gruzijskega bataljona]] v [[Wehrmacht|Wehrmachtu]]. == Staro vaško jedro == [[Slika:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|link=Bestand:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|584x584_pik]] ''Zemljevid starega središča Den Burga.'' == Religija == Ikonični De Burght na Binnenburgu je bil zgrajen v 15. stoletju. Stolp te cerkve ima kamnit zvonik. V vasi je tudi menonit Vermaning. Druge cerkve v Den Burgu so Rimskokatoliška cerkev Janeza Krstnika iz 19. stoletja, Reformirana cerkev, Svobodni baptisti, [[Jehovove priče]] in [[Bahajstvo|Bahajski tempelj]]. == Rojeni v Den Burgu == * [[Willem Eduard Bok]] (1846-1904), državni sekretar Južnoafriške republike * [[Kees de Jager]] (1921-2021), astronom, pionir vesoljskih raziskav * [[Jan Wolkers]] pisatelj in umetnik == Glej tudi == * Seznam nacionalnih spomenikov v Den Burgu * Seznam občinskih spomenikov v Den Burgu == Izobraževanje == V Den Burgu se nahaja Skupnost javnih šol De Hogeberg, ki otrokom nudi srednješolsko izobraževanje. Na voljo je izobraževanje za VMBO, HAVO in VWO. V vasi je pet osnovnih šol: Jac. P. Thijsseschool (javna), De Fontein (protestantsko-krščanska), Jozefschool (rimokatoliška), Kompasschool (posebno izobraževanje) in šola Vrije ( [[antropozofija]] ). == Slike == <gallery> Slika:Doorkijkje.jpg|alt=Een doorkijkje|Vaški pogled Slika:Hervormde_kerk,_Den_Burgh_2014.jpg|alt=Hervormde kerk|Reformirana cerkev Slika:Den_Burg,_sculpturen_op_de_Vismarkt_IMG_5890_2020-06-06_08.34.jpg|alt=Sculpturen op de Vismarkt|Skulptura na ribji tržnici Slika:Texel_view_of_Den_Burg.jpg|alt=Gezicht op Den Burg|Pogled po Den Burgu Slika:Den_Burg_-_Wappen.jpg|alt=Wapen van De Burg op het Polderhuis|Grb De Burga po Polderhuisuju </gallery> == Zunanje povezave == * [https://texelinformatie.nl/informatie/dorpen-texel/den-burg/ Den Burg] (vključno z video posnetki vasi) == Sklici == {{Sklici|30em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Severna Holandija]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] j1932bu7aezlymp1oli1fax9mfths14 0 561208 6709610 6663580 2026-07-11T10:32:02Z ~2026-22721-39 258238 /* Teme */ 6709610 wikitext text/x-wiki {{Infobox book | name = Gorski venec | title_orig = Горскıй вıенацъ (archaic)<br>Горски вијенац (modern)<br>(''Gorski vijenac'') | translator = James W. Wiles, Vasa D. Mihailovich | image = Gorski Vijenac.jpg | caption = Originalna izdaja | author = [[Petar II. Petrović Njegoš]] | illustrator = | cover_artist = | country = Knezoškofija Črna gora<br>(danes [[Črna gora]]) | language = [[srbščina]] | series = | subject = | genre = | publisher = [[Mehitaristični samostan na Dunaju]]<br />([[Dunaj]], [[Avstrijsko cesarstvo]], danes [[Avstrija]]) | release_date = 1847 | english_release_date = | media_type = | pages = | isbn = 978-1915204264 | oclc = 1358747519 | preceded_by = | followed_by = }} '''''Gorski venec''''' ({{Jezik-sr|Горски вијенац / Gorski vijenac}})<ref>{{Navedi knjigo|last=Mihailovich|first=Vasa D.|editor-last=Trencsenyi|editor-first=Balazs|year=2006|title=National Romanticism: The Formation of National Movements|chapter=Petar II Petrović-Njegoš: The Mountain Wreath|publisher=CEU Press|location=Budapest|isbn=9789637326608|url=https://books.google.com/books?id=dup4BgAAQBAJ|page=428}}</ref> je najbolj znano delo [[Črna gora|črnogorskega]] pesnika in filozofa [[Petar II. Petrović Njegoš|Petra II. Petrovića Njegoša]]. Njegoš je ''Gorski venec'' napisal leta 1846 na [[Cetinje|Cetinju]] in ga objavil naslednje leto po tiskanju v [[Mehitaristični samostan na Dunaju|armenskem samostanu na Dunaju]] 13. februarja 1847<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=144523&lang=slv|title=Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Slovanstvo v junaških pesnitvah južnih Slovanov (19. stoletje)|date=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|last=Osolnik|first=Vladimir|page=79|isbn=978-961-237-363-4|cobiss=251478272|accessdate=17. maj 2024}}</ref>. Dramatična [[Ep|junaška pesnitev]] je sestavljena iz posvetila in glavnega besedila; popisuje usodni dogodek iz zgodovine slovanske črnogorske etnične skupnosti.<ref name=":0" /> Velja za mojstrovino [[Srbska literatura|srbske]] in [[Kultura Črne gore|črnogorske literature]].<ref name="Duijzings2000">{{Navedi knjigo|last=Ger Duijzings|title=Religion and the Politics of Identity in Kosovo|url=https://archive.org/details/religionpolitics0000duij|year=2000|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|page=[https://archive.org/details/religionpolitics0000duij/page/188 188]|quote=(The Mountain Wreath) which is considered a masterpiece in Serbian and Montenegrin literature.}}</ref><ref name="Hochman1984">{{Navedi knjigo|last=Stanley Hochman|title=McGraw-Hill Encyclopedia of World Drama: An International Reference Work in 5 Volumes|url=https://books.google.com/books?id=88xIQiXVMCQC&pg=PA194|year=1984|publisher=VNR AG|isbn=978-0-07-079169-5|page=194|quote=The Mountain Wreath, considered the greatest work in Serbian literature,...}}</ref><ref name="Hösch1972">{{Navedi knjigo|last=Hösch|first=Edgar|title=The Balkans: a short history from Greek times to the present day|url=https://books.google.com/books?id=2RoXAQAAIAAJ|date=1972|publisher=Crane, Russak|isbn=978-0-8448-0072-1|page=127|quote=His nephew Peter II Petrovic (1830–1851) was to do much to promote cultural life, and with his poem, The Mountain Wreath (Gorski Vijenac, 1847), he added a masterpiece to Serbian literature.}}</ref><ref name="Press2010">{{Navedi knjigo|last=Buturović|first=Amila|title=Islam in the Balkans: Oxford Bibliographies Online Research Guide|url=https://books.google.com/books?id=Kck_-B7MubIC&pg=PA10|date=2010|publisher=Oxford University Press, US|isbn=978-0-19-980381-1|page=10|quote=... is still considered the best example of Serbian/Montenegrin literature.}}</ref> ''Gorski venec'' je v slovenščino prevedell [[Andrej Arko]] in zanj dobil [[Sovretova nagrada|Sovretovo nagrado za prevajanje]].<ref>{{SloBio|id=1000790|ime=Arko, Andrej|vir=SBL|avtor=Zajc, Neža}}</ref> == Teme == Pesnitev, postavljena v 18. stoletje v Črni gori, se ukvarja s poskusi Njegoševega prednika [[Danilo I., Cetinjski metropolit|metropolita Danila I. Petrovića-Njegoša]], da uredi odnose med vojskujočimi se plemeni v regiji. Pesnitev je napisana kot serija izmišljenih prizorov v obliki dialogov in monologov. Začne se z vizijo metropolita Danila o širjenju turške moči v Evropi. Razdvojen zaradi notranjih konfliktov vidi, da je boj neizogiben, a se boji posledic tega konflikta.<ref name="Pavlovic">[https://pi.library.yorku.ca/ojs/index.php/soi/article/view/8038/7210 The Mountain Wreath: Poetry or a Blueprint for the Final Solution?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140810103920/http://pi.library.yorku.ca/ojs/index.php/soi/article/view/8038/7210 |date=2014-08-10 }}, Srdja Pavlovic, 2001.</ref> Začne se kot poetična vizija in se razvije v politično-zgodovinsko dramo, ki se razširi v venec epskih upodobitev črnogorskega življenja, vključno z gostijami, zborovanji, običaji, verovanji in bojem za preživetje pod osmanskim zatiranjem. ''Gorski venec'' z močno filozofsko osnovo v svojih 2819 verzih prikazuje tri različne, nasprotujoče si civilizacije: herojsko-patriarhalno klasično Črno goro, orientalsko-islamsko [[Osmansko cesarstvo]] in zahodnoevropsko [[Beneška republika|Beneško]] civilizacijo.<ref name="Deretic">[http://www.rastko.rs/knjizevnost/jderetic_knjiz/ Kratka istorija Srpske književnosti], Jovan Deretić, 1983</ref> Pesnitev je zgrajena okoli enega osrednjega dogodka, domnevno zgodovinskega: množični pokol Črnogorcev, ki so prestopili v islam, znan kot "Inkvizicija Poturic« (Истрага Потурица ali Istraga Poturica). Ta dogodek naj bi se zgodil na božični dan v zgodnjem 18. stoletju med vladavino metropolita Danila. Čeprav je težko dokazati, da se je tak dogodek v resnici zgodil na način in v obsegu, kot ga opisuje Njegoš, je glavna tema pesnitve predmet številnih političnih in ideoloških razprav. Nedavno objavljena ''Zgodovina Črne gore'' navaja, da se je tak dogodek, ki ga je sprožil metropolit Danilo, zgodil leta 1707. Vendar pa je bil ta dogodek zelo lokaliziran in se je zgodil samo v plemenu Ćeklići,<ref name="Pavlovic"/> enem izmed več kot dvajsetih [[Plemena Črne gore|plemenih Stare Črne gore]]. Njegoš je ta dogodek uporabil zgolj kot splošni okvir za svojo pesnitev, ne da bi se ukvarjal z natančnimi zgodovinskimi podatki. To poudarja njegovo zaskrbljenost zaradi vprašanja, ki ga je zaposlovalo skozi celotno življenje: boj proti [[Osmanske vojne v Evropi|osmanski nadvladi]]. Ta tema je bila v skladu z [[Romantika|romantično]] miselnostjo tistega časa, ki je pogosto poveličevala boj za svobodo in nasprotovanje zatiranju. Celoten zaplet in vse like like je podredil tej osrednji ideji boja proti Osmanom.<ref name="Mihailovic"/> V svojem predgovoru k prvi angleški izdaji pesnitve leta 1930 anglist Vasa D. Mihajlović poudarja, da veliko dogajanja in likov v pesnitvi odraža Njegoševo lastno življenje in čas. To pomeni, da lahko sklepamo, da misli in besede glavnih likov, kot sta škof Danilo in opat Štefan, v veliki meri odražajo Njegoševe lastne poglede. Glavna zgodba igre tako osvetljuje Njegoševo glavno željo, da osvobodi svoje ljudi in jim omogoči življenje v miru in dostojanstvu.<ref name="Mihailovic"/> Njegoš je jezen, ker je skupaj z drugimi Črnogorci prisiljen nenehno se boriti za preživetje črnogorske države, njeno svobodo, tradicije in kulturo proti veliko močnejšemu nasprotniku. [[Islamizacija]] Črnogorcev zanj predstavlja začetno fazo procesa razpadanja tradicionalnih družbeno-kulturnih vrednot, ki so značilne za Črno goro. Obsoja tiste, ki so se spreobrnili v islam, ker se ne zavedajo, da s tem prispevajo k razpadu teh vrednot.<ref name="Pavlovic"/> Osnovna tema ''Gorskega venca'' je boj za svobodo, pravićnost in dostojanstvo. Liki v pesnitvi se borijo, da bi popravili lokalne pomanjkljivosti v družbi – prisotnost izdajalcev, ki so zvesti tuji sili, ki želi osvojiti njihovo deželo. Vendar pa je ta boj hkrati tudi boj med dobrim in zlim. S tem, ko poudarja ideale, ki so pomembni za vse človeštvo, Njegoš izraža trdno prepričanje v osnovno dobroto in integriteto človeka. Pokaže tudi, da se mora človek vedno boriti za svoje pravice in za vse, kar doseže, saj nič ne pride po naključju.<ref name="Mihailovic">[http://www.rastko.rs/knjizevnost/umetnicka/njegos/mountain_wreath.html Introduction to the First English Translation], Vasa D. Mihajlovic, 1930</ref> Glavne teme »Gorskega venca« lahko razdelimo v tri prepletene kategorije:<ref name="Tomovic">Komentar Gorskog Vijenca,prof.dr. Slobodan Tomovic, 1986, Cetinje</ref> # Ideje, ki pozivajo k narodnemu prebujanju in združitvi črnogorskih Srbov v boju za svobodo # Ideje, ki odsevajo ljudsko modrost, tradicionalne etične vrednote ter junaški, epski pogled na življenje in vrednostni sistem # Ideje, ki predstavljajo Njegoševa osebna razmišljanja in filozofske poglede na naravo, ljudi in družbo. Razmišlja o nenehnem boju v naravi, poštenostjo, o dualizmu med dobrim in zlim, častjo in sramoto, dolžnostjo in žrtvovanjem.<ref name="Tomovic"/> Kompozicija dramske pesnitve okvirno sledi zahtevam [[Antična drama|antične drame]]: v 13 prizorih bralec skozi izbrane Njegoševe slovanske [[Deseterec|deseterce]] spremlja predstavitev, razvoj, zaplet, kulminacijo, razplet s katarzo in simbolni epilog usodnega zmagovitega spopada.<ref name=":0"/> To je tradicionalna oblika [[Srbska epska poezija|srbske epske poezije]], ki ji daje ritem in strukturo.. Poleg številnih močnih metafor, osupljivih podob in zdrave doze humorja, ki poživi sicer mračno in pogosto tragično vzdušje. Pesnitev vsebuje številne globoke misli, pogosto izražene v lakoničnem pregovornem načinu. Mnoge izmed teh misli so postale znani pregovori, ki se uporabljajo še danes,<ref name="Mihailovic"/> na primer: : »Ko gre vse dobro, je lahko biti dober, v trpljenju se pokaže, kdo je heroj!« (137–138) === Ozadje === Med [[Velika turška vojna|Veliko turško vojno za Dunaj]] so se evropske sile združile, da bi oslabile osmanski vpliv. Njihov cilj je bil podpreti krščansko prebivalstvo in omejiti osmansko ekspanzijo v Evropi. Leta 1690 je patriarh Arsenij III. Čarnojević pozval Srbe k uporu proti Osmanom. Istega leta se je v Črni gori začelo osvobodilno gibanje, ki so ga sprožile [[Beneška republika|Benetke]]. Benetke so imele interese v regiji in so spodbujale upore proti Osmanom, kar je povzročilo sovražnost med tamkajšnjimi kristjani in muslimani.<ref>{{Navedi knjigo|title=Vladimir Corovic: Istorija srpskog naroda|url=http://www.rastko.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/6_10_l.html}}</ref> Po vrsti hudih konfliktov se je metropolit Danilo I. odločil, da muslimani in kristjani ne morejo več živeti skupaj.<ref>Dr. Čedomir Marjanović, „Istorija srpske crkve“, knj. II, Srpska crkva u ropstvu od 1462–1920. Beograd. „Sv. Sava“, 1930. str. 56–57.</ref> V zapletu Gorskega venca se dva zbora krščanskih črnogorskih glavarjev zbereta, eden na predvečer binkoštnega praznika in drugi na praznik rojstva Device Marije. Na teh zborih se odločijo, da bodo izgnali Turke iz Črne gore. Nekateri balkanski zgodovinarji dvomijo, da se je pokol, kot ga opisuje Njegoš, resnično zgodil.<ref>{{Navedi knjigo|last=Morrison|first=Kenneth|title=Montenegro: A Modern History|format=PDF Free Download|date=2009|publisher=Kenneth Morrison|location=London|page=23|edition=The epic poem draws on the events of Christmas Eve 1702 (although it is not known if these events actually took place) when, in an attempt to save Montenegro from Ottoman penetration, Montenegrin Muslims were offered the choice of ‘baptism or death’|url=https://epdf.pub/queue/montenegro-a-modern-history.html|accessdate=3 November 2019|language=en}}</ref> === Pokol === Po črnogorskem ljudskem izročilu se je pokol zgodil na božični večer, vendar obstajajo nesoglasja glede datuma pokola. Nekateri viri navajajo leta 1702<ref>{{Navedi novice|title=[Projekat Rastko - Cetinje] Zemljopis Knjazevine Crne Gore (1899)|url=http://www.rastko.rs/rastko-cg/povijest/zemljopis1899_c.html|work=www.rastko.rs}}</ref>, medtem ko drugi menijo, da se je dogodek zgodil med letoma 1709 in 1711.<ref>dr. Čedomir Marjanović, „Istorija srpske crkve“, knj. II, Srpska crkva u ropstvu od 1462–1920. Beograd. „Sv. Sava“, 1930. str. 56–57.</ref> [[Danilo Šćepčević]], doma iz [[Njeguši|Njegušov]], je bil glavni pobudnik pokola. Leta 1697 je bil izvoljen za škofa, leta 1700 pa ga je v Sekešu posvetil patriarh [[Arsenij III. Čarnojević]]. Danilo je zbral glavarje in jim ukazal, naj iztrebijo »domače Turke« (muslimane), ki so zavrnili krst. Po besedah srbskega zgodovinarja [[Vladimir Ćorović|Vladimirja Ćorovića]] navajaje je akcijo vodil Vuk Borilović skupaj z bratoma Martinović ter več uradniki. Na božični dan so pred zoro pobili cetinjske muslimane. Tisoči so izgubili življenje, vendar je bil le eden od škofovih mož ranjen. V naslednjih dneh so iz okoliških naselij izgnali številne muslimane. Moške, ženske in otroke so pobili.<ref>{{Navedi knjigo|last=Žižek|first=Slavoj|title=In Defense of Lost Causes|date=2009|publisher=Verso|isbn=9781844674299|page=463|url=https://books.google.com/books?id=znofEZZRVk4C&q=istraga+poturica&pg=PA463|accessdate=3 November 2019|language=en}}</ref> === Literatura === [[Pavle Rak]], srbsko-slovenski novinar, je pokol opisal kot "popolno inverzijo pomena božičnega praznovanja, ki bi moralo prinesti mir od Boga celemu svetu". Po njegovem mnenju naj bi božič prinašal mir od Boga celemu svetu, vendar so bile krščanske vrednote zavržene zaradi političnih interesov.<ref>{{Navedi novice|title=Žanrovske metamorfoze kosovskog zaveta – Pavle Rak|url=https://pescanik.net/zanrovske-metamorfoze-kosovskog-zaveta/|work=Peščanik|date=17 October 2006}}</ref> Literarni kritik [[Vojislav Nikčević]] je izjavil, da je pesnitev umetniško delo z živahnim duhom, tako da tako bralec kot učenjak doživita upodobljeni dogodek kot resničnost.<ref>{{Navedi knjigo|last=Kolstø|first=Pål|title=Myths and boundaries in south-eastern Europe|date=2005|publisher=Hurst & Co.|page=165|isbn=9781850657675|url=https://books.google.com/books?id=KQkXAQAAIAAJ&q=massacre|accessdate=3 November 2019|language=en}}</ref> == Ideološka polemika == Zgodovinar [[Srđa Pavlović]] poudarja, da je bil ''Gorski venec'' predmet tako hvale kot kritike. Pesnitev se pogosto uporablja za podporo diametralno nasprotnim pogledom. Vsaka nova generacija južnoslovanskih zgodovinarjev in politikov si ne glede na svoje politične agende, ideološke preference ali verska prepričanja prisvaja Njegoševo delo v upanju, da bodo našli dovolj citatov za potrditev svojih stališč.<ref name="Pavlovic"/> Po besedah Pavlovića [[srbski nacionalizem|srbski nacionalisti]] ''Gorski venec'' uporabljajo kot zgodovinsko utemeljitev za ohranjanje sanj o [[Velika Srbija|Veliki Srbiji]]. [[hrvaški nacionalizem|Hrvaški nacionalisti]] pa pesnitev razumejo kot dokončno izjavo o orientalski naravi Južnih Slovanov, ki živijo vzhodno od reke [[Drina|Drine]]. Nekateri drugi vidijo ''Gorski venec'' kot priročnik za [[etnično čiščenje]] in bratomorne umore. Črnogorski neodvisneži se večinoma izogibajo kakršnikoli interpretaciji Njegoševe poezije, saj se nočejo vpletati v politične in ideološke polemike. Občasno pa razpravljajo o literarnem in jezikovnem pomenu pesnitve, kar pomeni, da se osredotočajo na njeno umetniško vrednosti<ref name="Pavlovic"/> [[Timothy Winter]], vodilni britanski muslimanski spreobrnjenec in poznavalec islama, meni, da ''Gorski venec'' črpa iz starodavnih, nasilno [[islamofobija|islamofobnih]] čustev. Osmansko vladavino nad srednjeveško krščansko Srbijo vidi kot učinkovito zaščito pred križarskimi bojevniki zahodnega katolicizma. Trdi, da pesnitev obravnava »muslimanske ponavljajoče se prošnje za sobivanje preprosto kot satanske skušnjave, Judežev nasmeh, kar metropolit Danilo končno premaga s praznovanjem pokola na koncu".<ref name="Murad">[http://masud.co.uk/ISLAM/ahm/the_churches_and_the_bosnian_war.htm The churches and the Bosnian War], Shayk Abdal Hakim Murad</ref> Podobnega mnenja je tudi [[Michael Sells]], ameriški profesor islamske zgodovine in književnosti srbskega rodu. Meni, da pesnitev, ki je obvezno branje v vseh šolah v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|predvojni Jugoslaviji]], poveličuje etnično čiščenje. Sells poudarja, da pesnitev »označuje slovanske muslimane kot Kristusove morilce in da igra pomembno vlogo v etničnih konfliktih ter [[bosanska vojna|bosanski vojni]] v 1990.-ih«. Po njegovem mnenju so radikalni srbski nacionalisti 1990.-ih pesnitev pogosto citirali ''Gorski venec''.<ref name="Sells">[http://www.hartford-hwp.com/archives/62/387.html Some Religious Dimensions of Genocide] Michael Sells, 1995</ref> Po besedah britanskega judovskega poročevalca in političnega analitika [[Tim Judah|Tima Judaha]] »je obstajala druga plat ''Gorskega venca'', ki je bila veliko bolj zlovešča od njegove hvalnice tiranomoru. S pozivom k iztrebljenju Črnogorcev, ki so prestopili v islam, pesnitev predstavlja hvalnico etničnemu čiščenju ... pomaga razložiti, kako se je oblikovala srbska nacionalna zavest in kako so ideje narodne osvoboditve neločljivo povezane z ubijanjem sosedov in požiganjem njihovih vasi.«<ref>{{Navedi knjigo|last=Judah|title=The Serbs|url=https://archive.org/details/serbshistorymyth0000juda_3rdedition|year=2009|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-15826-7|page=[https://archive.org/details/serbshistorymyth0000juda_3rdedition/page/77 77]}}</ref> Glede trditev o vplivu pesnitve na [[etnično čiščenje]] Pavlović trdi, da je dovolj reči, da je trenutno približno 20% črnogorskega prebivalstva pripada islamski veri in da so bili Črnogorci islamske vere in njihova družbeno-kulturna dediščina v preteklosti in so še danes integralni del črnogorske družbe,<ref name="Pavlovic"/> kot je razvidno iz [[Črna gora|demografije Črne gore]]. Pavlović trdi, da je Njegoš, kot politik, poskušal preoblikovati plemensko družbo v narod v skladu s konceptom [[narodno prebujenje|narodnega prebujenja]] v 19. stoletju. Pavlović predlaga, da je treba ''Gorski venec'' brati kot zgodbo o davno minuli junaški plemenski družbi, katere prikazano stanje v pesnitvi nima veliko skupnega s Črno goro v času, ko je živel Njegoš in nima nič skupnega s sodobno Črno goro. Vendar pa pesnitev dovolj zgovorno govori o političnih, družbenih, kulturnih in ekonomskih razmerah v Črni gori v začetku 19. stoletja ter o Njegoševih prizadevanjih za zagovarjanje ideje [[Panslavizem|panslavizma]] in [[Ilirizem|Ilirskega gibanja]].<ref name="Pavlovic"/> ''Gorski venec'' je pomemben literarni dosežek, ki ga ni mogoče obravnavati izključno kot nacionalno literaturo. Pesnitev obravnava vprašanja, ki so veliko širša od ozkih meja črnogorskega političnega in kulturnega prostora. Pavlović meni, da pesnitve ne bi smeli brati zunaj konteksta časa njenega nastanka niti iz perspektive ene knjige.<ref name="Pavlovic" /> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.njegos.org/petrovics/gvijenac.htm Srbska dežela Črna gora: Gorski vijenec (Горски Вијенац)(srbsko)] * [http://www.njegos.org/gvijenac/index.htm Srbska zemlja Črna gora: Digitalni faksimile originalne tiskane izdaje] (srbščina) * [https://web.archive.org/web/20090226210356/http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/njegos/njegos-mountain_wreath.html Projekt Rastko: Gorski venec (prevod Vase D. Mihailovića)] (angleščina) * [http://www.njegos.org/petrovics/vpopovic.htm Uvod v prevod Jamesa W. Wilesa iz leta 1930] (angleščina) * [https://web.archive.org/web/20090226200001/http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/njegos/index.html Projekt Rastko: Komentirana digitalna izdaja, z obsežnim glosarjem (.exe)] (srbščina) * [https://pi.library.yorku.ca/ojs/index.php/soi/article/view/8038/7210 Gorski venec: poezija ali načrt za končno rešitev?] Srdja Pavlovic (angleščina) * [http://www.hartford-hwp.com/archives/62/387.html Slovanski muslimani prikazani kot Kristusovi morilci v Gorskem vencu] Michaela Sellsa (angleščina) [[Kategorija:Vojaška zgodovina Črne gore]] [[Kategorija:Epi]] [[Kategorija:Srbska književnost]] [[Kategorija:Črnogorska umetnost]] [[Kategorija:Petar II. Petrović Njegoš]] [[Kategorija:Dela leta 1847]] btf70wvwy09knv7xazn0i3gafj3x3ur 0 563260 6709652 6699954 2026-07-11T11:56:21Z Ljuba24b 92351 np 6709652 wikitext text/x-wiki {{lektura}} [[File:Britannia.jpg|thumb|Britannia z roko v roki s stricem Samom simbolizira britansko-ameriško zavezništvo v prvi svetovni vojni. Dve živali, beloglavi orel in berberski lev, sta tudi nacionalni personifikaciji obeh držav.]] [[File:Recuerdo centenario argentino.jpg|thumb|Svoboda Oudinéja v spomin na argentinsko stoletnico majske revolucije (1810-1910).]] '''Nacionalna personifikacija''' je [[Antropomorfizem|antropomorfna]] [[Poosebljenje|personifikacija]] države ali ljudi, ki jih naseljuje. Lahko se pojavi v političnih karikaturah in propagandi. Nekatere personifikacije v zahodnem svetu so pogosto prevzele latinsko ime starorimske province. Primeri te vrste so [[Britannia (poosebitev)|Britannia]], Germania, [[Hibernia (poosebitev)|Hibernia]], Hispania, [[Helvetia]] in Polonia ... Primeri [[Svoboda (poosebitev)|poosebitev boginje svobode]] vključujejo [[Marianne]], [[Kip svobode]] (''Svoboda, ki razsvetljuje svet'') in številne primere kovancev Združenih držav. Drug starodavni model je bila [[Roma (mitologija)|Roma]], žensko božanstvo, ki je poosebljalo mesto [[Rim]] in njegovo oblast nad ozemlji [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.electa.it/prodotto/il-tempio-di-venere-e-roma/|title=Il Tempio di Venere e Roma|access-date=12 September 2023|language=it}}</ref> Primeri reprezentacij slehernika ali državljanstva poleg samega naroda so ''Deutscher Michel'', ''John Bull'' in ''[[Stric Sam]]''.<ref>Eric Hobsbawm, "Mass-Producing Traditions: Europe, 1870-1914," in Eric Hobsbawm and Terence Ranger, eds., ''The Invention of Tradition'' (Cambridge, 1983), 263-307.</ref> == Galerija == <gallery> File:Vespasian. Judaea Capta commemorative (CNG 303440).jpg|''Iudaea Capta'', »Osvojena Judeja«, spominski kovanec, ki ga je izdal rimski cesar [[Vespazijan]] (levo) po judovski vojni File:4 Gift Bringers of Otto III.jpg|Zgodnji primer nacionalne personifikacije v evangeliju iz leta 990: Sklavinija, Germanija, Galija in Romi, ki prinašajo daritve cesarju Otonu III. File:Friedrich Overbeck 008.jpg|''Italia und Germania'' (1828), Johann Friedrich Overbeck. Image:Allegorie Pacificatie van Gent.jpg|V tej alegoriji Adriaena Pietersza van de Venneja, ki prikazuje personifikacijo [[Gent]]a leta 1576, sedeče ženske predstavljajo kratkotrajno enotnost med spopadlimi provincami, ki bi postale današnji Belgija in Nizozemska File:Naval-race-1909.jpg|''Puck'', karikatura iz leta 1909 prikazuje (v smeri urinega kazalca) ZDA, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Francijo in Japonsko, ki igrajo poker s pomorskimi silami File:They Shall Not Perish.png|Kolumbija, prikazana na plakatu Ameriškega odbora za pomoč na Bližnjem vzhodu, brani Armenko pod svojo zastavo </gallery> == Personifikacije po državi ali ozemlju == <!-- PROSIMO, PREBERITE TO, PREDEN KAR DODATE NA SPODNJI SEZNAM! To naj bi bil seznam nacionalnih personifikacij - to NISO narodni heroji, ustanovitelji, heraldične figure ali nacionalne živali. Narodni heroji in nacionalne živali pa se lahko dodajajo le, če se uporabljajo za isti namen. Najprej preberite zgornjo definicijo, nato posodobite seznam. Tudi ta seznam je nepopoln; lahko pomagate tako, da ga razširite. --> {| class="wikitable" ! Država ! Slika ! Personifikacija ! Žival, ki se uporablja za isti namen |- | {{flag|Albanija}} | [[File:Mother Albania Tirana 2.JPG|75px]] | Mati Albanija | [[Dvoglavi orel]] |- | {{flagicon image|Flag of the Americas.png}} [[Amerike]] | [[File:The Four Continents (America), Johann Joachim Kaendler and assistants, Meissen Porcelain Factory, c. 1760, hard-paste porcelain - Wadsworth Atheneum - Hartford, CT - DSC05373.jpg|75px]] | Personifikacija Amerik | [[Ameriški aligator]] |- | {{flag|Argentina}} | [[File:20060128_-_Mausoleo_del_General_San_Martín_en_la_Catedral_de_Buenos_Aires.jpg|75px]] | Alegorija republike, [[Gaučo]] | |- | {{flag|Armenija}} | [[File:Mother Armenia Statue (55651114).jpeg|65px]] | [[Mati Armenija]] *''Mi smo naše gore'' ([[Republika Arcah]]) | |- | {{flag|Avstralija}} |[[File:LBM-Lindsay.jpg|75x75px]] |[[Mali deček iz Manlyja]] |[[Boksarski kenguru]] |- |{{Flag|Avstrija}} |[[File:Wien 01 Austriabrunnen 07.jpg|frameless|75x75px]] |Austria *Tyrolia |[[Dvoglavi orel]] |- | {{flag|Bangladeš}} | | [[Bangamata]]<ref>{{navedi knjigo |title=Bangladesh: Past and Present |last=Ahmed |first=Salahuddin |year=2004 |publisher=APH Publishing |isbn=8176484695 |page=310 |access-date=July 11, 2012 |url=https://books.google.com/books?id=Szfqq7ruqWgC}}</ref> |[[Bengalski tiger]]<ref name="visitbangladesh.gov.bd2">{{navedi splet|url=http://visitbangladesh.gov.bd/about-bangladesh/national-symbol/|title=NATIONAL SYMBOLS|work=Bangladesh Tourism Board|publisher=Ministry of Civil Aviation & Tourism|location=Bangladesh|access-date=2015-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20161228040953/http://visitbangladesh.gov.bd/about-bangladesh/national-symbol/|archive-date=2016-12-28|url-status=dead}}</ref> |- | {{flag|Belgija}} | [[File:La-Belgique-couronnant-ses-enfants-illustres-Jamar-1854.tif|75px]] | La Belgique, ''[[Manneken Pis]]''<ref>{{navedi knjigo|last1=Couvreur|first1=Manuel|last2=Deknop|first2=Anne|last3=Symons|first3=Thérèse|title=Manneken-Pis : Dans tous ses états|series=Historia Bruxellae|volume=9|location=Brussels|language=fr|publisher=Musées de la Ville de Bruxelles|year=2005|isbn=978-2-930423-01-2}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Emerson|first=Catherine|title=Regarding Manneken Pis: Culture, Celebration and Conflict in Brussels|location=Leeds|publisher=Taylor & Francis Ltd|year=2015|isbn=978-1-909662-30-8}}</ref> | [[Vojvodina Brabant|Brabantski lev]], [[Leo Belgicus]] |- | {{flag|Butan}} | | |[[Druk|Grmeči zmaj]] |- | {{flag|Brazilija}} | [[File:Rodrigues-republica-mab.jpg|75px]] | ''Efígie da República'' * the ''Bandeirante'' (država São Paulo in Minas Gerais)) * the "Tropeiro" (Minas Gerais) * the ''Candango'' (Brasília) * the ''Gaúcho'' (Rio Grande do Sul); | |- | {{flag|Brunej}} | | Awang Budiman<ref>{{navedi splet |date=2001-03-02 |title=20th SEA Games 1999 |url=http://www.seagames20.net.bn/logomascot.htm |access-date=2024-06-20 |website=web.archive.org |archive-date=2001-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20010302084050/http://www.seagames20.net.bn/logomascot.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Berita 2021c - Rekaan baju 'Dang Budiwati' imbau zaman gemilang Sukan SEA NBD |url=https://www.pelitabrunei.gov.bn/Lists/Berita%202009/NewDisplayForm.aspx?ID=31837 |access-date=2024-06-20 |website=www.pelitabrunei.gov.bn}}</ref> | |- | {{flag|Bolgarija}} |[[File:Georgi-Danchov-Svobodna-Bulgaria.jpg|75px]] | Mati Bolgarija |dvoglavi orel |- | {{flag|Kambodža}} | [[File:Statue of Preah Thong Neang Neak.jpg|75px]] | Preah Thong and Neang Neak | |- | {{flag|Kanada}} | [[File:RCMP 1935 postcard.jpg|75px]] | Mountie,<ref>{{navedi knjigo |last1=McGill |first1=Robert |title=War Is Here: The Vietnam War and Canadian Literature |date=2017 |publisher=McGill-Queen's Press |isbn=9780773551589 |page=37 |url=https://books.google.com/books?id=YiYuDwAAQBAJ&pg=PA37 |access-date=17 May 2019}}</ref> [[Johnny Canuck]],<ref>{{navedi knjigo |last1=Barber |first1=Katherine |title=Only in Canada You Say: A Treasury of Canadian Language |date=2007 |publisher=Oxford University Press Canada |isbn=9780195427073 |page=[https://archive.org/details/onlyincanadayous0000barb/page/70 70] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/onlyincanadayous0000barb/page/70 }}</ref> ''Canada Bereft'' (Vimy Memorial). * Le Vieux de '37 ([[Quebec]]) Kanada je bila pogosto poosebljena kot mlada ženska v uredniških karikaturah iz 19. in zgodnjega 20. stoletja, imenovana preprosto "Kanada", "Miss Kanada" ali včasih "Mati Kanada".<ref>{{navedi splet|url=https://www.bac-lac.gc.ca/eng/discover/politics-government/canadian-confederation/Pages/political-cartoons.aspx#d |title=Library and Archives Canada|website=[[Library and Archives Canada]]}}</ref> |[[Kanadski bober]] |- | {{flag|Čile}} | [[File:Monumento de Lo Miranda.jpg|75px]] | Huaso, Roto, Señora Juanita, Angel svobode<ref>{{navedi splet |title=CHILE: 50 AÑOS DEL GOLPE. EL ÁNGEL DE LA LIBERTAD |url=https://www.revistarascacielos.com/2023/09/09/chile-50-anos-del-golpe-el-angel-de-la-libertad/ |publisher=Rascacielos |access-date=15 June 2024 |date=September 2023}}</ref> * [[Moai]] ([[Velikonočni otok]]) | ''Condorito'' |- | {{flag|Kitajska}} in {{flag|Tajvan}} | [[File:DatongJiulongBi.jpg|75px]] | | [[Kitajski zmaj]] |- | {{flag|Kolumbija}} | [[File:Juanvaldez.png|75px]] | [[Juan Valdez]] | |- | {{flag|Hrvaška}} | [[File:Ferdo Quiqerez,Predziđe kršćanstva.jpg|75px]] | [[Mati Hrvaška]] | |- | {{flag|Kuba}} | [[File:Larepublica.jpg|75px]] | ''La República'' | |- | {{flag|Češka}} | [[File:Vaclav Maly -The National Museum in Prague 048.jpg|75px]] | Češka, češki Vašek, Honza, Švejk | [[Češki lev]] |- | {{flag|Danska}} | [[File:Holger danske.jpg|75px]] | Holger Danske, [[Mati Danska]] | |- | {{flag|Dominikanska republika}} |[[File:Conchoprimo.jpeg|75px]] | Conchoprimo | |- | {{flag|Egipt}} | [[File:Nahdet Misr.jpg|75px]] | Mati sveta | [[Sfinga (mitologija)|sfinga]] |- | {{flag|Salvador}} | [[File:SalvadorDelMundo.jpg|75px]] | [[Monumento al Divino Salvador del Mundo]] | |- | {{flag|Evropa}} | [[File:Enlèvement d'Europe by Nöel-Nicolas Coypel (detail).jpg|75px]] | [[Evropa (mitologija)|Evropa]] ali ''[[Europa regina]]'' |- | {{flag|Finska}} | [[File:Suomineito (1906).jpg|75px]] | [[Finsko dekle]] | [[Finski lev]] |- | {{flag|Francija}} | [[File:Marianne - symbol of French Republic.jpg|75px]] | [[Marianne]] | [[Galski petelin]] |- | {{flag|Gruzija}} | [[File:K'art'lis Deda monument, Tbilissi.JPG|75px]] | ''[[Kartlis Deda]]'' (Mati Gruzija) | |- | {{flag|Nemčija}} | [[File:Image Germania (painting).jpg|75px]] | [[Germanija (personifikacija)|Germania]], [[Deutscher Michel]] * [[Bavaria (kip)|Bavaria]] ([[Bavarska]]) * [[Berolina]] ([[Berlin]]) * Brema ([[Bremen]]) * Brunonia ([[Braunschweig]]) * Franconia ([[Frankovska]]) * Francofurtia ([[Frankfurt]]) * [[Hammonia]] ([[Hamburg]]) * Lubeca ([[Lübeck]]) * Borussia ([[Prusija]]) * Palatia ([[Porenje - Pfalška]]) * Saxonia ([[Saška]]) * Vimaria ([[Weimar]]) * Württembergia ([[Württemberg]]) | [[cesarski orel]], Zvezni orel, Berlinski medved, Bavarski lev, Marcher orel ([[Brandenburg]]), Pruski orel (Prusija) |- | {{flag|Grčija}} | [[File:Theodoros Vryzakis, Grateful Hellas (1858).jpg|75px]] | [[Hellas (personifikacija)|Hellas]] | |- | {{flag|Haiti}} | | Ezili Dantor, Katrin |- | {{flag|Madžarska}} | [[File:Hungária nőalak Aradon.jpg|75px]] | Gospa Madžarska | [[Turul]] |- | {{flag|Islandija}} | [[File:Arnason-front.jpg|75px]] | Gospa gora | |- | {{flag|Indija}} | [[File:Bharathamatha.JPG|75px]] | [[Bharat Mata]] | [[Bengalski tiger]], [[azijski lev]], [[Indijski slon]], [[Indijski pav]] |- | {{flag|Indonezija}} | [[File:Statue of Goddess or Queen at Monas.JPG|75px]] | [[Ibu Pertiwi]] | [[Garuda Pancasila]] |- | {{flag|Iran}}, {{flag|Afganistan}} and {{flag|Tadžikistan}} | [[File:Rostam killing the White Demon.jpg|75px]] | [[Rostam]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/17124620|title = Rostam: A Complex Puzzle: A New Approach to the Identification of the Character of Rostam in the Iranian National Epos Shāhnāme|last1 = Hassanabadi|first1 = Mahmoud}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=BY6aAAAAQBAJ&q=rostam+national+personification&pg=PA121|title = Border Crossings: Toward a Comparative Political Theory|isbn = 9780739152546|last1 = Dallmayr|first1 = Fred|date = 25 August 1999| publisher=Lexington Books }}</ref><ref>{{navedi splet| url=https://papyrus.bib.umontreal.ca/xmlui/bitstream/handle/1866/14232/Heck_Isabel_2003_memoire.pdf?sequence=1&isAllowed=y | title=Le mythe de Siyâvosh: rapports entre l'épopée nationale de ferdowsi et des récits populaires en Iran (The myth of Siyâvosh: relationships between the national epic of Ferdowsi and popular stories in Iran)| language=fr | last=Heck | first=Isabel | access-date=2024-02-08}}</ref> | [[Lev in sonce]] |- | {{flag|Irska}} | [[File:'The Harp of Erin', oil on canvas painting by Thomas Buchanan Read.JPG|75px]] | [[Ériu]], [[Banba]], [[Fódla]], [[Kathleen Ni Houlihan]], [[Hibernia (personifikacija)|Hibernia]], [[Cailleach|Starka iz Bearea]]<ref>O'Rourke Murphy, M. & MacKillop, J. (2006). [https://books.google.com/books?id=a6hwGqMiJa0C&dq=the+old+woman+of+beare+personification+ireland&pg=PA507 An Irish Literature Reader: Poetry, Prose, Drama].</ref> | |- | {{flag|Izrael}} | [[File:Srulik.jpg|75px]] | [[Srulik]] | |- | {{flag|Italija}} | [[File:Bell'italia brescia.JPG|75px]] | [[Italia turrita]], [[Roma (mitologija)|Roma]] ([[Rimsko cesarstvo]]) | [[Italijanski volk]],<ref>{{navedi knjigo |last1=Minahan |first1=James B. |title=The Complete Guide to National Symbols and Emblems |date=2009 |publisher=[[ABC-CLIO]] |page=436 |isbn=9780313344978 |url=https://books.google.com/books?id=jfrWCQAAQBAJ&pg=PA436}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Blashfield |first1=Jean F. |title=Italy |date=2009 |publisher=Scholastic |page=33 |isbn=9780531120996 |url=https://archive.org/details/italy0000blas/page/33/mode/2up}}</ref><br/>[[Lev sv. Marka]] (Benetke)<ref>{{navedi splet |url=https://www.franciscanmedia.org/saint-mark/ |title="Saint Mark", Franciscan Media |access-date=30 July 2018 |archive-date=8 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201008170450/https://www.franciscanmedia.org/saint-mark/ |url-status=dead }}</ref> |- | {{flag|Japonska}} | | | [[Japonski fazan]], [[Koi]] |- | {{flag|Kazahstan}} | [[File:Sun emperor.JPG|75px]] | Altin Adam | |- | {{flagicon image|Unification flag of Korea.svg}} [[Koreja]] ({{flag|Severna Koreja}} in {{flag|Južna Koreja}} - kljub medsebojnemu sovraštvu si obe državi lastita isto zgodovinsko dediščino) | | | [[Korejski tiger]], [[Kjanlima]] |- | {{flag|Kyrgyzstan}} | [[File:Manas.jpg|75px]] | [[Ep o Manasu|Manas]] | |- | {{flag|Latvija}} | [[File:1916 Zariņš Tēvuzemei Grūti Laiki.jpg|112x112px]] | [[Milda (mitologija)|Milda]] | |- | {{flag|Libanon}} | | [[Abu Abed]] | |- | {{flag|Litva}} | [[File:Union in lublin.JPG|75px]] | Lietuva | |- |{{Flagicon|Benelux|noredlink=1}} [[Nizozemske dežele]] ali [[Beneluks]] (Nizozemska, Belgija, Luksemburg) |[[File:Leo Belgicus (Dutch-Belgic Lion of the Low Countries) Famiano Strada c1647.jpg|100x100px]] | |[[Leo Belgicus]] |- |{{flag|Malezija}} |[[File:Hang Tuah, Muzium Negara - cropped.jpg|75px]] |[[Hang Tuah]]<ref>{{navedi knjigo|title=The Rhetoric of Bangsa and Minzu|page=14|author=Liok Ee Tan|isbn=978-0-86746-909-7|year=1988|publisher=Monash Asia Institute}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The Presidential Notes: A biography of President Yusof bin Ishak|page=78|author=Melanie Chew|isbn=978-981-4032-48-3|year= 1999|publisher=SNP Publications|location=Singapore}}</ref> |[[Malajski tiger]]<ref>{{navedi knjigo |last=Minahan |first=James B.|date= 2009 |title=The Complete Guide to National Symbols and Emblems|url=https://archive.org/details/completeguideton0002mina |publisher=Greenwood |page=101 | isbn=978-0313344961}}</ref> |- |{{flag|Malta}} |[[File:Malta 1922 One Pound.jpg|75px]] |[[Melita (personifikacija)|Melita]] | |- |{{flag|Mehika}} |[[File:Alegoría de la Patria Mexicana 1.jpg|75px]] |Alegoría de la Patria Mexicana (Mehiška domovina), La China Poblana |[[Planinski orel]] |- |{{flag|Mongolija}} |[[File:Bust of Genghis Khan in Mongolia.jpg|75px]] |[[Džingiskan]] | |- |{{flag|Črna gora}} |[[File:Vlah_Church_2.jpg|75px]] | Lovćenska vila, mati Črna gora | |- |{{flag|Maroko}} |[[File:BarbaryLionB1898bw.jpg|75px]] | |[[Berberski lev]] |- |{{flag|Nizozemska}} |[[File:Beeld van de Nederlandse maagd, bovenop monument 1813 - 's-Gravenhage - 20363409 - RCE.jpg|75px]] |[[Nizozemska devica]] * Nizozemski mornar ([[Holandija]]) |[[Nizozemski republiški lev]], Leo Hollandicus, Leo Belgicus |- | {{flag|Nepal}} | [[File:Gurkha Soldier Monument, London - April 2008.jpg|75px]] | [[Gurke]], [[Šerpe]] | [[Jeti]]<ref>{{navedi splet|url=https://nepalitimes.com/here-now/love-it-or-hate-it-it-s-abominable|title=Love it or hate it, it's abominable|last=Subba|first=Sanghamitra|date=29 January 2020 }}</ref> |- |{{flag|Nova Zelandija}} |[[File:Palmerston NZ Boer War Memorial closer.jpg|75px]] |[[Zealandia (personifikacija)|Zealandia]],<ref>{{navedi splet|url=https://teara.govt.nz/en/photograph/32532/south-african-war-memorial-waimate|title = South African War memorial, Waimate| last1=Phillips | first1=Jock }}</ref> * [[Južni človek]] ([[Južni otok]])<ref>Dingwall, R. "[http://www.ost-sculpture.org.nz/press/southern-man-dunedin-airport-2000/ Southern Man (Dunedin Airport)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129230946/http://www.ost-sculpture.org.nz/press/southern-man-dunedin-airport-2000/ |date=2018-01-29 }}", Otago Sculpture Trust, 19 November 2011. Retrieved 14 July 2017.</ref> |[[Kivi (ptica)|Kivi]] |- | {{flag|Nikaragva}} | [[File:El Güegüense Original.jpg|75px]] | ''[[El Güegüense]]'' | [[Motmot]] |- | {{flag|Severna Makedonija}} | [[File:Mother Macedonia - personification of Macedonia.jpg|75px]] | Mati Makedonija<ref>{{citation|title=A Manifesto from the Provisional Government of Macedonia|year=1881|quote=Our mother Macedonia became now as a widow, lonely and deserted by her sons. She does not fly the banner of the victorious Macedonian army}}</ref><ref>[[:File:Divided Bulgaria after the Conress of Berlin.jpg|Bulgarian graphic representation of Bulgaria, East Rumelia and North Macedonia]]</ref> |Levinja |- | {{flag|Norveška}} | [[File:Norges Grundlov 1814 Frihed Lighed Broderskab, 1914.jpg|75px]] | Mati Norveška, Ola & Kari, [[Nór]] | |- | {{flagicon image|Flag of Palestine.svg}} [[Palestina]] | | [[Handala]] | |- | {{flag|Peru}} | [[File:Patria (foto de Eugenio Courret).jpg|75px]] | [[Perujska domovina]] | [[Vikunja]] |- | {{flag|Filipini}} |[[File:RizalParkIntramurosGolfClubjf8588 13.JPG|left|frameless|75px]] | Filipinska mati, Juan dela Cruz |[[Carabao]] |- | {{flag|Poljska}} | [[File:Polonia 2.jpg|75px]] | [[Polonia (personifikacija)|Polonia]] | [[Orzeł Biały|Beli orel]] |- | {{flag|Portugalska}} | [[File:Zepovinho.jpg|75px]] | ''[[Zé Povinho]]'', Podoba republike, angel varuh Portugalske | [[Petelin iz Barcelosa]] |- | {{flag|Romunija}} | [[File:Revolutionary Romania by C D Rosenthal.jpg|75px]] | [[România]] | [[Evrazijski ris|Ris]] |- | {{flag|Rusija}} | [[File:RossiiaLaveretsky.jpg|75px]] | [[Mati Rusija]], [[Ruska zima]] | [[Ruski medved]] |- | {{flag|San Marino}} | [[File:Statua della Libertà.jpg|75px]] | [[Svoboda (personifikacija)|Svoboda]], [[sveti Marin]] | |- | {{flag|Srbija}} | [[File:Jugoslavija na Jadranu.jpg|75px]] | [[Mati Srbija]] | [[Srbski orel]] |- | {{flag|Singapur}} | [[File:Singapore_Mini_Merlion.JPG|75px]] | |[[Merlion]] |- |{{flag|Slovaška}} |[[File:Janosik - Wladyslaw Skoczylas (77104868) (cropped).jpg|75px]] |[[Juraj Jánošík|Jánošík]] | |- | {{flag|Slovenija}} | [[File:Leopold Layer - Kralj Matjaž.jpg|75px]] | [[Kralj Matjaž]] | |- |{{flag|Južna Afrika}} |[[File:Castle of Good Hope (11).jpg|frameless|97x97px]] |Gospa dobrega upanja |[[Skokonoga gazela]] |- | {{flag|Španija}} | [[File:Madrid - Biblioteca Nacional de España, alegoría de Hispania 1.jpg|75px]] | [[Alegorija Hispania]] * [[Breogán]] ([[Galicija (Španija)|Galicija]]) | Hispanski lev |- | {{flag|Šrilanka}} | | Sri Lanka Matha (''mati Šrilanka'') | [[Lev]] |- | {{flag|Surinam}} | [[File:Mama Sranan Sculpture.JPG|75px]] | Mama Sranan (''Mati Surinama''), kip Jozepha Klasa iz leta 1965 v središču [[Paramaribo|Paramariba]], upodablja materinski lik, ki drži pet otrok; ti predstavljajo etnične skupine Surinama.<ref>{{navedi splet |url=http://www.parbode.com/opinie/item/2629-kunstschatten-mama-sranan |title=Kunstschatten: Mama Sranan - Parbode Magazine |access-date=2016-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160414071938/http://www.parbode.com/opinie/item/2629-kunstschatten-mama-sranan |archive-date=2016-04-14 |url-status=dead }}</ref> | |- | {{flag|Švedska}} | [[File:Moder svea berga.JPG|75px]] | [[Moati Svea]] (''Moder Svea'') | |- | {{flag|Švica}} | [[File:HELVETIA bronze statue ST KARLSHOF ZUG artist anna bang 2023 extra warm.jpg|75px]] | [[Helvetia]] * Basilea ([[Basel]]) * Berna ([[Bern]]) * Geneva ([[Ženeva]]) * Tigurina Virgo ([[Zürich]]) * Lucerna ([[Luzern]]) | [[krava]]<ref>Valance, Marc. (Baden, 2013) ''Die Schweizer Kuh. Kult und Vermarktung eines nationalen Symbols'', p. 6 ff.</ref> |- | {{flag|Tajska}} | [[File:Phra Sayamadevathiraja.jpg|75px]] | [[Siam Devadhiraj]] | [[Beli slon]] |- | {{flag|Ukrajina}} |[[File:Fedir Stovbynenko - Kozak-bandyryst (1890).jpg|80x80px]] | [[Kozak Mamaj]] |[[Rusinski lev]] |- |{{flag|Združeno kraljestvo}} | [[File:Britannia-Statue.jpg|75px]] | [[Britanija (poosebitev)|Britanija]], [[John Bull]] * [[Dame Wales]] ([[Wales]]) * [[Scota]] ([[Škotska]]) | [[Buldog]] * [[Lev in enorog]] ([[Anglija]] in Škotska) * [[Welški zmaj]] (Wales) |- | {{flag|Združene države Amerike}} | [[File:(Columbia standing on the earth, holding an American flag and trademark sign) (LOC).jpg|75px]] | [[Columbia (personification)|Columbia]], [[Liberty (personification)|Lady Liberty]], [[Lady Justice]] * [[Stric Sam]] (zvezna vlada) * Billy Yank (Sever, zastarelo) *Johnny Reb (Jug, zastarelo) *Brat Jonathan (Nova Anglija) *Kamehameha Veliki (Havaji) *Guardian (Oklahoma) *Duh žrtvovanja (Teksas) *Mormonski pionirji (Utah) *Zeleni planinci (Vermont) | Beloglavi orel, ameriški bivol, lesna klopotača * [[kit grbavec ]] ([[Havaji]]) * [[Coquí]] ([[Portoriko]]) * [[Teksaški longhorn|Longhorn]] ([[Teksas]]) |- | {{flag|Urugvaj}} | [[File:El Altar de la Patria.png|75px]] | Efigie de la República | |- | {{flag|Venezuela}} | | [[Juan Bimba]] (obsolete) | |- | {{flag|Vietnam}} | [[File:Phù điêu Quốc tổ Lạc Long Quân tại Đền Nội Bình Đà.jpg|75px]] | [[Lạc Long Quân]] in [[Âu Cơ]] | [[Vietnamski zmaj]], ptič Lạc |- |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Personifications of nations}} * [http://www.gfl-journal.de/1-2000/sagarra.html A scholarly case study of the evolution of Deutscher Michel] * [http://theses.gla.ac.uk/1053/1/2001stirlingphd.pdf Kirsten Stirling: "The Image of the Nation as a Woman in Twentieth Century Scottish Literature"] [[Kategorija:Državni simboli]] lrsrogv05s81irbi91jfaw22jsj8qfz 1 564695 6709408 6457586 2026-07-10T17:42:19Z Stebunik 55592 6709408 wikitext text/x-wiki == Pristransko? == Nekdo je stavil na ta članek oznako, češ da je ''pristranski''. Tam pa tudi piše: '''"Glejte razpravo na pogovorni strani!"''' - In kaj je bilo razen teh mojih današnjih vrstic na Pogovorni strani? Nič. Po atmosferi, ki vlada v nekaterih krogih, bi človek potemtakem sodil, da je hotel dotični dati le oznako "Ta članek se mi ne dopade" - kar pa sploh ni veljavna oznaka v Wikipediji. Zato bom to oznako čez nekaj časa - če ne bom ničesar utemeljenega našel na pogovorni stani - umaknil. Velja?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:33, 9. avgust 2024 (CEST) :Članek je vsekakor pristranski saj je izjavljeno, da partizani se nikoli niso direktno spopadali z okupatorji ampak so pobijali civiliste kar je čista laž. Cela Evropa za razliko od nekaterih slovencev ve kdo se je boril proti okupatorjem in kvizlingom na področju Jugoslavije. [[Posebno:Prispevki/89.212.1.147|89.212.1.147]] 10:33, 21. junij 2025 (CEST) == Nepopoln == Ta članek o zločinih bi prej kot ''pristanski'' lahko dobil oznako kot ''nepopoln'', s premalo ''zanesljivih virov''. Zločini so bili namreč nedvomno hujši in večjih razmer, kot članek navaja; pa tudi jih niso povzročali le partizani in zavezniki. Vidi se, da je ta članek preveden, in bi bilo dobro malo pregledati jezik; obenem vanj niso skoraj nič vključene slovenske razmere, ki so pa bile ponekod še hujše kot v nekaterih krajih, ki jih članek navaja. Pa k pomanjkljivostim članka, od katerih bi izpostavil eno. Za primer naj navedem trditev člankarja, ki med drugim pravi: :''Poleg tega je v jugoslovanskih taboriščih od oktobra 1944 do marca 1948 umrlo približno 51.000 ljudi.''. Od kod je avtor dobil to številko, ko je resnično število najbrže večje. Kdor ne verjame, naj pride osebno v zloglasno taborišče Knićanin, kjer so našli smrt mnogi naši jugoslovanski sodržavljani-Vojvodinci samo zato, ker so bili nemške narodnosti: od otrok do starcev - moški so pa tako večinoma že prej v bojih ali povojnih pobojih izgubili življenje - če jim ni uspelo pobegniti kam v širni svet. Tako je med Donauschwaben ob koncu 2. svetovne vojne krožila krilatica: "Fritz, ne beli si glave s tem, ali ostaneš ali zbežiš - saj te bo tako ali tako vzel hudič." (Antal Schwarz) Ta omenjena številka je torej gotovo prenizka, saj so ujetniki umirali podobno tudi v drugih številnih taboriščih po Vojvodini in Srbiji. Po zanesljivih podatkih je samo v enem takem taborišču - [[Knićanin]] (nekdanji Rudolfsgnad) umrlo in bilo vrženo v masovno grobnico na Telečki zunaj vasi, kjer ima danes tudi svoj spodoben spomenik, med 12000-15000 otrok in starcev ter žena. Takih koncentracijskih taborišč pa so ustanovili Titovi komunisti samo po Vojvodini skoraj 100. <ref>{{cite web|url= https://halbjahresschrift.de/deutsche-kriegsgefangene-jugoslawien/|title= Deutsche Kriegsgefangene als Arbeitskräfte in der jugoslawischen Wirtschaft zwischen 1945 und 1949|publisher= Halbjahresschrift für Geschichte und Zeitgeschehen in Zentral- und Südosteuropa|author=Saša S. Ilić|date=2019-2020 |place=Belgrad|accessdate=9. avgust 2024}}</ref> Kako je možno tako visoko število? Po kratkem postopku so kar celo nemško vas ogradili z žico, in tako je čez noč nastalo morilsko taborišče, iz katerega se ni smelo ven. Eden glavnih vzrokov smrti - če ne glavni - pa je bil zimski mraz, saj se v teh hišah pozimi ni kurilo. Tako so že prvo zimo pokurili v stiski taboriščniki vse, kar je gorelo, tudi tisto, s čimer je bila napolnjena žimnica ali posteljnina: potem pa zlasti ponoči zmrzovali in mnogi tudi zmrznili. V [[Ečka|Ečki]] še živi petindevetdesetletna Liza Himmel, ki je bila kot otrok v štirih takih taboriščih; in pravi, da je bilo v Knićaninu najhuje. Nečak istoimenega narodnega heroja Antal Reves ([[Antal Révész]] - njegova rojstna ulica je dobila ime po njem) iz [[Mužlja|Mužlje]], ki je bil nekaj časa kot zaupanja vreden komunist tudi namestnik komandanta koncentracijskega taborišča Kničanin, je obsojal take krutosti, kakor tudi nekatere druge zgrešene poteze socializma. Zaradi svojega čuta za pravičnost in resnsicoljubnost si je prislužil [[Goli otok]]. On je vedel pripovedovati, kako neusmiljeno je ravnala KP ne le z odraslimi, ampak tudi z nedolžnimi otroki, ki so jih tudi do smrti sestradali. Je pa to vsekakor velik nauk, da se iz tega naučimo, da zgodovinskih napak ne ponovimo: saj se celo veren človek težko ustavlja maščevalni sli, kaj šele brez vere.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:55, 9. avgust 2024 (CEST) == Nepristranski viri manjkajo == Glavna pomanjkljivost tega članka je pravzaprav pomanjkanje objektivnih virov. Ker so komunisti pobijali po vojni ne le celih družin, ampak tudi cele vasi (npr. tkim. "Folksdojčerje") tako po Sloveniji in tudi drugod, o nekaterih družinah sploh ni podatkov. Poleg tega pa so namerno odstranjevali sledi zločinov. To je razlog, da so jih "osvoboditelji" brez sodbe klali po kraških jamah in zapuščenih rudnikih ter se nato polastili njihovega premoženja. Glede tega so najbolj natančni prac jugoslovanski Nemci (tj. Donauschwaben), ki so za vsako vas izdali "Heimatsbuch", kjer so popisane vse žrtve povojnih zunajsodnih pobojev. Samo nemške neoborožene civilne žrtve cenijo od 60.000 do 150.000 oseb. Značilno za "leve" zgodovinarje pa je ravno igranje s številkami. Poleg tega oni odločajo, kdo se je boril na "pravi" strani, ne pa, kdo je delal "prav po svoji vesti", kar je za človeško odločanje in rananje najpomembnejše. Če to odpišemo, potem tudi na moralnem področju odpremo vrata [[umetna inteligenca|umetni inteligenci]] brez odgovornosti, brez človečnosti in brez vesti.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:41, 10. julij 2026 (CEST) ptexqrhd521fst3zf7tgmla6du8h0rg 6709409 6709408 2026-07-10T17:45:22Z Stebunik 55592 /* Nepristranski viri manjkajo */ 6709409 wikitext text/x-wiki == Pristransko? == Nekdo je stavil na ta članek oznako, češ da je ''pristranski''. Tam pa tudi piše: '''"Glejte razpravo na pogovorni strani!"''' - In kaj je bilo razen teh mojih današnjih vrstic na Pogovorni strani? Nič. Po atmosferi, ki vlada v nekaterih krogih, bi človek potemtakem sodil, da je hotel dotični dati le oznako "Ta članek se mi ne dopade" - kar pa sploh ni veljavna oznaka v Wikipediji. Zato bom to oznako čez nekaj časa - če ne bom ničesar utemeljenega našel na pogovorni stani - umaknil. Velja?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:33, 9. avgust 2024 (CEST) :Članek je vsekakor pristranski saj je izjavljeno, da partizani se nikoli niso direktno spopadali z okupatorji ampak so pobijali civiliste kar je čista laž. Cela Evropa za razliko od nekaterih slovencev ve kdo se je boril proti okupatorjem in kvizlingom na področju Jugoslavije. [[Posebno:Prispevki/89.212.1.147|89.212.1.147]] 10:33, 21. junij 2025 (CEST) == Nepopoln == Ta članek o zločinih bi prej kot ''pristanski'' lahko dobil oznako kot ''nepopoln'', s premalo ''zanesljivih virov''. Zločini so bili namreč nedvomno hujši in večjih razmer, kot članek navaja; pa tudi jih niso povzročali le partizani in zavezniki. Vidi se, da je ta članek preveden, in bi bilo dobro malo pregledati jezik; obenem vanj niso skoraj nič vključene slovenske razmere, ki so pa bile ponekod še hujše kot v nekaterih krajih, ki jih članek navaja. Pa k pomanjkljivostim članka, od katerih bi izpostavil eno. Za primer naj navedem trditev člankarja, ki med drugim pravi: :''Poleg tega je v jugoslovanskih taboriščih od oktobra 1944 do marca 1948 umrlo približno 51.000 ljudi.''. Od kod je avtor dobil to številko, ko je resnično število najbrže večje. Kdor ne verjame, naj pride osebno v zloglasno taborišče Knićanin, kjer so našli smrt mnogi naši jugoslovanski sodržavljani-Vojvodinci samo zato, ker so bili nemške narodnosti: od otrok do starcev - moški so pa tako večinoma že prej v bojih ali povojnih pobojih izgubili življenje - če jim ni uspelo pobegniti kam v širni svet. Tako je med Donauschwaben ob koncu 2. svetovne vojne krožila krilatica: "Fritz, ne beli si glave s tem, ali ostaneš ali zbežiš - saj te bo tako ali tako vzel hudič." (Antal Schwarz) Ta omenjena številka je torej gotovo prenizka, saj so ujetniki umirali podobno tudi v drugih številnih taboriščih po Vojvodini in Srbiji. Po zanesljivih podatkih je samo v enem takem taborišču - [[Knićanin]] (nekdanji Rudolfsgnad) umrlo in bilo vrženo v masovno grobnico na Telečki zunaj vasi, kjer ima danes tudi svoj spodoben spomenik, med 12000-15000 otrok in starcev ter žena. Takih koncentracijskih taborišč pa so ustanovili Titovi komunisti samo po Vojvodini skoraj 100. <ref>{{cite web|url= https://halbjahresschrift.de/deutsche-kriegsgefangene-jugoslawien/|title= Deutsche Kriegsgefangene als Arbeitskräfte in der jugoslawischen Wirtschaft zwischen 1945 und 1949|publisher= Halbjahresschrift für Geschichte und Zeitgeschehen in Zentral- und Südosteuropa|author=Saša S. Ilić|date=2019-2020 |place=Belgrad|accessdate=9. avgust 2024}}</ref> Kako je možno tako visoko število? Po kratkem postopku so kar celo nemško vas ogradili z žico, in tako je čez noč nastalo morilsko taborišče, iz katerega se ni smelo ven. Eden glavnih vzrokov smrti - če ne glavni - pa je bil zimski mraz, saj se v teh hišah pozimi ni kurilo. Tako so že prvo zimo pokurili v stiski taboriščniki vse, kar je gorelo, tudi tisto, s čimer je bila napolnjena žimnica ali posteljnina: potem pa zlasti ponoči zmrzovali in mnogi tudi zmrznili. V [[Ečka|Ečki]] še živi petindevetdesetletna Liza Himmel, ki je bila kot otrok v štirih takih taboriščih; in pravi, da je bilo v Knićaninu najhuje. Nečak istoimenega narodnega heroja Antal Reves ([[Antal Révész]] - njegova rojstna ulica je dobila ime po njem) iz [[Mužlja|Mužlje]], ki je bil nekaj časa kot zaupanja vreden komunist tudi namestnik komandanta koncentracijskega taborišča Kničanin, je obsojal take krutosti, kakor tudi nekatere druge zgrešene poteze socializma. Zaradi svojega čuta za pravičnost in resnsicoljubnost si je prislužil [[Goli otok]]. On je vedel pripovedovati, kako neusmiljeno je ravnala KP ne le z odraslimi, ampak tudi z nedolžnimi otroki, ki so jih tudi do smrti sestradali. Je pa to vsekakor velik nauk, da se iz tega naučimo, da zgodovinskih napak ne ponovimo: saj se celo veren človek težko ustavlja maščevalni sli, kaj šele brez vere.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:55, 9. avgust 2024 (CEST) == Nepristranski viri manjkajo == Glavna pomanjkljivost tega članka je pravzaprav pomanjkanje objektivnih virov. Ker so komunisti pobijali po vojni ne le celih družin, ampak tudi cele vasi (npr. tkim. "Folksdojčerje") tako po Sloveniji in tudi drugod, o nekaterih družinah sploh ni podatkov. Poleg tega pa so namerno odstranjevali sledi zločinov. To je razlog, da so jih "osvoboditelji" brez sodbe klali po kraških jamah in zapuščenih rudnikih ter se nato polastili njihovega premoženja. Glede tega so najbolj natančni prav jugoslovanski Nemci (tj. Donauschwaben; poimenovanje "Folksdojčerji" je žaljivo), ki so za vsako vas izdali "Heimatsbuch", kjer so popisani žalostni dogodki ter vse žrtve povojnih zunajsodnih pobojev. Samo nemške neoborožene civilne žrtve cenijo od 60.000 do 150.000 oseb. Značilno za "leve" zgodovinarje pa je ravno igranje s številkami. Poleg tega oni odločajo, kdo se je boril na "pravi" strani, ne pa, kdo je delal "prav po svoji vesti", kar je za človeško odločanje in rananje najpomembnejše. Če to odpišemo, potem tudi na moralnem področju odpremo vrata [[umetna inteligenca|umetni inteligenci]] brez odgovornosti, brez človečnosti in brez vesti.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:41, 10. julij 2026 (CEST) 5kfyr8rrbigo3f2lvixzb3wnil18uir 6709417 6709409 2026-07-10T17:55:22Z Stebunik 55592 6709417 wikitext text/x-wiki == Pristransko? == Nekdo je stavil na ta članek oznako, češ da je ''pristranski''. Tam pa tudi piše: '''"Glejte razpravo na pogovorni strani!"''' - In kaj je bilo razen teh mojih današnjih vrstic na Pogovorni strani? Nič. Po atmosferi, ki vlada v nekaterih krogih, bi človek potemtakem sodil, da je hotel dotični dati le oznako "Ta članek se mi ne dopade" - kar pa sploh ni veljavna oznaka v Wikipediji. Zato bom to oznako čez nekaj časa - če ne bom ničesar utemeljenega našel na pogovorni stani - umaknil. Velja?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:33, 9. avgust 2024 (CEST) :Članek je vsekakor pristranski saj je izjavljeno, da partizani se nikoli niso direktno spopadali z okupatorji ampak so pobijali civiliste kar je čista laž. Cela Evropa za razliko od nekaterih slovencev ve kdo se je boril proti okupatorjem in kvizlingom na področju Jugoslavije. [[Posebno:Prispevki/89.212.1.147|89.212.1.147]] 10:33, 21. junij 2025 (CEST) == Nepopoln == Ta članek o zločinih bi prej kot ''pristanski'' lahko dobil oznako kot ''nepopoln'', s premalo ''zanesljivih virov''. Zločini so bili namreč nedvomno hujši in večjih razmer, kot članek navaja; pa tudi jih niso povzročali le partizani in zavezniki. Vidi se, da je ta članek preveden, in bi bilo dobro malo pregledati jezik; obenem vanj niso skoraj nič vključene slovenske razmere, ki so pa bile ponekod še hujše kot v nekaterih krajih, ki jih članek navaja. Pa k pomanjkljivostim članka, od katerih bi izpostavil eno. Za primer naj navedem trditev člankarja, ki med drugim pravi: :''Poleg tega je v jugoslovanskih taboriščih od oktobra 1944 do marca 1948 umrlo približno 51.000 ljudi.''. Od kod je avtor dobil to številko, ko je resnično število najbrže večje. Kdor ne verjame, naj pride osebno v zloglasno taborišče Knićanin, kjer so našli smrt mnogi naši jugoslovanski sodržavljani-Vojvodinci samo zato, ker so bili nemške narodnosti: od otrok do starcev - moški so pa tako večinoma že prej v bojih ali povojnih pobojih izgubili življenje - če jim ni uspelo pobegniti kam v širni svet. Tako je med Donauschwaben ob koncu 2. svetovne vojne krožila krilatica: "Fritz, ne beli si glave s tem, ali ostaneš ali zbežiš - saj te bo tako ali tako vzel hudič." (Antal Schwarz) Ta omenjena številka je torej gotovo prenizka, saj so ujetniki umirali podobno tudi v drugih številnih taboriščih po Vojvodini in Srbiji. Po zanesljivih podatkih je samo v enem takem taborišču - [[Knićanin]] (nekdanji Rudolfsgnad) umrlo in bilo vrženo v masovno grobnico na Telečki zunaj vasi, kjer ima danes tudi svoj spodoben spomenik, med 12000-15000 otrok in starcev ter žena. Takih koncentracijskih taborišč pa so ustanovili Titovi komunisti samo po Vojvodini skoraj 100. <ref>{{cite web|url= https://halbjahresschrift.de/deutsche-kriegsgefangene-jugoslawien/|title= Deutsche Kriegsgefangene als Arbeitskräfte in der jugoslawischen Wirtschaft zwischen 1945 und 1949|publisher= Halbjahresschrift für Geschichte und Zeitgeschehen in Zentral- und Südosteuropa|author=Saša S. Ilić|date=2019-2020 |place=Belgrad|accessdate=9. avgust 2024}}</ref> Kako je možno tako visoko število? Po kratkem postopku so kar celo nemško vas ogradili z žico, in tako je čez noč nastalo morilsko taborišče, iz katerega se ni smelo ven. Eden glavnih vzrokov smrti - če ne glavni - pa je bil zimski mraz, saj se v teh hišah pozimi ni kurilo. Tako so že prvo zimo pokurili v stiski taboriščniki vse, kar je gorelo, tudi tisto, s čimer je bila napolnjena žimnica ali posteljnina: potem pa zlasti ponoči zmrzovali in mnogi tudi zmrznili. V [[Ečka|Ečki]] še živi petindevetdesetletna Liza Himmel, ki je bila kot otrok v štirih takih taboriščih; in pravi, da je bilo v Knićaninu najhuje. Nečak istoimenega narodnega heroja Antal Reves ([[Antal Révész]] - njegova rojstna ulica je dobila ime po njem) iz [[Mužlja|Mužlje]], ki je bil nekaj časa kot zaupanja vreden komunist tudi namestnik komandanta koncentracijskega taborišča Kničanin, je obsojal take krutosti, kakor tudi nekatere druge zgrešene poteze socializma. Zaradi svojega čuta za pravičnost in resnsicoljubnost si je prislužil [[Goli otok]]. On je vedel pripovedovati, kako neusmiljeno je ravnala KP ne le z odraslimi, ampak tudi z nedolžnimi otroki, ki so jih tudi do smrti sestradali. Je pa to vsekakor velik nauk, da se iz tega naučimo, da zgodovinskih napak ne ponovimo: saj se celo veren človek težko ustavlja maščevalni sli, kaj šele brez vere.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:55, 9. avgust 2024 (CEST) == Nepristranski viri manjkajo == Glavna pomanjkljivost tega članka je pravzaprav pomanjkanje objektivnih virov. Ker so komunisti pobijali po vojni ne le celih družin, ampak tudi cele vasi (npr. tkim. "Folksdojčerje") tako po Sloveniji in tudi drugod, o nekaterih družinah sploh ni podatkov. Poleg tega pa so namerno odstranjevali sledi zločinov. To je razlog, da so jih "osvoboditelji" brez sodbe klali po kraških jamah in zapuščenih rudnikih ter se nato polastili njihovega premoženja. Glede tega so najbolj natančni prav jugoslovanski Nemci (tj. Donauschwaben; poimenovanje "Folksdojčerji" je žaljivo), ki so za vsako vas izdali "Heimatsbuch", kjer so popisani žalostni dogodki ter vse žrtve povojnih zunajsodnih pobojev. Samo nemške neoborožene civilne žrtve cenijo od 60.000 do 150.000 oseb. Značilno za "leve" zgodovinarje pa je ravno igranje s številkami. Poleg tega oni odločajo, kdo se je boril na "pravi" strani, ne pa, kdo je delal "prav po svoji vesti", kar je za človeško odločanje in rananje najpomembnejše. Če to odpišemo, potem tudi na moralnem področju odpremo vrata [[umetna inteligenca|umetni inteligenci]] brez odgovornosti, brez človečnosti in brez vesti.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:41, 10. julij 2026 (CEST) :Sem bi smeli prišteti tudi "njihove" žrtve. Glede [[Goli otok|Golega otoka]] je zelo poučna življenjska zgodba nedavno preminulega politika in akademika [[Dragoljub Mićunović|Dragoljuba Mićunovića]] (1930-2026), ki sam ni vedel, čemu so ga kot 17-letnega dijaka obsodili na 20 mesecev "Titovih blagodati" in mu tako ukradli najlepše fantovsko obdobje. Tudi za to ni do danes nihče odgovarjal. Poleg omenjenega Antala sem poznal tudi slovenskega mojstra Lojzeta Kastelica, čigar glavni "greh" je bil to, da je bila njegova žena Nemka in da je zapustil službo tajnika pri Moše Pijadu, ko je zvedel za Titove pogrome nad Vojvodinskimi Nemci.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:55, 10. julij 2026 (CEST) o0qo795hi689y6nvmy5y6imenj07g3n 6709422 6709417 2026-07-10T18:06:46Z Stebunik 55592 /* Pristransko? */ 6709422 wikitext text/x-wiki == Pristransko? == Nekdo je stavil na ta članek oznako, češ da je ''pristranski''. Tam pa tudi piše: '''"Glejte razpravo na pogovorni strani!"''' - In kaj je bilo razen teh mojih današnjih vrstic na Pogovorni strani? Nič. Po atmosferi, ki vlada v nekaterih krogih, bi človek potemtakem sodil, da je hotel dotični dati le oznako "Ta članek se mi ne dopade" - kar pa sploh ni veljavna oznaka v Wikipediji. Zato bom to oznako čez nekaj časa - če ne bom ničesar utemeljenega našel na pogovorni stani - umaknil. Velja?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:33, 9. avgust 2024 (CEST) :Članek je vsekakor pristranski saj je izjavljeno, da partizani se nikoli niso direktno spopadali z okupatorji ampak so pobijali civiliste kar je čista laž. Cela Evropa za razliko od nekaterih slovencev ve kdo se je boril proti okupatorjem in kvizlingom na področju Jugoslavije. [[Posebno:Prispevki/89.212.1.147|89.212.1.147]] 10:33, 21. junij 2025 (CEST) ::Ne moreš govoriti o laži brez navajanja virov. Kaj so pa partizani delali na Štajerskem s civilisti pa tudi z ujetimi in razoroženimi Nemci, pa sem slišal od domačih in sosedov. Tako sem med drugim slišal, kako je bil maščevalen Mitja Ribičič, ko so selili Nemce po vojni iz Cankove: sam jih je nalagal kot mlad oficir na tovornjak, ko bi lahko to nečastno delo opravljal kdo od nižjih. Kaj je na stvari, nisem mogel ugotoviti, ampak tisti Ljubljančan je bil zaupanja vreden človek. Ni torej prav, da se nekaj imenuje laž, kar se ne strinja z našim mnenjem. Ti napiši, kako misliš, da je bilo, ali kako si slišal, da je bilo. To je čisto pošteno. Ni pa pošteno, da drugačne trditve kar povprek in vnaprej imaš za lažne, ker jih ni rekla "prava stran". Bili so takrat strašni časi, ko je bilo veliko tudi osebnega maščevanja; obstajali pa so tudi dobri ljudje, ki so kljub vsemu sledili svojo vest. Med takimi vedno bolj omenjajo tudi [[Ivan Potrč|Ivana Potrča]]. In ubogati svojo vest je potrebno tudi danes. Bolj, kot pa da se obmetujemo z lažnivci itd.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 10. julij 2026 (CEST) == Nepopoln == Ta članek o zločinih bi prej kot ''pristanski'' lahko dobil oznako kot ''nepopoln'', s premalo ''zanesljivih virov''. Zločini so bili namreč nedvomno hujši in večjih razmer, kot članek navaja; pa tudi jih niso povzročali le partizani in zavezniki. Vidi se, da je ta članek preveden, in bi bilo dobro malo pregledati jezik; obenem vanj niso skoraj nič vključene slovenske razmere, ki so pa bile ponekod še hujše kot v nekaterih krajih, ki jih članek navaja. Pa k pomanjkljivostim članka, od katerih bi izpostavil eno. Za primer naj navedem trditev člankarja, ki med drugim pravi: :''Poleg tega je v jugoslovanskih taboriščih od oktobra 1944 do marca 1948 umrlo približno 51.000 ljudi.''. Od kod je avtor dobil to številko, ko je resnično število najbrže večje. Kdor ne verjame, naj pride osebno v zloglasno taborišče Knićanin, kjer so našli smrt mnogi naši jugoslovanski sodržavljani-Vojvodinci samo zato, ker so bili nemške narodnosti: od otrok do starcev - moški so pa tako večinoma že prej v bojih ali povojnih pobojih izgubili življenje - če jim ni uspelo pobegniti kam v širni svet. Tako je med Donauschwaben ob koncu 2. svetovne vojne krožila krilatica: "Fritz, ne beli si glave s tem, ali ostaneš ali zbežiš - saj te bo tako ali tako vzel hudič." (Antal Schwarz) Ta omenjena številka je torej gotovo prenizka, saj so ujetniki umirali podobno tudi v drugih številnih taboriščih po Vojvodini in Srbiji. Po zanesljivih podatkih je samo v enem takem taborišču - [[Knićanin]] (nekdanji Rudolfsgnad) umrlo in bilo vrženo v masovno grobnico na Telečki zunaj vasi, kjer ima danes tudi svoj spodoben spomenik, med 12000-15000 otrok in starcev ter žena. Takih koncentracijskih taborišč pa so ustanovili Titovi komunisti samo po Vojvodini skoraj 100. <ref>{{cite web|url= https://halbjahresschrift.de/deutsche-kriegsgefangene-jugoslawien/|title= Deutsche Kriegsgefangene als Arbeitskräfte in der jugoslawischen Wirtschaft zwischen 1945 und 1949|publisher= Halbjahresschrift für Geschichte und Zeitgeschehen in Zentral- und Südosteuropa|author=Saša S. Ilić|date=2019-2020 |place=Belgrad|accessdate=9. avgust 2024}}</ref> Kako je možno tako visoko število? Po kratkem postopku so kar celo nemško vas ogradili z žico, in tako je čez noč nastalo morilsko taborišče, iz katerega se ni smelo ven. Eden glavnih vzrokov smrti - če ne glavni - pa je bil zimski mraz, saj se v teh hišah pozimi ni kurilo. Tako so že prvo zimo pokurili v stiski taboriščniki vse, kar je gorelo, tudi tisto, s čimer je bila napolnjena žimnica ali posteljnina: potem pa zlasti ponoči zmrzovali in mnogi tudi zmrznili. V [[Ečka|Ečki]] še živi petindevetdesetletna Liza Himmel, ki je bila kot otrok v štirih takih taboriščih; in pravi, da je bilo v Knićaninu najhuje. Nečak istoimenega narodnega heroja Antal Reves ([[Antal Révész]] - njegova rojstna ulica je dobila ime po njem) iz [[Mužlja|Mužlje]], ki je bil nekaj časa kot zaupanja vreden komunist tudi namestnik komandanta koncentracijskega taborišča Kničanin, je obsojal take krutosti, kakor tudi nekatere druge zgrešene poteze socializma. Zaradi svojega čuta za pravičnost in resnsicoljubnost si je prislužil [[Goli otok]]. On je vedel pripovedovati, kako neusmiljeno je ravnala KP ne le z odraslimi, ampak tudi z nedolžnimi otroki, ki so jih tudi do smrti sestradali. Je pa to vsekakor velik nauk, da se iz tega naučimo, da zgodovinskih napak ne ponovimo: saj se celo veren človek težko ustavlja maščevalni sli, kaj šele brez vere.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:55, 9. avgust 2024 (CEST) == Nepristranski viri manjkajo == Glavna pomanjkljivost tega članka je pravzaprav pomanjkanje objektivnih virov. Ker so komunisti pobijali po vojni ne le celih družin, ampak tudi cele vasi (npr. tkim. "Folksdojčerje") tako po Sloveniji in tudi drugod, o nekaterih družinah sploh ni podatkov. Poleg tega pa so namerno odstranjevali sledi zločinov. To je razlog, da so jih "osvoboditelji" brez sodbe klali po kraških jamah in zapuščenih rudnikih ter se nato polastili njihovega premoženja. Glede tega so najbolj natančni prav jugoslovanski Nemci (tj. Donauschwaben; poimenovanje "Folksdojčerji" je žaljivo), ki so za vsako vas izdali "Heimatsbuch", kjer so popisani žalostni dogodki ter vse žrtve povojnih zunajsodnih pobojev. Samo nemške neoborožene civilne žrtve cenijo od 60.000 do 150.000 oseb. Značilno za "leve" zgodovinarje pa je ravno igranje s številkami. Poleg tega oni odločajo, kdo se je boril na "pravi" strani, ne pa, kdo je delal "prav po svoji vesti", kar je za človeško odločanje in rananje najpomembnejše. Če to odpišemo, potem tudi na moralnem področju odpremo vrata [[umetna inteligenca|umetni inteligenci]] brez odgovornosti, brez človečnosti in brez vesti.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:41, 10. julij 2026 (CEST) :Sem bi smeli prišteti tudi "njihove" žrtve. Glede [[Goli otok|Golega otoka]] je zelo poučna življenjska zgodba nedavno preminulega politika in akademika [[Dragoljub Mićunović|Dragoljuba Mićunovića]] (1930-2026), ki sam ni vedel, čemu so ga kot 17-letnega dijaka obsodili na 20 mesecev "Titovih blagodati" in mu tako ukradli najlepše fantovsko obdobje. Tudi za to ni do danes nihče odgovarjal. Poleg omenjenega Antala sem poznal tudi slovenskega mojstra Lojzeta Kastelica, čigar glavni "greh" je bil to, da je bila njegova žena Nemka in da je zapustil službo tajnika pri Moše Pijadu, ko je zvedel za Titove pogrome nad Vojvodinskimi Nemci.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:55, 10. julij 2026 (CEST) g24fn7rfextks6qhmb3lh2vjbqwax9m 6709423 6709422 2026-07-10T18:08:30Z Stebunik 55592 /* Nepristranski viri manjkajo */ 6709423 wikitext text/x-wiki == Pristransko? == Nekdo je stavil na ta članek oznako, češ da je ''pristranski''. Tam pa tudi piše: '''"Glejte razpravo na pogovorni strani!"''' - In kaj je bilo razen teh mojih današnjih vrstic na Pogovorni strani? Nič. Po atmosferi, ki vlada v nekaterih krogih, bi človek potemtakem sodil, da je hotel dotični dati le oznako "Ta članek se mi ne dopade" - kar pa sploh ni veljavna oznaka v Wikipediji. Zato bom to oznako čez nekaj časa - če ne bom ničesar utemeljenega našel na pogovorni stani - umaknil. Velja?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:33, 9. avgust 2024 (CEST) :Članek je vsekakor pristranski saj je izjavljeno, da partizani se nikoli niso direktno spopadali z okupatorji ampak so pobijali civiliste kar je čista laž. Cela Evropa za razliko od nekaterih slovencev ve kdo se je boril proti okupatorjem in kvizlingom na področju Jugoslavije. [[Posebno:Prispevki/89.212.1.147|89.212.1.147]] 10:33, 21. junij 2025 (CEST) ::Ne moreš govoriti o laži brez navajanja virov. Kaj so pa partizani delali na Štajerskem s civilisti pa tudi z ujetimi in razoroženimi Nemci, pa sem slišal od domačih in sosedov. Tako sem med drugim slišal, kako je bil maščevalen Mitja Ribičič, ko so selili Nemce po vojni iz Cankove: sam jih je nalagal kot mlad oficir na tovornjak, ko bi lahko to nečastno delo opravljal kdo od nižjih. Kaj je na stvari, nisem mogel ugotoviti, ampak tisti Ljubljančan je bil zaupanja vreden človek. Ni torej prav, da se nekaj imenuje laž, kar se ne strinja z našim mnenjem. Ti napiši, kako misliš, da je bilo, ali kako si slišal, da je bilo. To je čisto pošteno. Ni pa pošteno, da drugačne trditve kar povprek in vnaprej imaš za lažne, ker jih ni rekla "prava stran". Bili so takrat strašni časi, ko je bilo veliko tudi osebnega maščevanja; obstajali pa so tudi dobri ljudje, ki so kljub vsemu sledili svojo vest. Med takimi vedno bolj omenjajo tudi [[Ivan Potrč|Ivana Potrča]]. In ubogati svojo vest je potrebno tudi danes. Bolj, kot pa da se obmetujemo z lažnivci itd.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 10. julij 2026 (CEST) == Nepopoln == Ta članek o zločinih bi prej kot ''pristanski'' lahko dobil oznako kot ''nepopoln'', s premalo ''zanesljivih virov''. Zločini so bili namreč nedvomno hujši in večjih razmer, kot članek navaja; pa tudi jih niso povzročali le partizani in zavezniki. Vidi se, da je ta članek preveden, in bi bilo dobro malo pregledati jezik; obenem vanj niso skoraj nič vključene slovenske razmere, ki so pa bile ponekod še hujše kot v nekaterih krajih, ki jih članek navaja. Pa k pomanjkljivostim članka, od katerih bi izpostavil eno. Za primer naj navedem trditev člankarja, ki med drugim pravi: :''Poleg tega je v jugoslovanskih taboriščih od oktobra 1944 do marca 1948 umrlo približno 51.000 ljudi.''. Od kod je avtor dobil to številko, ko je resnično število najbrže večje. Kdor ne verjame, naj pride osebno v zloglasno taborišče Knićanin, kjer so našli smrt mnogi naši jugoslovanski sodržavljani-Vojvodinci samo zato, ker so bili nemške narodnosti: od otrok do starcev - moški so pa tako večinoma že prej v bojih ali povojnih pobojih izgubili življenje - če jim ni uspelo pobegniti kam v širni svet. Tako je med Donauschwaben ob koncu 2. svetovne vojne krožila krilatica: "Fritz, ne beli si glave s tem, ali ostaneš ali zbežiš - saj te bo tako ali tako vzel hudič." (Antal Schwarz) Ta omenjena številka je torej gotovo prenizka, saj so ujetniki umirali podobno tudi v drugih številnih taboriščih po Vojvodini in Srbiji. Po zanesljivih podatkih je samo v enem takem taborišču - [[Knićanin]] (nekdanji Rudolfsgnad) umrlo in bilo vrženo v masovno grobnico na Telečki zunaj vasi, kjer ima danes tudi svoj spodoben spomenik, med 12000-15000 otrok in starcev ter žena. Takih koncentracijskih taborišč pa so ustanovili Titovi komunisti samo po Vojvodini skoraj 100. <ref>{{cite web|url= https://halbjahresschrift.de/deutsche-kriegsgefangene-jugoslawien/|title= Deutsche Kriegsgefangene als Arbeitskräfte in der jugoslawischen Wirtschaft zwischen 1945 und 1949|publisher= Halbjahresschrift für Geschichte und Zeitgeschehen in Zentral- und Südosteuropa|author=Saša S. Ilić|date=2019-2020 |place=Belgrad|accessdate=9. avgust 2024}}</ref> Kako je možno tako visoko število? Po kratkem postopku so kar celo nemško vas ogradili z žico, in tako je čez noč nastalo morilsko taborišče, iz katerega se ni smelo ven. Eden glavnih vzrokov smrti - če ne glavni - pa je bil zimski mraz, saj se v teh hišah pozimi ni kurilo. Tako so že prvo zimo pokurili v stiski taboriščniki vse, kar je gorelo, tudi tisto, s čimer je bila napolnjena žimnica ali posteljnina: potem pa zlasti ponoči zmrzovali in mnogi tudi zmrznili. V [[Ečka|Ečki]] še živi petindevetdesetletna Liza Himmel, ki je bila kot otrok v štirih takih taboriščih; in pravi, da je bilo v Knićaninu najhuje. Nečak istoimenega narodnega heroja Antal Reves ([[Antal Révész]] - njegova rojstna ulica je dobila ime po njem) iz [[Mužlja|Mužlje]], ki je bil nekaj časa kot zaupanja vreden komunist tudi namestnik komandanta koncentracijskega taborišča Kničanin, je obsojal take krutosti, kakor tudi nekatere druge zgrešene poteze socializma. Zaradi svojega čuta za pravičnost in resnsicoljubnost si je prislužil [[Goli otok]]. On je vedel pripovedovati, kako neusmiljeno je ravnala KP ne le z odraslimi, ampak tudi z nedolžnimi otroki, ki so jih tudi do smrti sestradali. Je pa to vsekakor velik nauk, da se iz tega naučimo, da zgodovinskih napak ne ponovimo: saj se celo veren človek težko ustavlja maščevalni sli, kaj šele brez vere.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:55, 9. avgust 2024 (CEST) == Nepristranski viri manjkajo == Glavna pomanjkljivost tega članka je pravzaprav pomanjkanje objektivnih virov. Ker so komunisti pobijali po vojni ne le celih družin, ampak tudi cele vasi (npr. tkim. "Folksdojčerje") tako po Sloveniji in tudi drugod, o nekaterih družinah sploh ni podatkov. Poleg tega pa so namerno odstranjevali sledi zločinov. To je razlog, da so jih "osvoboditelji" brez sodbe klali po kraških jamah in zapuščenih rudnikih ter se nato polastili njihovega premoženja. Glede tega so najbolj natančni prav jugoslovanski Nemci (tj. Donauschwaben; poimenovanje "Folksdojčerji" je žaljivo), ki so za vsako vas izdali "Heimatsbuch", kjer so popisani žalostni dogodki ter vse žrtve povojnih zunajsodnih pobojev. Samo nemške neoborožene civilne žrtve cenijo od 60.000 do 150.000 oseb. Značilno za "leve" zgodovinarje pa je ravno igranje s številkami. Poleg tega oni odločajo, kdo se je boril na "pravi" strani, ne pa, kdo je delal "prav po svoji vesti", kar je za človeško odločanje in rananje najpomembnejše. Če to odpišemo, potem tudi na moralnem področju odpremo vrata [[umetna inteligenca|umetni inteligenci]] brez odgovornosti, brez človečnosti in brez vesti.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:41, 10. julij 2026 (CEST) :Sem bi smeli prišteti tudi "njihove" žrtve. Glede [[Goli otok|Golega otoka]] je zelo poučna življenjska zgodba nedavno preminulega politika in akademika [[Dragoljub Mićunović|Dragoljuba Mićunovića]] (1930-2026), ki sam ni vedel, čemu so ga kot 17-letnega dijaka obsodili na 20 mesecev "Titovih blagodati" in mu tako ukradli najlepše fantovsko obdobje. Tudi za to ni do danes nihče odgovarjal. Poleg omenjenega Antala sem poznal tudi slovenskega mojstra Lojzeta Kastelica, čigar glavni "greh" je bil to, da je bila njegova žena Nemka in da je zapustil službo tajnika pri Moše Pijadu, ko je zvedel za Titove pogrome nad Vojvodinskimi Nemci.In njihovo premoženje je avtomatično pršlo v last "tovarišev".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:55, 10. julij 2026 (CEST) 8lfb6g7adgtpgj8l0w6g2kfrowtqdmy 6709428 6709423 2026-07-10T18:28:32Z Stebunik 55592 /* Nepristranski viri manjkajo */ 6709428 wikitext text/x-wiki == Pristransko? == Nekdo je stavil na ta članek oznako, češ da je ''pristranski''. Tam pa tudi piše: '''"Glejte razpravo na pogovorni strani!"''' - In kaj je bilo razen teh mojih današnjih vrstic na Pogovorni strani? Nič. Po atmosferi, ki vlada v nekaterih krogih, bi človek potemtakem sodil, da je hotel dotični dati le oznako "Ta članek se mi ne dopade" - kar pa sploh ni veljavna oznaka v Wikipediji. Zato bom to oznako čez nekaj časa - če ne bom ničesar utemeljenega našel na pogovorni stani - umaknil. Velja?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:33, 9. avgust 2024 (CEST) :Članek je vsekakor pristranski saj je izjavljeno, da partizani se nikoli niso direktno spopadali z okupatorji ampak so pobijali civiliste kar je čista laž. Cela Evropa za razliko od nekaterih slovencev ve kdo se je boril proti okupatorjem in kvizlingom na področju Jugoslavije. [[Posebno:Prispevki/89.212.1.147|89.212.1.147]] 10:33, 21. junij 2025 (CEST) ::Ne moreš govoriti o laži brez navajanja virov. Kaj so pa partizani delali na Štajerskem s civilisti pa tudi z ujetimi in razoroženimi Nemci, pa sem slišal od domačih in sosedov. Tako sem med drugim slišal, kako je bil maščevalen Mitja Ribičič, ko so selili Nemce po vojni iz Cankove: sam jih je nalagal kot mlad oficir na tovornjak, ko bi lahko to nečastno delo opravljal kdo od nižjih. Kaj je na stvari, nisem mogel ugotoviti, ampak tisti Ljubljančan je bil zaupanja vreden človek. Ni torej prav, da se nekaj imenuje laž, kar se ne strinja z našim mnenjem. Ti napiši, kako misliš, da je bilo, ali kako si slišal, da je bilo. To je čisto pošteno. Ni pa pošteno, da drugačne trditve kar povprek in vnaprej imaš za lažne, ker jih ni rekla "prava stran". Bili so takrat strašni časi, ko je bilo veliko tudi osebnega maščevanja; obstajali pa so tudi dobri ljudje, ki so kljub vsemu sledili svojo vest. Med takimi vedno bolj omenjajo tudi [[Ivan Potrč|Ivana Potrča]]. In ubogati svojo vest je potrebno tudi danes. Bolj, kot pa da se obmetujemo z lažnivci itd.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 10. julij 2026 (CEST) == Nepopoln == Ta članek o zločinih bi prej kot ''pristanski'' lahko dobil oznako kot ''nepopoln'', s premalo ''zanesljivih virov''. Zločini so bili namreč nedvomno hujši in večjih razmer, kot članek navaja; pa tudi jih niso povzročali le partizani in zavezniki. Vidi se, da je ta članek preveden, in bi bilo dobro malo pregledati jezik; obenem vanj niso skoraj nič vključene slovenske razmere, ki so pa bile ponekod še hujše kot v nekaterih krajih, ki jih članek navaja. Pa k pomanjkljivostim članka, od katerih bi izpostavil eno. Za primer naj navedem trditev člankarja, ki med drugim pravi: :''Poleg tega je v jugoslovanskih taboriščih od oktobra 1944 do marca 1948 umrlo približno 51.000 ljudi.''. Od kod je avtor dobil to številko, ko je resnično število najbrže večje. Kdor ne verjame, naj pride osebno v zloglasno taborišče Knićanin, kjer so našli smrt mnogi naši jugoslovanski sodržavljani-Vojvodinci samo zato, ker so bili nemške narodnosti: od otrok do starcev - moški so pa tako večinoma že prej v bojih ali povojnih pobojih izgubili življenje - če jim ni uspelo pobegniti kam v širni svet. Tako je med Donauschwaben ob koncu 2. svetovne vojne krožila krilatica: "Fritz, ne beli si glave s tem, ali ostaneš ali zbežiš - saj te bo tako ali tako vzel hudič." (Antal Schwarz) Ta omenjena številka je torej gotovo prenizka, saj so ujetniki umirali podobno tudi v drugih številnih taboriščih po Vojvodini in Srbiji. Po zanesljivih podatkih je samo v enem takem taborišču - [[Knićanin]] (nekdanji Rudolfsgnad) umrlo in bilo vrženo v masovno grobnico na Telečki zunaj vasi, kjer ima danes tudi svoj spodoben spomenik, med 12000-15000 otrok in starcev ter žena. Takih koncentracijskih taborišč pa so ustanovili Titovi komunisti samo po Vojvodini skoraj 100. <ref>{{cite web|url= https://halbjahresschrift.de/deutsche-kriegsgefangene-jugoslawien/|title= Deutsche Kriegsgefangene als Arbeitskräfte in der jugoslawischen Wirtschaft zwischen 1945 und 1949|publisher= Halbjahresschrift für Geschichte und Zeitgeschehen in Zentral- und Südosteuropa|author=Saša S. Ilić|date=2019-2020 |place=Belgrad|accessdate=9. avgust 2024}}</ref> Kako je možno tako visoko število? Po kratkem postopku so kar celo nemško vas ogradili z žico, in tako je čez noč nastalo morilsko taborišče, iz katerega se ni smelo ven. Eden glavnih vzrokov smrti - če ne glavni - pa je bil zimski mraz, saj se v teh hišah pozimi ni kurilo. Tako so že prvo zimo pokurili v stiski taboriščniki vse, kar je gorelo, tudi tisto, s čimer je bila napolnjena žimnica ali posteljnina: potem pa zlasti ponoči zmrzovali in mnogi tudi zmrznili. V [[Ečka|Ečki]] še živi petindevetdesetletna Liza Himmel, ki je bila kot otrok v štirih takih taboriščih; in pravi, da je bilo v Knićaninu najhuje. Nečak istoimenega narodnega heroja Antal Reves ([[Antal Révész]] - njegova rojstna ulica je dobila ime po njem) iz [[Mužlja|Mužlje]], ki je bil nekaj časa kot zaupanja vreden komunist tudi namestnik komandanta koncentracijskega taborišča Kničanin, je obsojal take krutosti, kakor tudi nekatere druge zgrešene poteze socializma. Zaradi svojega čuta za pravičnost in resnsicoljubnost si je prislužil [[Goli otok]]. On je vedel pripovedovati, kako neusmiljeno je ravnala KP ne le z odraslimi, ampak tudi z nedolžnimi otroki, ki so jih tudi do smrti sestradali. Je pa to vsekakor velik nauk, da se iz tega naučimo, da zgodovinskih napak ne ponovimo: saj se celo veren človek težko ustavlja maščevalni sli, kaj šele brez vere.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:55, 9. avgust 2024 (CEST) == Nepristranski viri manjkajo == Glavna pomanjkljivost tega članka je pravzaprav pomanjkanje objektivnih virov. Ker so komunisti pobijali po vojni ne le celih družin, ampak tudi cele vasi (npr. tkim. "Folksdojčerje") tako po Sloveniji in tudi drugod, o nekaterih družinah sploh ni podatkov. Poleg tega pa so namerno odstranjevali sledi zločinov. To je razlog, da so jih "osvoboditelji" brez sodbe klali po kraških jamah in zapuščenih rudnikih ter se nato polastili njihovega premoženja. Glede tega so najbolj natančni prav jugoslovanski Nemci (tj. Donauschwaben; poimenovanje "Folksdojčerji" je žaljivo), ki so za vsako vas izdali "Heimatsbuch", kjer so popisani žalostni dogodki ter vse žrtve povojnih zunajsodnih pobojev. Samo nemške neoborožene civilne žrtve cenijo od 60.000 do 150.000 oseb. Značilno za "leve" zgodovinarje pa je ravno igranje s številkami. Poleg tega oni odločajo, kdo se je boril na "pravi" strani, ne pa, kdo je delal "prav po svoji vesti", kar je za človeško odločanje in rananje najpomembnejše. Če to odpišemo, potem tudi na moralnem področju odpremo vrata [[umetna inteligenca|umetni inteligenci]] brez odgovornosti, brez človečnosti in brez vesti.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:41, 10. julij 2026 (CEST) :Sem bi smeli prišteti tudi "njihove" žrtve. Glede [[Goli otok|Golega otoka]] je zelo poučna življenjska zgodba nedavno preminulega politika in akademika [[Dragoljub Mićunović|Dragoljuba Mićunovića]] (1930-2026), ki sam ni vedel, čemu so ga kot 17-letnega dijaka obsodili na 20 mesecev "Titovih blagodati" in mu tako ukradli najlepše fantovsko obdobje. Tudi za to ni do danes nihče odgovarjal. Poleg omenjenega Antala sem poznal tudi slovenskega mojstra Lojzeta Kastelica, čigar glavni "greh" je bil to, da je bila njegova žena Nemka in da je zapustil službo tajnika pri Moše Pijadu, ko je zvedel za Titove pogrome nad Vojvodinskimi Nemci.In njihovo premoženje je avtomatično pršlo v last "tovarišev".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:55, 10. julij 2026 (CEST) == Komunisti so se borili za oblast == ''"Komunisti se niso borili proti okupatorjem, ampak za oblast."'' To trdijo tudi nekateri srbski raziskovalci tistega obdobja. Če ne bi tilo tako, bi bili povojni zunajsodni poboji brez smisla. Kažejo pa tudi na maščevalnost "brezbožnikov", ki jo lahko od levičarjev poslušamo še danes brez vsake rezerve: da se ne bi pokazala resnica, ki bi jih odstranila z oblasti.<ref>{{cite web|url=https://www.koreni.rs/stravicni-podaci-zlocini-komunista-nad-srpskim-narodom-u-20-veku/|title=Stravični podaci: Zločini komunista nad srpskim narodom u 20. veku|publisher=koreni.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=15. maj 2020|accessdate=10. julij 2026}}</ref> h283d0l5d3r8ln2mjlz9dmajsnrdu5p 6709437 6709428 2026-07-10T19:00:15Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Pristransko? */ odgovor 6709437 wikitext text/x-wiki == Pristransko? == Nekdo je stavil na ta članek oznako, češ da je ''pristranski''. Tam pa tudi piše: '''"Glejte razpravo na pogovorni strani!"''' - In kaj je bilo razen teh mojih današnjih vrstic na Pogovorni strani? Nič. Po atmosferi, ki vlada v nekaterih krogih, bi človek potemtakem sodil, da je hotel dotični dati le oznako "Ta članek se mi ne dopade" - kar pa sploh ni veljavna oznaka v Wikipediji. Zato bom to oznako čez nekaj časa - če ne bom ničesar utemeljenega našel na pogovorni stani - umaknil. Velja?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:33, 9. avgust 2024 (CEST) :Članek je vsekakor pristranski saj je izjavljeno, da partizani se nikoli niso direktno spopadali z okupatorji ampak so pobijali civiliste kar je čista laž. Cela Evropa za razliko od nekaterih slovencev ve kdo se je boril proti okupatorjem in kvizlingom na področju Jugoslavije. [[Posebno:Prispevki/89.212.1.147|89.212.1.147]] 10:33, 21. junij 2025 (CEST) ::Ne moreš govoriti o laži brez navajanja virov. Kaj so pa partizani delali na Štajerskem s civilisti pa tudi z ujetimi in razoroženimi Nemci, pa sem slišal od domačih in sosedov. Tako sem med drugim slišal, kako je bil maščevalen Mitja Ribičič, ko so selili Nemce po vojni iz Cankove: sam jih je nalagal kot mlad oficir na tovornjak, ko bi lahko to nečastno delo opravljal kdo od nižjih. Kaj je na stvari, nisem mogel ugotoviti, ampak tisti Ljubljančan je bil zaupanja vreden človek. Ni torej prav, da se nekaj imenuje laž, kar se ne strinja z našim mnenjem. Ti napiši, kako misliš, da je bilo, ali kako si slišal, da je bilo. To je čisto pošteno. Ni pa pošteno, da drugačne trditve kar povprek in vnaprej imaš za lažne, ker jih ni rekla "prava stran". Bili so takrat strašni časi, ko je bilo veliko tudi osebnega maščevanja; obstajali pa so tudi dobri ljudje, ki so kljub vsemu sledili svojo vest. Med takimi vedno bolj omenjajo tudi [[Ivan Potrč|Ivana Potrča]]. In ubogati svojo vest je potrebno tudi danes. Bolj, kot pa da se obmetujemo z lažnivci itd.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 10. julij 2026 (CEST) :::Sicer se tukaj strinjam z @[[Posebno:Prispevki/89.212.1.147|89.212.1.147]], da je izjava delno napačna (seveda so partizani pobijali civiliste, ampak da se niso spopadali z okupatorjem je čisti nesmisel). Se tudi strinjam s @[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], da je izjava podprta z viri. Ampak malo poglejmo vir - Nova24tv je že v redu, ampak druga stran je glede besedila zelo skrajna. Dobro, seveda ne pozivam k odstranitvi vira, po smernicah Wikipedije je vse v najlepšem redu. Ampak so tovrstni članki na Wikipediji zelo tvegani, pa ne samo o žrtvah komunizma, tudi o čem drugem. Drugi del - glede zadnjega odgovora: tukaj se v večini strinjam - zdaj kar vsevprek označevati besedila za lažna in pristranska je neprimerno. Ampak te pozivam, @[[Posebno:Prispevki/89.212.1.147|89.212.1.147]], da kar dodaj tudi ti kakšen vir, uredi stran še s svojimi. Pa prosim zdaj, da se ne gremo na Wikipediji tako kot na nekakšnem forumu - vzdržimo se opazk, pa žalitev itd. in raje skupaj razčistimo, kaj je najbolj prav. Preverimo vire, preglejmo izvlečke besedila. Iskreno upam, da se znak za pristranskost čim prej odstrani. Lep večer [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:00, 10. julij 2026 (CEST) == Nepopoln == Ta članek o zločinih bi prej kot ''pristanski'' lahko dobil oznako kot ''nepopoln'', s premalo ''zanesljivih virov''. Zločini so bili namreč nedvomno hujši in večjih razmer, kot članek navaja; pa tudi jih niso povzročali le partizani in zavezniki. Vidi se, da je ta članek preveden, in bi bilo dobro malo pregledati jezik; obenem vanj niso skoraj nič vključene slovenske razmere, ki so pa bile ponekod še hujše kot v nekaterih krajih, ki jih članek navaja. Pa k pomanjkljivostim članka, od katerih bi izpostavil eno. Za primer naj navedem trditev člankarja, ki med drugim pravi: :''Poleg tega je v jugoslovanskih taboriščih od oktobra 1944 do marca 1948 umrlo približno 51.000 ljudi.''. Od kod je avtor dobil to številko, ko je resnično število najbrže večje. Kdor ne verjame, naj pride osebno v zloglasno taborišče Knićanin, kjer so našli smrt mnogi naši jugoslovanski sodržavljani-Vojvodinci samo zato, ker so bili nemške narodnosti: od otrok do starcev - moški so pa tako večinoma že prej v bojih ali povojnih pobojih izgubili življenje - če jim ni uspelo pobegniti kam v širni svet. Tako je med Donauschwaben ob koncu 2. svetovne vojne krožila krilatica: "Fritz, ne beli si glave s tem, ali ostaneš ali zbežiš - saj te bo tako ali tako vzel hudič." (Antal Schwarz) Ta omenjena številka je torej gotovo prenizka, saj so ujetniki umirali podobno tudi v drugih številnih taboriščih po Vojvodini in Srbiji. Po zanesljivih podatkih je samo v enem takem taborišču - [[Knićanin]] (nekdanji Rudolfsgnad) umrlo in bilo vrženo v masovno grobnico na Telečki zunaj vasi, kjer ima danes tudi svoj spodoben spomenik, med 12000-15000 otrok in starcev ter žena. Takih koncentracijskih taborišč pa so ustanovili Titovi komunisti samo po Vojvodini skoraj 100. <ref>{{cite web|url= https://halbjahresschrift.de/deutsche-kriegsgefangene-jugoslawien/|title= Deutsche Kriegsgefangene als Arbeitskräfte in der jugoslawischen Wirtschaft zwischen 1945 und 1949|publisher= Halbjahresschrift für Geschichte und Zeitgeschehen in Zentral- und Südosteuropa|author=Saša S. Ilić|date=2019-2020 |place=Belgrad|accessdate=9. avgust 2024}}</ref> Kako je možno tako visoko število? Po kratkem postopku so kar celo nemško vas ogradili z žico, in tako je čez noč nastalo morilsko taborišče, iz katerega se ni smelo ven. Eden glavnih vzrokov smrti - če ne glavni - pa je bil zimski mraz, saj se v teh hišah pozimi ni kurilo. Tako so že prvo zimo pokurili v stiski taboriščniki vse, kar je gorelo, tudi tisto, s čimer je bila napolnjena žimnica ali posteljnina: potem pa zlasti ponoči zmrzovali in mnogi tudi zmrznili. V [[Ečka|Ečki]] še živi petindevetdesetletna Liza Himmel, ki je bila kot otrok v štirih takih taboriščih; in pravi, da je bilo v Knićaninu najhuje. Nečak istoimenega narodnega heroja Antal Reves ([[Antal Révész]] - njegova rojstna ulica je dobila ime po njem) iz [[Mužlja|Mužlje]], ki je bil nekaj časa kot zaupanja vreden komunist tudi namestnik komandanta koncentracijskega taborišča Kničanin, je obsojal take krutosti, kakor tudi nekatere druge zgrešene poteze socializma. Zaradi svojega čuta za pravičnost in resnsicoljubnost si je prislužil [[Goli otok]]. On je vedel pripovedovati, kako neusmiljeno je ravnala KP ne le z odraslimi, ampak tudi z nedolžnimi otroki, ki so jih tudi do smrti sestradali. Je pa to vsekakor velik nauk, da se iz tega naučimo, da zgodovinskih napak ne ponovimo: saj se celo veren človek težko ustavlja maščevalni sli, kaj šele brez vere.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:55, 9. avgust 2024 (CEST) == Nepristranski viri manjkajo == Glavna pomanjkljivost tega članka je pravzaprav pomanjkanje objektivnih virov. Ker so komunisti pobijali po vojni ne le celih družin, ampak tudi cele vasi (npr. tkim. "Folksdojčerje") tako po Sloveniji in tudi drugod, o nekaterih družinah sploh ni podatkov. Poleg tega pa so namerno odstranjevali sledi zločinov. To je razlog, da so jih "osvoboditelji" brez sodbe klali po kraških jamah in zapuščenih rudnikih ter se nato polastili njihovega premoženja. Glede tega so najbolj natančni prav jugoslovanski Nemci (tj. Donauschwaben; poimenovanje "Folksdojčerji" je žaljivo), ki so za vsako vas izdali "Heimatsbuch", kjer so popisani žalostni dogodki ter vse žrtve povojnih zunajsodnih pobojev. Samo nemške neoborožene civilne žrtve cenijo od 60.000 do 150.000 oseb. Značilno za "leve" zgodovinarje pa je ravno igranje s številkami. Poleg tega oni odločajo, kdo se je boril na "pravi" strani, ne pa, kdo je delal "prav po svoji vesti", kar je za človeško odločanje in rananje najpomembnejše. Če to odpišemo, potem tudi na moralnem področju odpremo vrata [[umetna inteligenca|umetni inteligenci]] brez odgovornosti, brez človečnosti in brez vesti.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:41, 10. julij 2026 (CEST) :Sem bi smeli prišteti tudi "njihove" žrtve. Glede [[Goli otok|Golega otoka]] je zelo poučna življenjska zgodba nedavno preminulega politika in akademika [[Dragoljub Mićunović|Dragoljuba Mićunovića]] (1930-2026), ki sam ni vedel, čemu so ga kot 17-letnega dijaka obsodili na 20 mesecev "Titovih blagodati" in mu tako ukradli najlepše fantovsko obdobje. Tudi za to ni do danes nihče odgovarjal. Poleg omenjenega Antala sem poznal tudi slovenskega mojstra Lojzeta Kastelica, čigar glavni "greh" je bil to, da je bila njegova žena Nemka in da je zapustil službo tajnika pri Moše Pijadu, ko je zvedel za Titove pogrome nad Vojvodinskimi Nemci.In njihovo premoženje je avtomatično pršlo v last "tovarišev".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:55, 10. julij 2026 (CEST) == Komunisti so se borili za oblast == ''"Komunisti se niso borili proti okupatorjem, ampak za oblast."'' To trdijo tudi nekateri srbski raziskovalci tistega obdobja. Če ne bi tilo tako, bi bili povojni zunajsodni poboji brez smisla. Kažejo pa tudi na maščevalnost "brezbožnikov", ki jo lahko od levičarjev poslušamo še danes brez vsake rezerve: da se ne bi pokazala resnica, ki bi jih odstranila z oblasti.<ref>{{cite web|url=https://www.koreni.rs/stravicni-podaci-zlocini-komunista-nad-srpskim-narodom-u-20-veku/|title=Stravični podaci: Zločini komunista nad srpskim narodom u 20. veku|publisher=koreni.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=15. maj 2020|accessdate=10. julij 2026}}</ref> 79egg3n2l2refyl0lurklz8jaixsfud 6709441 6709437 2026-07-10T19:36:33Z MaksiKavsek 244409 /* Nepristranski viri manjkajo */ odgovor 6709441 wikitext text/x-wiki == Pristransko? == Nekdo je stavil na ta članek oznako, češ da je ''pristranski''. Tam pa tudi piše: '''"Glejte razpravo na pogovorni strani!"''' - In kaj je bilo razen teh mojih današnjih vrstic na Pogovorni strani? Nič. Po atmosferi, ki vlada v nekaterih krogih, bi človek potemtakem sodil, da je hotel dotični dati le oznako "Ta članek se mi ne dopade" - kar pa sploh ni veljavna oznaka v Wikipediji. Zato bom to oznako čez nekaj časa - če ne bom ničesar utemeljenega našel na pogovorni stani - umaknil. Velja?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:33, 9. avgust 2024 (CEST) :Članek je vsekakor pristranski saj je izjavljeno, da partizani se nikoli niso direktno spopadali z okupatorji ampak so pobijali civiliste kar je čista laž. Cela Evropa za razliko od nekaterih slovencev ve kdo se je boril proti okupatorjem in kvizlingom na področju Jugoslavije. [[Posebno:Prispevki/89.212.1.147|89.212.1.147]] 10:33, 21. junij 2025 (CEST) ::Ne moreš govoriti o laži brez navajanja virov. Kaj so pa partizani delali na Štajerskem s civilisti pa tudi z ujetimi in razoroženimi Nemci, pa sem slišal od domačih in sosedov. Tako sem med drugim slišal, kako je bil maščevalen Mitja Ribičič, ko so selili Nemce po vojni iz Cankove: sam jih je nalagal kot mlad oficir na tovornjak, ko bi lahko to nečastno delo opravljal kdo od nižjih. Kaj je na stvari, nisem mogel ugotoviti, ampak tisti Ljubljančan je bil zaupanja vreden človek. Ni torej prav, da se nekaj imenuje laž, kar se ne strinja z našim mnenjem. Ti napiši, kako misliš, da je bilo, ali kako si slišal, da je bilo. To je čisto pošteno. Ni pa pošteno, da drugačne trditve kar povprek in vnaprej imaš za lažne, ker jih ni rekla "prava stran". Bili so takrat strašni časi, ko je bilo veliko tudi osebnega maščevanja; obstajali pa so tudi dobri ljudje, ki so kljub vsemu sledili svojo vest. Med takimi vedno bolj omenjajo tudi [[Ivan Potrč|Ivana Potrča]]. In ubogati svojo vest je potrebno tudi danes. Bolj, kot pa da se obmetujemo z lažnivci itd.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 10. julij 2026 (CEST) :::Sicer se tukaj strinjam z @[[Posebno:Prispevki/89.212.1.147|89.212.1.147]], da je izjava delno napačna (seveda so partizani pobijali civiliste, ampak da se niso spopadali z okupatorjem je čisti nesmisel). Se tudi strinjam s @[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], da je izjava podprta z viri. Ampak malo poglejmo vir - Nova24tv je že v redu, ampak druga stran je glede besedila zelo skrajna. Dobro, seveda ne pozivam k odstranitvi vira, po smernicah Wikipedije je vse v najlepšem redu. Ampak so tovrstni članki na Wikipediji zelo tvegani, pa ne samo o žrtvah komunizma, tudi o čem drugem. Drugi del - glede zadnjega odgovora: tukaj se v večini strinjam - zdaj kar vsevprek označevati besedila za lažna in pristranska je neprimerno. Ampak te pozivam, @[[Posebno:Prispevki/89.212.1.147|89.212.1.147]], da kar dodaj tudi ti kakšen vir, uredi stran še s svojimi. Pa prosim zdaj, da se ne gremo na Wikipediji tako kot na nekakšnem forumu - vzdržimo se opazk, pa žalitev itd. in raje skupaj razčistimo, kaj je najbolj prav. Preverimo vire, preglejmo izvlečke besedila. Iskreno upam, da se znak za pristranskost čim prej odstrani. Lep večer [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:00, 10. julij 2026 (CEST) == Nepopoln == Ta članek o zločinih bi prej kot ''pristanski'' lahko dobil oznako kot ''nepopoln'', s premalo ''zanesljivih virov''. Zločini so bili namreč nedvomno hujši in večjih razmer, kot članek navaja; pa tudi jih niso povzročali le partizani in zavezniki. Vidi se, da je ta članek preveden, in bi bilo dobro malo pregledati jezik; obenem vanj niso skoraj nič vključene slovenske razmere, ki so pa bile ponekod še hujše kot v nekaterih krajih, ki jih članek navaja. Pa k pomanjkljivostim članka, od katerih bi izpostavil eno. Za primer naj navedem trditev člankarja, ki med drugim pravi: :''Poleg tega je v jugoslovanskih taboriščih od oktobra 1944 do marca 1948 umrlo približno 51.000 ljudi.''. Od kod je avtor dobil to številko, ko je resnično število najbrže večje. Kdor ne verjame, naj pride osebno v zloglasno taborišče Knićanin, kjer so našli smrt mnogi naši jugoslovanski sodržavljani-Vojvodinci samo zato, ker so bili nemške narodnosti: od otrok do starcev - moški so pa tako večinoma že prej v bojih ali povojnih pobojih izgubili življenje - če jim ni uspelo pobegniti kam v širni svet. Tako je med Donauschwaben ob koncu 2. svetovne vojne krožila krilatica: "Fritz, ne beli si glave s tem, ali ostaneš ali zbežiš - saj te bo tako ali tako vzel hudič." (Antal Schwarz) Ta omenjena številka je torej gotovo prenizka, saj so ujetniki umirali podobno tudi v drugih številnih taboriščih po Vojvodini in Srbiji. Po zanesljivih podatkih je samo v enem takem taborišču - [[Knićanin]] (nekdanji Rudolfsgnad) umrlo in bilo vrženo v masovno grobnico na Telečki zunaj vasi, kjer ima danes tudi svoj spodoben spomenik, med 12000-15000 otrok in starcev ter žena. Takih koncentracijskih taborišč pa so ustanovili Titovi komunisti samo po Vojvodini skoraj 100. <ref>{{cite web|url= https://halbjahresschrift.de/deutsche-kriegsgefangene-jugoslawien/|title= Deutsche Kriegsgefangene als Arbeitskräfte in der jugoslawischen Wirtschaft zwischen 1945 und 1949|publisher= Halbjahresschrift für Geschichte und Zeitgeschehen in Zentral- und Südosteuropa|author=Saša S. Ilić|date=2019-2020 |place=Belgrad|accessdate=9. avgust 2024}}</ref> Kako je možno tako visoko število? Po kratkem postopku so kar celo nemško vas ogradili z žico, in tako je čez noč nastalo morilsko taborišče, iz katerega se ni smelo ven. Eden glavnih vzrokov smrti - če ne glavni - pa je bil zimski mraz, saj se v teh hišah pozimi ni kurilo. Tako so že prvo zimo pokurili v stiski taboriščniki vse, kar je gorelo, tudi tisto, s čimer je bila napolnjena žimnica ali posteljnina: potem pa zlasti ponoči zmrzovali in mnogi tudi zmrznili. V [[Ečka|Ečki]] še živi petindevetdesetletna Liza Himmel, ki je bila kot otrok v štirih takih taboriščih; in pravi, da je bilo v Knićaninu najhuje. Nečak istoimenega narodnega heroja Antal Reves ([[Antal Révész]] - njegova rojstna ulica je dobila ime po njem) iz [[Mužlja|Mužlje]], ki je bil nekaj časa kot zaupanja vreden komunist tudi namestnik komandanta koncentracijskega taborišča Kničanin, je obsojal take krutosti, kakor tudi nekatere druge zgrešene poteze socializma. Zaradi svojega čuta za pravičnost in resnsicoljubnost si je prislužil [[Goli otok]]. On je vedel pripovedovati, kako neusmiljeno je ravnala KP ne le z odraslimi, ampak tudi z nedolžnimi otroki, ki so jih tudi do smrti sestradali. Je pa to vsekakor velik nauk, da se iz tega naučimo, da zgodovinskih napak ne ponovimo: saj se celo veren človek težko ustavlja maščevalni sli, kaj šele brez vere.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:55, 9. avgust 2024 (CEST) == Nepristranski viri manjkajo == Glavna pomanjkljivost tega članka je pravzaprav pomanjkanje objektivnih virov. Ker so komunisti pobijali po vojni ne le celih družin, ampak tudi cele vasi (npr. tkim. "Folksdojčerje") tako po Sloveniji in tudi drugod, o nekaterih družinah sploh ni podatkov. Poleg tega pa so namerno odstranjevali sledi zločinov. To je razlog, da so jih "osvoboditelji" brez sodbe klali po kraških jamah in zapuščenih rudnikih ter se nato polastili njihovega premoženja. Glede tega so najbolj natančni prav jugoslovanski Nemci (tj. Donauschwaben; poimenovanje "Folksdojčerji" je žaljivo), ki so za vsako vas izdali "Heimatsbuch", kjer so popisani žalostni dogodki ter vse žrtve povojnih zunajsodnih pobojev. Samo nemške neoborožene civilne žrtve cenijo od 60.000 do 150.000 oseb. Značilno za "leve" zgodovinarje pa je ravno igranje s številkami. Poleg tega oni odločajo, kdo se je boril na "pravi" strani, ne pa, kdo je delal "prav po svoji vesti", kar je za človeško odločanje in rananje najpomembnejše. Če to odpišemo, potem tudi na moralnem področju odpremo vrata [[umetna inteligenca|umetni inteligenci]] brez odgovornosti, brez človečnosti in brez vesti.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:41, 10. julij 2026 (CEST) :Sem bi smeli prišteti tudi "njihove" žrtve. Glede [[Goli otok|Golega otoka]] je zelo poučna življenjska zgodba nedavno preminulega politika in akademika [[Dragoljub Mićunović|Dragoljuba Mićunovića]] (1930-2026), ki sam ni vedel, čemu so ga kot 17-letnega dijaka obsodili na 20 mesecev "Titovih blagodati" in mu tako ukradli najlepše fantovsko obdobje. Tudi za to ni do danes nihče odgovarjal. Poleg omenjenega Antala sem poznal tudi slovenskega mojstra Lojzeta Kastelica, čigar glavni "greh" je bil to, da je bila njegova žena Nemka in da je zapustil službo tajnika pri Moše Pijadu, ko je zvedel za Titove pogrome nad Vojvodinskimi Nemci.In njihovo premoženje je avtomatično pršlo v last "tovarišev".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:55, 10. julij 2026 (CEST) :''so komunisti pobijali po vojni''. To je tvoja izjava @[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], - naslov članka pa je ''v drugi svetovni vojni'', torej do konca vojne, tj. 8. oz. 9. oz. 25. maj. Sem pa seznanjen, da so se poboji začeli pravzaprav že oktobra 1944. Ne mešaj stvari (četudi so povojni dogodki, če lahko rečem posledica vojnih in tudi predvojnih), saj so za take teme primernejši članki ''[[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojni poboji na Slovenskem]]''; če želiš(/mo) obdelati sliko cele Jugoslavije je lahko članek tudi povojni poboji v Jugoslaviji ali kaj podobnega, in ne to mesto. Prav tako bi lahko obravnavali medvojne partizanske zločine na Slovenskem, a tudi to pmm spada v samostojen članek. Čeprav virov že primanjkuje opozarjam, da dodajanja raznih virov, ki izhajajo iz namena vzbujanja pozornosti (navijaštva) in dokazovanje vnaprej postavljene teze pmm niso primerni. Lep večer, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:36, 10. julij 2026 (CEST) == Komunisti so se borili za oblast == ''"Komunisti se niso borili proti okupatorjem, ampak za oblast."'' To trdijo tudi nekateri srbski raziskovalci tistega obdobja. Če ne bi tilo tako, bi bili povojni zunajsodni poboji brez smisla. Kažejo pa tudi na maščevalnost "brezbožnikov", ki jo lahko od levičarjev poslušamo še danes brez vsake rezerve: da se ne bi pokazala resnica, ki bi jih odstranila z oblasti.<ref>{{cite web|url=https://www.koreni.rs/stravicni-podaci-zlocini-komunista-nad-srpskim-narodom-u-20-veku/|title=Stravični podaci: Zločini komunista nad srpskim narodom u 20. veku|publisher=koreni.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=15. maj 2020|accessdate=10. julij 2026}}</ref> cb2bojt0wrflic61lqt0z3fsubirzxc 0 572973 6709309 6365770 2026-07-10T15:32:31Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SV Mühlgrabena]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709309 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Nejc Omladič | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | currentclub = [[SV Mühlgraben|Mühlgraben]] | clubnumber = | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | youthyears1 = 2000–2002 | youthclubs1 = [[NK Šmartno 1928|Era Šmartno]] | years1 = 2002–2004 | clubs1 = [[NK Šmartno 1928|Era Šmartno]] | caps1 = 28 | goals1 = 0 | years2 = 2004–2005 | clubs2 = [[NK Mura|Mura]] | caps2 = 20 | goals2 = 1 | years3 = 2005 | clubs3 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | caps3 = 12 | goals3 = 1 | years4 = 2005–2006 | clubs4 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps4 = 12 | goals4 = 0 | years5 = 2006–2008 | clubs5 = [[UFC Fehring|Fehring]] | caps5 = | goals5 = | years6 = 2008–2011 | clubs6 = [[TSV Hartberg|Hartberg]] | caps6 = | goals6 = | years7 = 2011–2017 | clubs7 = [[TuS Bad Gleichenberg|Bad Gleichenberg]] | caps7 = | goals7 = | years8 = 2017–2018 | clubs8 = [[SK Fürstenfeld|Fürstenfeld]] | caps8 = | goals8 = | years9 = 2018–2026 | clubs9 = [[UFC Fehring|Fehring]] | caps9 = | goals9 = | years10= 2026– | clubs10= [[SV Mühlgraben|Mühlgraben]] | caps10= | goals10= | nationalyears1 = 2004–2005 | nationalteam1 = Slovenija do 20 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2004 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 1 }} '''Nejc Omladič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[7. maj]] [[1984]], [[Celje]]. Omladič je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[SV Mühlgraben|Mühlgraben]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Šmartno 1928|Era Šmartno]], [[NK Mura|Muro]], [[ND Mura 05|Muro 05]] in [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] ter avstrijske [[TSV Hartberg|Hartberg]], [[TuS Bad Gleichenberg|Bad Gleichenberg]], [[SK Fürstenfeld|Fürstenfeld]] in [[UFC Fehring|Fehring]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 60 tekem in dosegel en gol. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. Tudi njegov mlajši brat [[Nik Omladič|Nik]] je nogometaš. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Omladič, Nejc}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega 1928]] [[Kategorija:Nogometaši NK Mure]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši UFC Fehringa]] [[Kategorija:Nogometaši TSV Hartberga]] [[Kategorija:Nogometaši TuS Bad Gleichenberga]] [[Kategorija:Nogometaši SK Fürstenfelda]] [[Kategorija:Nogometaši SV Mühlgrabena]] [[Kategorija:Celjski športniki]] 3xmlf3zg9hzxoutrlo1t99rf7yn0xqk 0 573220 6709330 6367203 2026-07-10T15:53:02Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6709330 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name= Alen Pašagić |birth_date= <!-- WD --> |birth_place= <!-- WD --> |height = 186 cm |position= [[vratar (nogomet)|vratar]] |years1 = 2006–2008 |clubs1 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |caps1 = 0 |goals1 = 0 |years2 = 2008 |clubs2 = [[NK Bela krajina|Bela krajina]] |caps2 = 0 |goals2 = 0 |years3 = 2009–2010 |clubs3 = [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] |caps3 = 17 |goals3 = 0 |years4 = 2010–2012 |clubs4 = [[NK Bela krajina|Bela krajina]] |caps4 = 40 |goals4 = 0 |years5 = 2012–2013 |clubs5 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |caps5 = 7 |goals5 = 0 |years6 = 2013–2014 |clubs6 = [[SK Jenbach|Jenbach]] |caps6 = 23 |goals6 = 0 |years7 = 2013 |clubs7 = [[SK Jenbach|Jenbach]] II |caps7 = 1 |goals7 = 0 |years8 = 2015 |clubs8 = [[SV Wörgl|Wörgl]] |caps8 = 4 |goals8 = 0 |years9 = 2015 |clubs9 = [[SV Wörgl|Wörgl]] II |caps9 = 2 |goals9 = 0 |years10= 2015–2016 |clubs10= [[SV Radfeld|Radfeld]] |caps10= 20 |goals10= 0 |years11= 2015 |clubs11= [[SV Radfeld|Radfeld]] II |caps11= 1 |goals11= 0 |years12= 2016 |clubs12= [[SC Kundl|Kundl]] |caps12= 0 |goals12= 0 |years13= 2017 |clubs13= [[USC Eichkögl|Eichkögl]] |caps13= 4 |goals13= 0 |years14= 2017 |clubs14= [[SV Feldbach|Feldbach]] |caps14= 13 |goals14= 0 |years15= 2018 |clubs15= [[SC Weiz|Weiz]] |caps15= 2 |goals15= 0 |years16= 2018 |clubs16= [[SC Weiz|Weiz]] II |caps16= 7 |goals16= 0 |years17= 2019 |clubs17= [[SV Rohrbach|Rohrbach]] |caps17= 1 |goals17= 0 |years18= 2019 |clubs18= [[SV Neuberg|Neuberg]] |caps18= 7 |goals18= 0 |years19= 2022 |clubs19= [[TuS Rein|Rein]] |caps19= 0 |goals19= 0 | nationalyears1 = 2007 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007 | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalcaps2 = 4 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2008 | nationalteam3 = Slovenija do 20 let | nationalcaps3 = 1 | nationalgoals3 = 0 }} '''Alen Pašagić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[16. junij]] [[1989]], [[Slovenj Gradec]]. Pašagić je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. V svoji karieri je branil za slovenske klube [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], [[NK Bela krajina|Belo krajino]] in [[NK Ivančna Gorica|Ivančno Gorico]] ter avstrijske [[SK Jenbach|Jenbach]], [[SV Wörgl|Wörgl]], [[SV Radfeld|Radfeld]], [[SC Kundl|Kundl]], [[USC Eichkögl|Eichkögl]], [[SV Feldbach|Feldbach]], [[SC Weiz|Weiz]], [[SV Rohrbach|Rohrbach]], [[SV Neuberg|Neuberg]] in [[TuS Rein|Rein]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral sedem tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 57. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 18, 19 in 20 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Pašagić, Alen}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bele krajine]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši SK Jenbacha]] [[Kategorija:Nogometaši SV Wörgla]] [[Kategorija:Nogometaši SV Radfelda]] [[Kategorija:Nogometaši SC Kundla]] [[Kategorija:Nogometaši USC Eichkögla]] [[Kategorija:Nogometaši SV Feldbacha]] [[Kategorija:Nogometaši SC Weiza]] [[Kategorija:Nogometaši SV Rohrbacha]] [[Kategorija:Nogometaši SV Neuberga]] [[Kategorija:Nogometaši TuS Reina]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] 2ldpywwgvt8qrj50mj0nbtk8vcwucnl 0 574404 6709357 6379922 2026-07-10T16:29:43Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Stala Mielec]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709357 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Jošt Pišek | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 182 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[NK Celje|Celje]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2020 | youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2020–2024 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 59 | goals1 = 11 | years2 = 2021–2022 | clubs2 = → [[NK Dob|Dob]] (pos.) | caps2 = 38 | goals2 = 9 | years3 = 2024– | clubs3 = [[NK Celje|Celje]] | caps3 = 7 | goals3 = 0 | years4 = 2025 | clubs4 = → [[NŠ Mura|Mura]] (pos.) | caps4 = 14 | goals4 = 0 | years5 = 2025–2026 | clubs5 = → [[Stal Mielec]] (pos.) | caps5 = | goals5 = | nationalyears1 = 2022–2024 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 10 | nationalgoals1 = 1 }} '''Jošt Pišek''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[10. marec]] [[2002]], [[Trbovlje]]. Pišek je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2024 je član kluba [[NK Celje|NK Celje]]. Pred tem je igral za slovenska [[NK Domžale|Domžale]] in [[NŠ Mura|Muro]] ter poljski [[Stal Mielec]]. Bil je tudi član [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovenske reprezentance do 21 let]]. V [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] je dosegel 11 zadetkov na 66 tekmah. == Življenje == Z nogometom se je začel ukvarjati pri sedmih letih v nogometnem klubu Kisovec, nato je nadaljeval pri Zagorju. S 13 leti so ga opazili skavti iz Domažal, nakar se jim je tudi pridružil v akademiji. Mladost je preživljal na Izlakah, ter med drugimi tudi okleval med judom in nogometom, odločil se je za slednjega. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Pišek, Jošt}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši Stala Mielec]] faufa87ddar1ekt4mvkips5ngn1zypz 0 581645 6709367 6622268 2026-07-10T16:36:25Z Carsten Steger 203093 Aerial image of the Leogang Mountains inserted. 6709367 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | map= | map_caption=Položaj gorovja Leogang v vzhodnih Alpah (temno sivo) | photo=Aerial image of the Leogang Mountains (view from the south).jpg | country= [[Avstrija]] | subdivision1_type= [[Zvezna dežela Avstrije|zvezna dežela]] | subdivision1= {{enum|[[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]]|[[Tirolska (zvezna dežela)|Tyrol]]}} | parent= Severne apneniške Alpe | range_coordinates= {{coord|47|28|29|N|12|44|1|E|type:mountain_region:AT_scale:300000|format=dms|display=inline,title}} | highest=[[Birnhorn]] | elevation_m= 2634 | coordinates= }} [[File:Leoganger Steinberge, Birnhorn und Passauer Hütte.jpg|thumb|Koča Passauer in Birnhorn pozno jeseni]] [[File:Melkerloch.JPG|thumb|Melkerloch iz Hochgruba]] [[File:Fahnenkoepfl.jpg|thumb|upright|Pogled s koče Passauer Hut na Fahnenköpfl]] '''Pogorje Leogang'''<ref>Lichtenberger, Elisabeth (2000). ''Austria: society and regions'', Austrian Academy of Sciences, p. 173. {{ISBN|978-3-7001-2775-8}}.</ref> ({{langx|de|Leoganger Steinberge}} - Leogangške skalne gore) je gorovje v [[Avstrija|Avstriji]] v zvezni deželi [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]] in tvori del Severnih apneniških Alp znotraj Vzhodnih Alp. Pogorje je med dolino Lofer, Saalfelden in Leogang ter skupaj z gorovjem Lofer na severozahodu tvori dva gorska masiva, ki ju ločuje sedlo Römersattel (1202 m), ki pa ju alpska kategorizacija Vzhodnih Alp opredeljuje kot eno samo podskupino (gorovje Lofer in Leogang). Leogangško gorovje je ločeno od Kitzbühelskih Alp na jugu in Steinernes Meer na vzhodu z globoko vrezanimi dolinami. Zanj so značilne visoke planote s strmimi pobočji in ostro valovite visoke [[krnica|krnice]]. Kot značilne kraške gore so tudi Leogangške gore prepredene s številnimi jamami. Najbolj znana med njimi je preko 50 km dolga Lamprechtsofen, ki je tik ob zvezni cesti med Loferjem in Saalfeldnom. Izrazita skalna formacija je Melkerloch v jugovzhodni steni gore Birnhorn. Z 2634 metri je Birnhorn najvišji vrh v tem območju. Vojaško vadišče Hochfilzen, ki ga uporablja avstrijska vojska, leži zahodno od Leoganger Steinberge. == Sosednja gorovja == Gorovje Leogang meji na naslednje gorske skupine v Alpah: * Lofer na severozahodu * [[Berchtesgadenske Alpe]] na vzhodu * [[Salzburške kristalinske Alpe]] na jugovzhodu * [[Kitzbühelske Alpe]] na jugu * [[gorovje Kaiser]] na zahodu == Vrhovi == * [[Birnhorn]]: 2634 m * Kuchelhorn: 2500 m * Passauerkopf: 2465 m * Grießener Hochbrett: 2467 m * Signalkopf: 2462 m * Großes Rothorn: 2442 m * Dürrkarhorn: 2280 m * Hochzint: 2243 m * Mitterhorn: 2206 m * Fahnenköpfl: 2142 m * Brandhorn: 2099 m == Turizem == === Koče Alpskega kluba === V pogorju Leogang sta le dve planinski koči. Pripadata DAV - Deutscher Alpenverein - nemškemu alpskemu klubu, vendar ju upravljajo lokalni Avstrijci. DAV upravlja sistem Recripical Rights, tako da lahko uživate v veljavnih popustih za člane OEVA - Austrian Alpine Club. *Lamprechtsofen-Höhlengaststätte: Višina: 664 m nadmorske višine (AA), odprto le podnevi poleti in pozimi, 6 ležišč z vzmetnicami, poleg Bundesstraße od Loferja do Saalfeldna *Passauer Hut: Višina: 2033 m nadmorske višine (AA), poleti odprta od sredine junija do konca septembra, 45 pogradov, zimska namestitev s 6 ležišči, Dolinski cilji: Leogang, čas hoje: 2,75 ure. === Planinske koče === *Lettlkaser: višina: 1.441 m nadmorske višine (AA), odprto poleti, brez prenočišč pozimi, brez postelj, destinacije v dolini: Pernerwinkel-Gerstboden (2h hoje), Wiesersberg-Gerstboden (2,5h hoje), Leogang (2h hoje), *Mitterbrand (1,5h hoje) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Leoganger Steinberge}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Avstriji]] rsaojpges3hjkyj369fb68h8zbnd53q 0 583772 6709262 6682321 2026-07-10T13:39:57Z Fróis 243102 6709262 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder |honorific-prefix = |name = Duarte Pacheco Pereira |native_name = |native_name_lang = |honorific-suffix = |image = Duarte Pacheco Pereira (Escola Naval).jpg |imagesize = |smallimage = |alt = |caption = Duarte Pacheco Pereira |order = |office = Kapitan major portugalske Zlate obale |term_start = 1519 |term_end = 1522 |monarch = [[Manuel I. Portugalski]] |predecessor = Fernão Lopes Correia |successor = [[Afonso de Albuquerque]] |monarch2 = |predecessor2 = |successor2 = |birth_date = 1460 |birth_place = [[Lizbona]], Kraljevina Portugalska |death_date = 1533 |death_place = Kraljevina Portugalska |restingplace = |restingplacecoordinates = |birthname = |citizenship = |nationality = [[Portugalec]] |party = |otherparty = |spouse = Antónia de Albuquerque |partner = |relations = |children = João Fernandes Pacheco<br>Jerónimo Pacheco<br>Maria de Albuquerque<br>Isabel de Albuquerque<br>Garcia Pacheco<br>Gaspar Pacheco<br>Duarte Pacheco<br>Lisuarte Pacheco |residence = |alma_mater = |occupation = |profession = |cabinet = |committees = |portfolio = |religion = |signature = |signature_alt = <!--Military service--> |nickname = |allegiance = [[Portugalski imperij]] |branch = |serviceyears = |rank = |unit = |commands = |battles = Bitka pri Cochinu |awards = }} '''Duarte Pacheco Pereira''' ({{IPA|pt|duˈaɾtɨ pɐˈʃeku pɨˈɾɐjɾɐ}}; ok. 1460 – 1533),<ref>''Revista de História'', ed. 69-70 (1967), p. 513. Eurípedes Simões de Paula, Universidade de São Paulo. Departamento de História, Sociedade de Estudos Históricos (Brazil)</ref> ki ga je pesnik [[Luís de Camões|Camões]] imenoval '''portugalski Ahil''' (''Aquiles Lusitano''),<ref>[[Luís de Camões]], v ''[[Luzijada]]'' (first printed in 1572), Canto X, 12:<br>''E canta como lá se embarcaria<br>Em Belém o remédio deste dano,<br>Sem saber o que em si ao mar traria,<br>O grão Pacheco, Aquiles Lusitano.<br>O peso sentirão, quando entraria,<br>O curvo lenho e o férvido Oceano,<br>Quando mais n' água os troncos que gemerem<br>Contra sua natureza se meterem.'' <br>Prevod Roberta Ffrencha Duffa v delu ''Luzijada'' Camões, prevedeno v angleščino v spencerjevskih verzih (1880), str. 365:: <br>''Pela je, kako bo človek na svoji ladji odšel<br>Iz Belema, da bi maščeval kruto sramoto. <br>Teže, ki jo nosi ocean, ne bo poznal, <br>Tisti veliki Pacheco, ki bo upravičeno zahteval <br>slavno ime portugalskega Ahila;<br>Ko se bo vkrcal, bodo valovi njegovo težo <br>občutili in vsi tramovi in ​​ogrodje ladje <br>Bodo stokali zatirani pod velikim bremenom, <br>In v vodi se bodo potopili pod svoje običajno stanje.''</ref><ref>Manuel Mira ''The forgotten Portuguese'' (1998), p. 153</ref> je bil portugalski pomorski kapitan, vojak, raziskovalec in kartograf. Potoval je predvsem po osrednjem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] zahodno od [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokov]], vzdolž obale Zahodne Afrike in v [[Indija|Indijo]]. Njegovi dosežki na področju strateškega vojskovanja, raziskovanja, matematike in astronomije so bili izjemne ravni. == Ozadje == Pacheco Pereira je bil sin Joãa Pacheca in Isabel Pereire.<ref>Portuguese historian Armando Cortesão asserts that Duarte Pacheco was the son of [[Gonçalo Pacheco]], a treasurer of the Casa de Ceuta, who famously outfitted the slave-raiding fleet of Dinis Eanes de Grã that devastated the Bay of Arguin in 1444/45. See Armando Cortesão (1931) "Subsídios para a história do Descobrimento de Cabo Verde e Guiné", ''Boletim da Agencia Geral das Colonias'', No. 75, as reprinted in 1975, ''Esparsos'', vol. 1, Coimbra.[https://books.google.com/books?id=2PbNS0LHn60C&pg=PA10 p.10]</ref> V mladosti je služil kot osebni oproda portugalskega kralja. Leta 1475 je po diplomi z odliko prejel študijsko štipendijo od samega monarha. Kasneje, leta 1488, je raziskoval zahodno obalo Afrike. Njegova odprava je zbolela za vročino in izgubila ladjo. Pacheca Pereiro je z otoka Príncipe v [[Gvinejski zaliv|Gvinejskem zalivu]] rešil [[Bartolomeu Dias]], ko se je Dias vračal s prvega obhoda Rta dobrega upanja. Znanje, ki ga je zbral na Diasovi odpravi, pa tudi njegova lastna raziskovanja, mu je prineslo mesto uradnega geografa portugalskega monarha. Leta 1494 je podpisal papeževo [[Pogodba iz Tordesillasa|pogodbo iz Tordesillasa]], ki je nekrščanski svet razdelila med Portugalsko in Španijo. == Pacheco v Indiji == Leta 1503 je Duarte Pacheco Pereira odplul v Indijo kot kapitan ladje ''Espírito Santo'', ene od treh ladij v floti, ki jo je vodil [[Afonso de Albuquerque]]. Leta 1504 je bil poveljnik obrambe Cočina, portugalskega protektorata v Indiji, pred vrsto napadov med marcem in julijem 1504, ki jih je izvedel vladajoči Zamorin iz Calicuta. (glej bitka pri Cočinu (1504)). Ker je imel na voljo le 150 Portugalcev in majhno število malabarskih pomožnih enot, je bil Cočin v številčni premoči Zamorinove 60.000-članske vojske. Kljub temu je Duarte Pacheco s pametnim pozicioniranjem, individualnimi junaštvi in ​​veliko sreče pet mesecev uspešno odbijal napade, dokler ponižani Zamorin končno ni umaknil svojih sil. Njegov sin Lisuarte (ali Jusarte) je prevzel vodilno vlogo v boju. Za svoje podvige pri obrambi Cočina je Duarte Pacheco prejel orožje od Trimumpara Radža iz Cočina, portugalski kralj Manuel I. pa ga je po vrnitvi v Lizbono leta 1505 pozdravil s častmi in javnimi slovesnostmi. == Po Indiji == Njegov dnevnik (1506), ki ga hrani Portugalski nacionalni arhiv (''Torre do Tombo''), je verjetno prvi evropski dokument, ki priznava, da so si šimpanzi izdelali lastna osnovna orodja. [[File:Portuguese India 16-17th centuries v05.jpg|thumb|282x282px|Portugalska prisotnost v Indiji in Bengalskem zalivu v največjem obsegu (16. in 17. stoletje)]] Med letoma 1505 in 1508 je Duarte Pacheco Pereira napisal knjigo ''Esmeraldo de Situ Orbis'',<ref name="Bakewell">{{cite book|author=Wilks, Ivor. Wangara, Akan, and Portuguese in the Fifteenth and Sixteenth Centuries|editor1-last=Bakewell|editor1-first=Peter|title=Mines of Silver and Gold in the Americas|date=1997|publisher=Variorum, Ashgate Publishing Limited|location=Aldershot|pages=13}}</ref> ki jo je navdihnilo delo [[Pomponij Mela|Pomponija Mele]] ''De situ Orbis'',<ref>{{cite book| last = Diffie|first = Bailey| title = Foundations of the Portuguese Empire, 1415–1580|publisher=University of Minnesota Press|year=1977|isbn=0-8166-0782-6|url=https://books.google.com/books?id=vtZtMBLJ7GgC|ref=Diffie 1977|accessdate=2011-08-15}}</ref> ki je opisana kot eno prvih večjih znanstvenih del, ki »poroča o tem, kaj je bilo opaženo in eksperimentirano v novo 'odkritem' okolju«.<ref>[[Helaine Selin|Selin, Helaine]], ed., ''Mathematics across cultures: the history of non-western mathematics'' Springer (31 Oct 2000) {{ISBN|978-0-7923-6481-8}} p.86</ref> Ker ni bila nikoli dokončana, je bila objavljena šele leta 1892, verjetno zato, da bi se drugim izognili posredovanju informacij o dragoceni portugalski trgovini z Gvinejo.<ref>John Donnelly Fage, ''A Commentary on Duarte Pacheco Pereira's Account of the Lower Guinea Coastlands in His "Esmeraldo de Situ Orbis," and on Some Other Early Accounts'' "History in Africa", Vol. 7 (1980), pp. 47-80</ref> (Pomen besede ''esmeraldo'' v naslovu je bil predmet številnih ugibanj. Med predlogi so, da se nanaša na smaragdno zeleno barvo morja; da gre za anagram, ki združuje imena 'Emmanuel' (za portugalskega kralja Manuela I.) in 'Eduardus' (Duarteja Pacheca), da je Esmeralda morda ime (ali vzdevek) ladje, s katero je Duarte Pacheco odplul v Indijo, da gre za popačenko španske besede ''esmerado'' (kar pomeni 'vodnik'), da je v malajalamščini smaragdni dragi kamen znan kot ''pache'' ali ''pachec'', zato je ''Esmeraldo'' besedna igra na njegovo lastno ime (torej ''Pachecov De Situ Orbis'').<ref>Barradas de Carvalho (1964), [https://www.researchgate.net/publication/322605877_A_decifracao_de_um_enigma_o_titulo_Esmeraldo_de_Situ_Orbis A decifração de um enigma: o título “Esmeraldo de Situ Orbis”], ''Revista de história'' 28(58):339–348.</ref><ref>M. Newitt, (2010) ''The Portuguese in West Africa, 1415-1670: A documentary history''. Cambridge, UK: Cambridge University Press, p.44</ref> Duarte Pacheco Pereira je bil verjetno eden prvih zgodnjih modernih Evropejcev, ki je znanstveno preučeval razmerje med plimovanjem in luninimi menami, kar je imelo ključnega pomena v bitki pri Cočinu,<ref>[https://www.amazon.com/Conquerors-Portugal-Forged-Global-Empire/dp/0812994000] Title; Conquerors, Author: Roger Crowley, Publisher: Random House; 1st edition, Page: 157-160 year: 2015</ref> in si je skrbno beležil čas plimovanja. Pacheco naj bi bil prvi, ki je opazil njihovo povezavo z luno in določil pravila za napovedovanje gibanja plimovanja s sklicevanjem na lunina opazovanja. Prav tako je pregledal svoje podatke, da bi popravil in izboljšal astronomska opazovanja (zlasti popravil povprečno dnevno odstopanje lune od sonca) in konstruiral navtične meritve, ki jih bodo uporabljali bodoči portugalski navigatorji.<ref>Mathew, K.N. (1988) History of the Portuguese Navigation in India. New Delhi: Mittal.</ref> Leta 1508 je portugalski kralj naročil Duarteju Pachecu, naj zasleduje francoskega gusarja Mondragona, ki je deloval med Azori in portugalsko obalo, kjer so napadli ladje, ki so prihajale iz portugalske Indije. Duarte Pacheco je leta 1509 pri [[Rt Finisterre|rtu Finisterre]] našel in ga stisnil v kot ter ga premagal in ujel. Kasneje v življenju, ko je bil odsoten in je upravljal [[Grad Elmina|São Jorge da Mina]], so ga sovražniki na dvoru obrekovali z obtožbami o kraji in korupciji. Odpoklicali so ga v prestolnico in ga na kratko zaprli, dokler ga krona ni oprostila, ker se je izkazalo, da je nedolžen. Toda škoda je bila storjena, saj je izgubil guvernerstvo. Čeprav je bil oproščen in je bil njegov zaščitnik kralj [[Ivan II. Portugalski]], njegov naslednik ni priznal vrednosti Duarteja Pacheca. Duarte Pacheco je prejšnjemu kralju služil kot oproda, kralju Manuelu pa zgolj kot visok služabnik. Zaradi oddaljenosti od Lizbone in uspeha je imel veliko sovražnikov v tujini in le malo prijateljev v prestolnici, ki bi ga branili. Do svoje smrti je živel od kraljeve pokojnine.<ref>{{Cite web | title=Pereira, Duarte Pacheco {{!}} Encyclopedia.com | url=https://www.encyclopedia.com/science/dictionaries-thesauruses-pictures-and-press-releases/pereira-duarte-pacheco | archive-url=https://web.archive.org/web/20220709115734/https://www.encyclopedia.com/science/dictionaries-thesauruses-pictures-and-press-releases/pereira-duarte-pacheco | access-date=2025-03-22 | archive-date=2022-07-09}}</ref> Po mnenju enega najpomembnejših biografov, portugalskega zgodovinarja Joaquima Barradasa de Carvalha, ki je v 1960-ih živel v izgnanstvu v Braziliji, je bil Duarte Pacheco genij, primerljiv z Leonardom da Vincijem. Z več kot dvestoletnim pričakovanjem je bil kozmograf odgovoren za izračun vrednosti stopinje poldnevnika z mejo napake le 4 %, medtem ko se je trenutna napaka takrat gibala med 7 in 15 %.<ref>Universidade de São Paulo, Departamento de História, Sociedade de Estudos Históricos (Brazil), ''Revista de História'' (1965), ed. 61-64, p. 350</ref> == Možno odkritje Brazilije == Prav tako se domneva, da je Duarte Pacheco Pereira morda odkril obale otokov Maranhão, Pará in Marajó ter ustje reke [[Amazonka|Amazonke]] leta 1498, pred morebitnimi izkrcanji odprav [[Amerigo Vespucci|Ameriga Vespuccija]] leta 1499, Vicenteja Yáñeza Pinzona januarja 1500 in Diega de Lepeja februarja 1500; ter Cabralove odprave aprila 1500, s čimer je postal prvi znani evropski raziskovalec današnje Brazilije. Ta trditev temelji na interpretacijah šifriranega rokopisa ''Esmeraldo de Situ Orbis'', ki ga je napisal Duarte Pacheco Pereira in ki na kratko opisuje naslednje: {{quote|Najsrečnejši knez, vedeli smo in videli smo, kako je bilo v tretjem letu vaše vladavine leta Gospodovega 1498, ko nam je vaša visokost naročila, naj odkrijemo zahodno regijo, odkrito in prepluto zelo veliko kopno s številnimi velikimi otoki, ki se razteza 70° severno od ekvatorja in je onkraj veličine oceana; ta oddaljena dežela je gosto poseljena in se razteza 28° stopinj na drugi strani ekvatorja proti Antarktičnemu polu. Njena velikost in dolžina sta takšni, da na nobeni strani njenega konca nista bila vidna ali znana, tako da je gotovo, da obkroža celotno oblo.<ref>''Esmeraldo de situ orbis'' [published between 1506 and 1508], Part I, ch. I, translated and edited by George Herbert Tinley Kimble, London: 1937, p. 12. Original Portuguese: ''Bemauenturado Príncipe, temos sabido e visto como no terceiro anno de vosso Reinado do hanno de nosso senhor de 1498, donde nos vossa alteza mandou descobrir a parte oucidental, passando alem ha grandeza do mar oceano, onde he achada a navegada hûa tão grande terra firme, com muitas e grandes ilhas ajacentes a ella, que se estende a setente graaos de ladeza da linha equinoçial contra ho pollo artico e posto que seja asaz fora, he grandemente pouorada, e do mesmo circulo equinocial torna outra vez e vay alem em vinte e oito graaos e meo de ladeza contra ho pollo antartico, e tanto se dilata sua grandeza e corre com muita longura, que de hûa parte nem da outra foy visto nem sabido ho fim e cabo della; pello qual segundo ha hordem que leua, he certo que vay en cercoyto por toda a Redondeza.''</ref>}} Pereira je narisal zemljevid sveta, ki prikazuje ta koncept in je omenjen v 5. poglavju ''Esmeralda'', vendar je bil od takrat izgubljen. Dejal je: »Za boljše razumevanje našega dela smo tukaj postavili naslikan zemljevid sveta z obliko in opisom teh dežel.«<ref>“por que melhor se possa entender esta nossa obra, posemos aqui pintado hum mapa mundy da feiçam e descripsam d’estas terras”; Raphael Eduardo de Azaveda Basta, ''Esmeraldo de Situ Orbis, por Duarte Pacheco Pereira'', Lisboa, Impresa Nacional, 1892, Capitolo 5, p.10.</ref> Zemljevid sveta Lopa Homema iz leta 1519 je predstavil ta koncept in prikazoval ''OCEANUS MERIDIONALIS in INDICUM MARE'' (Atlantski in Indijski ocean), ki ju obdaja celinska Zemlja.<ref>W.G.L. Randles, ''Classical Models of World Geography and their Transformation following the Discovery of America,'' Walter De Gruyter, Berlin & New York, 1994, p.64.</ref> Zemljevid sveta, ki ga je leta 1513 iz portugalskih virov sestavil osmanski admiral in kartograf Piri Reis, je zemljevid te vrste, očitno izpeljan iz Pereirovega.<ref>Joaquim Barradas de Carvalho, ''As fontes de Duarte Pacheco Pereira no Esmeraldo de Situ Orbis,'' Lisboa, Serviço de Educação-Fundação Calouste Gulbenkian, 1991, pp.23-24; Max Justo Guedes, “A carta náutica de Piri Reis (Piri Reis Haritasi), 1513”, ''Anais do Museu Paulista'', 17 (1) jan.-jun. 2009, p.104.</ref> V svoji knjigi ''Temelji portugalskega imperija'', 1415–1580 zgodovinarji Bailey Wallys, Boyd Shafer in George Winius, ki se opirajo na portugalskega zgodovinarja Duarteja Leiteja in druge avtorje, podajajo naslednji komentar: {{quote|»Kar je resnično pomembno,« pravi Duarte Leite, »je vedeti, ali je Pacheco prispel v Brazilijo pred Alvaresom Cabralom (22. aprila 1500). V soglasju z Lucianom Pereiro pravijo, da je to storil tudi sodobni portugalski zgodovinarji, kot so Faustino da Fonseca, Brito Rebelo, Lopes de Mendonça in Jaime Cortesão ... tako kot Vignaud; in verjamem, da mu v Braziliji ne manjka podpornikov.« „Vendar,“ pravi Leite, „če je Pacheco res odkril območja vzhodno od demarkacijske črte in o tem prinesel novico [kralju] Manuelu [Portugalskemu], mi razlog, zaradi katerega je Don Manuel to ohranil v tajnosti ... tako pomembno odkritje, uide. Takoj ko se je Cabral leta 1501 vrnil, je Manuel Ferdinandu in Izabeli Španski oznanil odkritje Brazilije. Zakaj ne bi leta 1499, po vrnitvi Vasca da Game, dal podobnega obvestila, če je Pacheco že odkril Brazilijo? Španija glede na delitev, ki jo je uvedla Tordesillaška pogodba, ni mogla ugovarjati, saj leta 1501, ko je bilo objavljeno Cabralovo odkritje, ni bilo nobenega ugovora. Prepričan sem, da Pacheco ni odkril Brazilije niti leta 1498 niti ni bil dve leti pozneje prisoten pri njenem odkritju s strani Cabrala.«<ref>Diffie, Bailey Wallys; Boyd C. Shafer; George Davison Winius ''Foundations of the Portuguese empire, 1415-1580'' University of Minnesota Press, Nov 1977 {{ISBN|978-0-8166-0782-2}} p. 452 [https://books.google.com/books?id=vtZtMBLJ7GgC&dq=Duarte+Pacheco,+Brazil+1498&pg=RA1-PA451]</ref>}} Duarte Pacheco Pereira je ''Esmeraldo de Situ Orbis'' prva evropska navigacijska knjiga, ki omenja obalo Brazilije.[ == Poroka in potomci == Poročil se je z António de Albuquerque, hčerko Jorgeja Garcêsa in žene Isabel de Albuquerque Galvão, edino hčerko Duarteja Galvãoja s prvo ženo Catarino de Sousa e Albuquerque, in imel osem otrok: João Fernandes Pacheco, ki se je poročil z dono Mario da Silva, brez potomcev in imel prastilno hčerko, poročeno s potomci *Jerónimo Pacheco, ki je umrl neporočen in brez potomcev v Tangerju *Maria de Albuquerque, poročena z Joãom da Silvo, Alcaide-Mór iz Soureja, in je imela poročeno hčerko s težavami *Isabel de Albuquerque *Garcia Pacheco *Gaspar Pacheco *Duarte Pacheco *Lisuarte Pacheco, izvenzakonski po zapisih. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat}} * [https://web.archive.org/web/20070930230140/http://www.instituto-camoes.pt/CVC/navegaport/g24.html Biografie von Duarte Pacheco Pereira (portugiesisch) des portugiesischen Kulturinstitutes Instituto Camões] * [http://www.marinha.pt/extra/revista/ra_jun2003/pag_12.html Biografie von Duarte Pacheco Pereira (portugiesisch) in der Marinezeitschrift „Revista da Armada“, Juni 2003] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1460]] [[Kategorija:Umrli leta 1533]] [[Kategorija:Zgodovina Portugalske]] [[Kategorija:Portugalci]] [[Kategorija:Raziskovalci Azije]] [[Kategorija:Raziskovalci Afrike]] [[Kategorija:Portugalski književniki]] irov3tsi1uy7pm4ih5m1vr85p75oahp 118 584108 6709253 6708853 2026-07-10T12:54:29Z Raprep 220594 uredil in dodal tekst 6709253 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila okrepljena politična/odločevalska moč republik na rovaš institucij zvezne oblasti. Republikam je bil priznan status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalne moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /><ref name=":10" />{{Rp|pages=48–49}} Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "''Kardeljeve ustave''"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma [[:bs:Konstitutivni_narod|konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom]] v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena številčnosti populacije posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije oziroma populacije [[Slovenija|Slovenije]] so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Socialistične republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo je v drugi polovici osemdesetih prevzelo nacionalistično agendo in konec desetletja začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti dejansko pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo odziv najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na ukinitev avtonomije pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 uvedlo ekonomske sankcije zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v [[:en:Montenegro|Črni gori]].<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politična konfrontacija med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljala do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). Razpadu ZKJ so še v letu 1990 v vseh jugoslovanskih republikah sledile večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. aprila. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} Srbske poskuse discipliniranja Slovenije je zamenjala taktika izrivanja Slovenije iz Jugoslavije. V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje interese konstitutivnih narodov, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti narodov, ki bi se odločili za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so nosilke izvirne državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o usodi Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in reševanja razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti Republike Slovenije (RS) v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Vodstvo RS je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih osamosvojitvenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem že pred ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Za zvezne organe ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze slovenske strani pred in po plebiscitu. Nekatere med njimi so bile v neskladju z Ustavo SFRJ (1974).<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) izvirni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne izvirni prihodek republik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> Tajno prisvajanje carin se je začelo že pet dni po plebiscitu,<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} odkrito pa z zakonom o proračunu, sprejetim 1. 4. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} S tem zakonom je RS carine razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovensko opozorila, naj spoštuje zvezno ustavo in zakonodajo, ki ureja carinska vplačila. Ker se vlada RS ni odzvala, je zvezna vlada 17. 5. 1991 sprejela Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev.<ref name=":38" /> Odlok je zvezni vladi omogočil namestitev carinikov, lojalnih Zvezni carinski upravi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, saj so cariniki v Sloveniji kmalu po plebiscitu odrekli lojalnost svojim delodajalcem v zvezni administraciji, od slovenskih miličnikov pa ni bilo pričakovati, da bi na meji izvajali zvezne predpise. Za varovanje in transport zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo naj bi poskrbela JLA, ta pa bi poskrbela tudi za varovanje in transport s carinjenjem zbrane gotovine v Beograd – odlok je namreč odrejal, da fizične osebe carinske obveznosti lahko poravnajo v gotovini, pravne pa prek virmanov na poseben račun Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije. Po sprejetju "carinskega" odloka je vlada RS zvezni vladi dvakrat obljubila, da bo vplačala pričakovana carinska sredstva v zvezni proračun, a je obljubo obakrat prelomila. V dneh tik pred razglasitvijo samostojnosti je Skupščina RS sprejela zakon o carinah, vlada RS pa je z dnem razglasitve samostojnosti začela tudi prevzem prehodov na mednarodni meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Na mednarodno mejo je napotila približno 3000 slovenskih miličnikov in pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO),<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} kar je zvezna vlada razumeli kot nasilno dejanje in začetek spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} S prisvajanjem carin, carinarnic in mejnih prehodov je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, na katero je slovenska stran odgovorila s prelivanjem krvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}<ref name=":5" />{{Rp|page=315}} Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Slovensko republiško vodstvo je osamosvojitev izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršilo mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignoriralo svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njegove politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":14" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}}<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo legitimirati svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledila intervencija JLA večjih razsežnosti, ki ji Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot slovensko izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v Predsedstvu SFRJ, ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "''Kardeljevo ustavo''"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil [[:en:Slobodan_Milošević|Slobodan Milošević]], čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad JLA, je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je političnemu vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovu večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomske sankcije zoper Slovenijo, prepoved "mitinga resnice" in razpad ZKJ === Milošević je marca 1989 odgovoril z uvedbo ekonomskih sankcij zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko republiško vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben vzrok razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]]{{efn|Marković je konec leta 1989 zagnal najbolj radikalen program ekonomskih reform v vzhodni Evropi. S pomočjo t. i. [https://en.wikipedia.org/wiki/Shock%20therapy%20(economics) šok terapije], upoštevaje nasvete [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeffrey%20Sachs Jeffreyja Sachsa] in drugi ekonomistov, je že na začetku leta 1990 inflacijo s 25000 % na letni ravni zbil na 0 %. V manj kot letu dni je početveril jugoslovanske devizne rezerve. Začel je proces odpiranja gospodarstva uvozu, tujim vlagateljem in konkurenci zasebnega sektorja.^{Zimmermann:48}}} in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in poudarjanje potrebe po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; (zahodna) "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) Dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum o samoodločbi in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije. A zavedalo se je, da je izgon pogojen s pristankom JLA na umik iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod{{Rp|page=238}}{{efn|Čeprav je bila albanska etnija v SFRJ številčnejša od slovenske, makedonske ali črnogorske, ni imela statusa konstitutivnega naroda.}} ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" /> === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne praktične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in praktične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen je politične odločevalce zavezoval, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Za slovensko stran je bila konfederacija jamstvo enakopravnosti republik in politične/odločevalske relevantnosti RS v Jugoslaviji, srbska stran pa je v konfederaciji prepoznala sredstvo diskriminacijskega omejevanja republike Srbije in delitve ter minorizacije srbske etnije v vseh drugih republikah. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele pospešeno izvajati enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} ==== Štajerski preludij ==== Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} ==== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ==== Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva in ne zavezuje nikogar; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana in izpeljana na miren način;<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – pod pogojem, če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES Slovenije in Hrvaške niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} Za noben zvezni organ ali jugoslovansko republiko pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil enostranski in nedogovorjen način osamosvojitve RS.<ref name=":9" /><ref name=":22" />{{efn|Način, na katerega je bil izpeljan brexit, zaznamujejo večletna pogajanja pod pogoji, ki jih določa zakonodaja EU. Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje ločevanja ZK od carinske unije in enotnega trga. Ločevanje se je končalo na začetku leta 2021. ZK je vse do zaključka pogajanj izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni že na 5. dan po referendumu prilastila carin), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^{Repe(''Jutri je nov dan''):81} V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik lahko dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – RH je bila tik pred [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|referendumom o samostojnosti]] in ankete javnega mnenja so kazale veliko podporo osamosvojitvi – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni (tj. lastni in neposredni) vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je (skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991) v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref name=":38">{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odrekli poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za varovanje in razmestitev carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je bila zadolžena JLA. V odloku je bilo določeno, da pravne osebe vplačajo carine na poseben račun SDK Jugoslavije prek virmanskih nalogov, fizične osebe pa so carinske obveznosti lahko poravnale v gotovini; tako zbran denar bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na prehodih na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Vodstvo RS je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti RS in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal "[[:en:Psychological_warfare|''psihološke operacije'']]" slovenske strani: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko bitko je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska TO in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji Predsedstva RS 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):286} Po pogajanjih so teritorialci barikado pri Pogancih odmaknili, a postavili novo pri naselju Medvedjek pri Trebnjem.^{Repe(''Jutri je nov dan''):294}}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. V sestavi oboroženih sil RS je bilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 miličnikov in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so enote JLA prodirale proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA dojeli kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je predsednik zvezne vlade Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA [[:hr:Veljko_Kadijević|Veljka Kadijevića]]. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan v Zagrebu sestal s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi blokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je vodstvi RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991. Posredniki ES, tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne le kot zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana Republike Hrvaške (RH) na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritiziral vodstvo RS, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojaških ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:85,86,88;Utenkar}}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji z vodstvom RS sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} A pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.<ref name=":3" />{{Rp|pages=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.<ref name=":4" />{{Rp|page=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki jo je vodstvo RS odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo zvezne milice in JLA vzpostaviti svoj carinski režim na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):372}}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo 7. 7. 1991 na Brionih, je deklaracijo ob podpisu označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogovori ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da razdružitev in polna osamosvojitev RS v danih razmerah ni možna; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je vodstvo RS pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji, prevzema nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja je vodstvo RS gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v prometni nesreči. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "goniti" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA; postopno se je preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu.<ref>{{Navedi revijo|last=Skrozza|first=Tamara|last2=Švarm|first2=Filip|last3=Vasić|first3=Biljana|date=25. 10. 2001|title=Vukovarska apokalipsa|url=https://vreme.com/vreme/vukovarska-apokalipsa/|magazine=Vreme|access-date=9. 7. 2026}}</ref> Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ 84ehu5evnay7dmh8he78a71rh1tuzz7 6709255 6709253 2026-07-10T12:56:52Z Raprep 220594 6709255 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila okrepljena politična/odločevalska moč republik na rovaš institucij zvezne oblasti. Republikam je bil priznan status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalne moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /><ref name=":10" />{{Rp|pages=48–49}} Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "''Kardeljeve ustave''"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma [[:bs:Konstitutivni_narod|konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom]] v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena številčnosti populacije posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije oziroma populacije [[Slovenija|Slovenije]] so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Socialistične republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo je v drugi polovici osemdesetih prevzelo nacionalistično agendo in konec desetletja začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti dejansko pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo odziv najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na ukinitev avtonomije pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 uvedlo ekonomske sankcije zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v [[:en:Montenegro|Črni gori]].<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politična konfrontacija med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljala do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). Razpadu ZKJ so še v letu 1990 v vseh jugoslovanskih republikah sledile večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. aprila. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} Srbske poskuse discipliniranja Slovenije je zamenjala taktika izrivanja Slovenije iz Jugoslavije. V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje interese konstitutivnih narodov, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti narodov, ki bi se odločili za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so nosilke izvirne državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o usodi Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in reševanja razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti Republike Slovenije (RS) v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Vodstvo RS je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih osamosvojitvenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem že pred ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Za zvezne organe ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze slovenske strani pred in po plebiscitu. Nekatere med njimi so bile v neskladju z Ustavo SFRJ (1974).<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) izvirni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne izvirni prihodek republik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> Tajno prisvajanje carin se je začelo že pet dni po plebiscitu,<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} odkrito pa z zakonom o proračunu, sprejetim 1. 4. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} S tem zakonom je RS carine razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovensko opozorila, naj spoštuje zvezno ustavo in zakonodajo, ki ureja carinska vplačila. Ker se vlada RS ni odzvala, je zvezna vlada 17. 5. 1991 sprejela Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev.<ref name=":38" /> Odlok je zvezni vladi omogočil namestitev carinikov, lojalnih Zvezni carinski upravi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, saj so cariniki v Sloveniji kmalu po plebiscitu odrekli lojalnost svojim delodajalcem v zvezni administraciji, od slovenskih miličnikov pa ni bilo pričakovati, da bi na meji izvajali zvezne predpise. Za varovanje in transport zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo naj bi poskrbela JLA, ta pa bi poskrbela tudi za varovanje in transport s carinjenjem zbrane gotovine v Beograd – odlok je namreč odrejal, da fizične osebe carinske obveznosti lahko poravnajo v gotovini, pravne pa prek virmanov na poseben račun Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije. Po sprejetju "carinskega" odloka je vlada RS zvezni vladi dvakrat obljubila, da bo vplačala pričakovana carinska sredstva v zvezni proračun, a je obljubo obakrat prelomila. V dneh tik pred razglasitvijo samostojnosti je Skupščina RS sprejela zakon o carinah, vlada RS pa je z dnem razglasitve samostojnosti začela tudi prevzem prehodov na mednarodni meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Na mednarodno mejo je napotila približno 3000 slovenskih miličnikov in pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO),<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} kar je zvezna vlada razumeli kot nasilno dejanje in začetek spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} S prisvajanjem carin, carinarnic in mejnih prehodov je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, na katero je slovenska stran odgovorila s prelivanjem krvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}<ref name=":5" />{{Rp|page=315}} Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Slovensko republiško vodstvo je osamosvojitev izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršilo mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignoriralo svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njegove politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":14" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}}<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo legitimirati svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledila intervencija JLA večjih razsežnosti, ki ji Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot slovensko izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v Predsedstvu SFRJ, ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "''Kardeljevo ustavo''"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil [[:en:Slobodan_Milošević|Slobodan Milošević]], čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad JLA, je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je političnemu vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovu večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomske sankcije zoper Slovenijo, prepoved "mitinga resnice" in razpad ZKJ === Milošević je marca 1989 odgovoril z uvedbo ekonomskih sankcij zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko republiško vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben vzrok razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]]{{efn|Marković je konec leta 1989 zagnal najbolj radikalen program ekonomskih reform v vzhodni Evropi. S pomočjo t. i. [https://en.wikipedia.org/wiki/Shock%20therapy%20(economics) šok terapije], upoštevaje nasvete [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeffrey%20Sachs Jeffreyja Sachsa] in drugi ekonomistov, je že na začetku leta 1990 inflacijo s 25000 % na letni ravni zbil na 0 %. V manj kot letu dni je početveril jugoslovanske devizne rezerve. Začel je proces odpiranja gospodarstva uvozu, tujim vlagateljem in konkurenci zasebnega sektorja.^{Zimmermann:48}}} in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in poudarjanje potrebe po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; (zahodna) "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) Dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum o samoodločbi in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije. A zavedalo se je, da je izgon pogojen s pristankom JLA na umik iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod{{Rp|page=238}}{{efn|Čeprav je bila albanska etnija v SFRJ številčnejša od slovenske, makedonske ali črnogorske, ni imela statusa konstitutivnega naroda.}} ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" /> === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne praktične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in praktične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen je politične odločevalce zavezoval, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Za slovensko stran je bila konfederacija jamstvo enakopravnosti republik in politične/odločevalske relevantnosti RS v Jugoslaviji, srbska stran pa je v konfederaciji prepoznala sredstvo diskriminacijskega omejevanja republike Srbije in delitve ter minorizacije srbske etnije v vseh drugih republikah. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele pospešeno izvajati enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} ==== Štajerski preludij ==== Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} ==== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ==== Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva in ne zavezuje nikogar; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana in izpeljana na miren način;<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – pod pogojem, če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES Slovenije in Hrvaške niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} Za noben zvezni organ ali jugoslovansko republiko pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil enostranski in nedogovorjen način osamosvojitve RS.<ref name=":9" /><ref name=":22" />{{efn|Način, na katerega je bil izpeljan brexit, zaznamujejo večletna pogajanja pod pogoji, ki jih določa zakonodaja EU. Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje ločevanja ZK od carinske unije in enotnega trga. Ločevanje se je končalo na začetku leta 2021. ZK je vse do zaključka pogajanj izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni že na 5. dan po referendumu prilastila carin), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^{Repe(''Jutri je nov dan''):81} V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik lahko dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – RH je bila tik pred [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|referendumom o samostojnosti]] in ankete javnega mnenja so kazale veliko podporo osamosvojitvi – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni (tj. lastni in neposredni) vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je (skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991) v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref name=":38">{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odrekli poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za varovanje in razmestitev carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je bila zadolžena JLA. V odloku je bilo določeno, da pravne osebe vplačajo carine na poseben račun SDK Jugoslavije prek virmanskih nalogov, fizične osebe pa so carinske obveznosti lahko poravnale v gotovini; tako zbran denar bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na prehodih na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Vodstvo RS je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti RS in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal "[[:en:Psychological_warfare|''psihološke operacije'']]" slovenske strani: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko bitko je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska TO in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji Predsedstva RS 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):286} Po pogajanjih so teritorialci barikado pri Pogancih odmaknili, a postavili novo pri naselju Medvedjek pri Trebnjem.^{Repe(ibidem):294}}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. V sestavi oboroženih sil RS je bilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 miličnikov in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so enote JLA prodirale proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA dojeli kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je predsednik zvezne vlade Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA [[:hr:Veljko_Kadijević|Veljka Kadijevića]]. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan v Zagrebu sestal s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi blokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je vodstvi RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991. Posredniki ES, tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne le kot zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana Republike Hrvaške (RH) na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritiziral vodstvo RS, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojaških ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:85,86,88;Utenkar}}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji z vodstvom RS sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} A pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.<ref name=":3" />{{Rp|pages=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.<ref name=":4" />{{Rp|page=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki jo je vodstvo RS odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo zvezne milice in JLA vzpostaviti svoj carinski režim na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):372}}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo 7. 7. 1991 na Brionih, je deklaracijo ob podpisu označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogovori ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da razdružitev in polna osamosvojitev RS v danih razmerah ni možna; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je vodstvo RS pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji, prevzema nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja je vodstvo RS gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v prometni nesreči. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "goniti" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA; postopno se je preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu.<ref>{{Navedi revijo|last=Skrozza|first=Tamara|last2=Švarm|first2=Filip|last3=Vasić|first3=Biljana|date=25. 10. 2001|title=Vukovarska apokalipsa|url=https://vreme.com/vreme/vukovarska-apokalipsa/|magazine=Vreme|access-date=9. 7. 2026}}</ref> Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ qr2a2c711iccq23hi0vo2stb6jqaqw3 6709339 6709255 2026-07-10T16:04:31Z Raprep 220594 6709339 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila okrepljena politična/odločevalska moč republik na rovaš institucij zvezne oblasti. Republikam je bil priznan status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalne moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /><ref name=":10" />{{Rp|pages=48–49}} Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "''Kardeljeve ustave''"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma [[:bs:Konstitutivni_narod|konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom]] v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena številčnosti populacije posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije oziroma populacije [[Slovenija|Slovenije]] so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Socialistične republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo je v drugi polovici osemdesetih prevzelo nacionalistično agendo in konec desetletja začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti dejansko pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo odziv najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na ukinitev avtonomije pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 uvedlo ekonomske sankcije zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v [[:en:Montenegro|Črni gori]].<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politična konfrontacija med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljala do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). Razpadu ZKJ so še v letu 1990 v vseh jugoslovanskih republikah sledile večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. aprila. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} Srbske poskuse discipliniranja Slovenije je zamenjala taktika izrivanja Slovenije iz Jugoslavije. V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje interese konstitutivnih narodov, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti narodov, ki bi se odločili za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so nosilke izvirne državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o usodi Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in reševanja razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti Republike Slovenije (RS) v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Vodstvo RS je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih osamosvojitvenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem že pred ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Za zvezne organe ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze slovenske strani pred in po plebiscitu. Nekatere med njimi so bile v neskladju z Ustavo SFRJ (1974).<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) izvirni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne izvirni prihodek republik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> Tajno prisvajanje carin se je začelo že pet dni po plebiscitu,<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} odkrito pa z zakonom o proračunu, sprejetim 1. 4. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} S tem zakonom je RS carine razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovensko opozorila, naj spoštuje zvezno ustavo in zakonodajo, ki ureja carinska vplačila. Ker se vlada RS ni odzvala, je zvezna vlada 17. 5. 1991 sprejela Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev.<ref name=":38" /> Odlok je zvezni vladi omogočil namestitev carinikov, lojalnih Zvezni carinski upravi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, saj so cariniki v Sloveniji kmalu po plebiscitu odrekli lojalnost svojim delodajalcem v zvezni administraciji, od slovenskih miličnikov pa ni bilo pričakovati, da bi na meji izvajali zvezne predpise. Za varovanje in transport zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo naj bi poskrbela JLA, ta pa bi poskrbela tudi za varovanje in transport s carinjenjem zbrane gotovine v Beograd – odlok je namreč odrejal, da fizične osebe carinske obveznosti lahko poravnajo v gotovini, pravne pa prek virmanov na poseben račun Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije. Po sprejetju "carinskega" odloka je vlada RS zvezni vladi dvakrat obljubila, da bo vplačala pričakovana carinska sredstva v zvezni proračun, a je obljubo obakrat prelomila. V dneh tik pred razglasitvijo samostojnosti je Skupščina RS sprejela zakon o carinah, vlada RS pa je z dnem razglasitve samostojnosti začela tudi prevzem prehodov na mednarodni meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Na mednarodno mejo je napotila približno 3000 slovenskih miličnikov in pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO),<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} kar je zvezna vlada razumeli kot nasilno dejanje in začetek spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} S prisvajanjem carin, carinarnic in mejnih prehodov je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, na katero je slovenska stran odgovorila s prelivanjem krvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}<ref name=":5" />{{Rp|page=315}} Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Slovensko republiško vodstvo je osamosvojitev izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršilo mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignoriralo svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njegove politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":14" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}}<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo legitimirati svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledila intervencija JLA večjih razsežnosti, ki ji Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot slovensko izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v Predsedstvu SFRJ, ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "''Kardeljevo ustavo''"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil [[:en:Slobodan_Milošević|Slobodan Milošević]], čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad JLA, je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je političnemu vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovu večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomske sankcije zoper Slovenijo, prepoved "mitinga resnice" in razpad ZKJ === Milošević je marca 1989 odgovoril z uvedbo ekonomskih sankcij zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko republiško vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben vzrok razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]]{{efn|Marković je konec leta 1989 zagnal najbolj radikalen program ekonomskih reform v vzhodni Evropi. S pomočjo t. i. [https://en.wikipedia.org/wiki/Shock%20therapy%20(economics) šok terapije], upoštevaje nasvete [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeffrey%20Sachs Jeffreyja Sachsa] in drugi ekonomistov, je že na začetku leta 1990 inflacijo s 25000 % na letni ravni zbil na 0 %. V manj kot letu dni je početveril jugoslovanske devizne rezerve. Začel je proces odpiranja gospodarstva uvozu, tujim vlagateljem in konkurenci zasebnega sektorja.^{Zimmermann:48}}} in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in poudarjanje potrebe po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; (zahodna) "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) Dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum o samoodločbi in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije. A zavedalo se je, da je izgon pogojen s pristankom JLA na umik iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod{{Rp|page=238}}{{efn|Čeprav je bila albanska etnija v SFRJ številčnejša od slovenske, makedonske ali črnogorske, ni imela statusa konstitutivnega naroda.}} ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" /> === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne praktične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in praktične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen je politične odločevalce zavezoval, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Za slovensko stran je bila konfederacija jamstvo enakopravnosti republik in politične/odločevalske relevantnosti RS v Jugoslaviji, srbska stran pa je v konfederaciji prepoznala sredstvo diskriminacijskega omejevanja republike Srbije in delitve ter minorizacije srbske etnije v vseh drugih republikah. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele pospešeno izvajati enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} ==== Štajerski preludij ==== Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} ==== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ==== Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva in ne zavezuje nikogar; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana in izpeljana na miren način;<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – pod pogojem, če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES Slovenije in Hrvaške niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} Za noben zvezni organ ali jugoslovansko republiko pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil enostranski in nedogovorjen način osamosvojitve RS.<ref name=":9" /><ref name=":22" />{{efn|Način, na katerega je bil izpeljan brexit, zaznamujejo večletna pogajanja pod pogoji, ki jih določa zakonodaja EU. Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje ločevanja ZK od carinske unije in enotnega trga. Ločevanje se je končalo na začetku leta 2021. ZK je vse do zaključka pogajanj izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni že na 5. dan po referendumu prilastila carin), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^{Repe(''Jutri je nov dan''):81} V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik lahko dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – RH je bila tik pred [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|referendumom o samostojnosti]] in ankete javnega mnenja so kazale veliko podporo osamosvojitvi – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni (tj. lastni in neposredni) vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je (skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991) v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref name=":38">{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odrekli poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za varovanje in razmestitev carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je bila zadolžena JLA. V odloku je bilo določeno, da pravne osebe vplačajo carine na poseben račun SDK Jugoslavije prek virmanskih nalogov, fizične osebe pa so carinske obveznosti lahko poravnale v gotovini; tako zbran denar bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na prehodih na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Vodstvo RS je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti RS in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal "[[:en:Psychological_warfare|''psihološke operacije'']]" slovenske strani: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko bitko je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska TO in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji Predsedstva RS 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):286} Po pogajanjih so teritorialci barikado pri Pogancih odmaknili, a postavili novo pri naselju Medvedjek pri Trebnjem.^{Repe(ibidem):294}}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. V sestavi oboroženih sil RS je bilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 miličnikov in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so enote JLA prodirale proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA dojeli kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je predsednik zvezne vlade Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA [[:hr:Veljko_Kadijević|Veljka Kadijevića]]. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan v Zagrebu sestal s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi blokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je vodstvi RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991. Posredniki ES, tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne le kot zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana Republike Hrvaške (RH) na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritiziral vodstvo RS, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojaških ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:85,86,88;Utenkar}}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji z vodstvom RS sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} A pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.<ref name=":3" />{{Rp|pages=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.<ref name=":4" />{{Rp|page=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki jo je vodstvo RS odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo zvezne milice in JLA vzpostaviti svoj carinski režim na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):372}}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo 7. 7. 1991 na Brionih, je deklaracijo ob podpisu označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogovori ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da razdružitev in polna osamosvojitev RS v danih razmerah ni možna; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je vodstvo RS pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji, prevzema nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja je vodstvo RS gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v prometni nesreči. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "goniti" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. JLA bi se morala umakniti z območja Slovenije do 18. 10. 1991, a zaradi "''tehničnih težav''" se je 26. 10. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317,435}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA; postopno se je preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu.<ref>{{Navedi revijo|last=Skrozza|first=Tamara|last2=Švarm|first2=Filip|last3=Vasić|first3=Biljana|date=25. 10. 2001|title=Vukovarska apokalipsa|url=https://vreme.com/vreme/vukovarska-apokalipsa/|magazine=Vreme|access-date=9. 7. 2026}}</ref> Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ qm57mawk50b8jiqpqxb2tqh2a9hzl4x 0 590664 6709463 6589989 2026-07-10T20:26:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709463 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name= Bill Montgomery |birth_date= {{birth date|1940|5|29}} |birth_place= [[Lincoln, Nebraska|Lincoln]], [[Nebraska]] [[ZDA]] |death_date= {{death date and age|2020|7|28|1940|5|29}} |death_place=[[Lemont, Illinois|Lemont]] ([[Illinois]], [[ZDA]])<ref>{{cite web|url=https://www.findagrave.com/memorial/280009580/william_thomas-montgomery|title= William Thomas “Bill” Montgomery (1940-2020)|publisher=Find a Grave Memorial |author=Brekken Urban|place=|language=en|date=21. februar 2025 |accessdate=28. september 2025}}</ref> |image=Bill-Montgomery Chicago.jpg |caption= Bill Montgomery je bil [[poslovnež]] in [[humanitarna pomoč|dobrodelnik]] ter vse do svoje smrti nasmejan in podjeten |awards= |birth_name= William Thomas Montgomery |children=2 (po enih virih sina in hčerko, po drugih 2 hčerki)<ref>{{cite web|url=https://www.foxnews.com/politics/bill-montgomery-co-founder-of-turning-point-usa-dies?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0 |title=Bill Montgomery, co-founder of Turning Point USA, dies|publisher=Fox News|author=Edmund DeMarche|place=|language=en|date=30. julij 2020|accessdate=26. september 2025}}</ref> |death_cause=[[covid-19|korona]] |education= |module= |movement=[[Konservatizem]] v [[ZDA]] |occupation= [[trženje|veletrgovec]], [[poslovnež]] |organization=[[Turning Point USA]]<br />[[Turning Point Action]] |party=[[Republikanci|Republikanska stranka (Združene države Amerike)]] |spouse(s)={{marriage| Edith Marie “Edie” Walker|1983}}<ref>{{cite web|url=https://www.findagrave.com/memorial/287140934/edith_marie-montgomery|title= Edith Marie “Edie” Walker Montgomery (place unknown-2023)|publisher=Find a Grave Memorial |author=Ron Cook|place=|language=en|date=19. september 2025 |accessdate=28. september 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.foxnews.com/politics/bill-montgomery-co-founder-of-turning-point-usa-dies?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0 |title=Bill Montgomery, co-founder of Turning Point USA, dies|publisher=Fox News|author=Edmund DeMarche|place=|language=en|date=30. julij 2020|accessdate=26. september 2025}}</ref> |years_active=1961-2019 }} '''Bill Montgomery''', rojen kot '''William Thomas Montgomery''' [[Američani|ameriški]] [[krščanstvo|krščanski]] [[Politična desnica|desničarski]] [[Politik|politični]] aktivist, [[avtor]] in [[poslovnež]], * [[29. maj]] [[1940]], [[Lincoln, Nebraska|Lincoln]], [[Nebraska]] [[ZDA]], † [[28. julij]] [[2020]] [[Lemont, Illinois|Lemont]] ([[Illinois]], [[ZDA]])<ref>{{cite web|url=https://www.findagrave.com/memorial/280009580/william_thomas-montgomery|title= William Thomas “Bill” Montgomery (1940-2020)|publisher=Find a Grave Memorial |author=Brekken Urban|place=|language=en|date=21. februar 2025 |accessdate=28. september 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=Behind Turning Point USA's funding boom – with half of it coming from 10 anonymous donors |url=https://www.nbcnews.com/tech/internet/turning-point-usa-donations-surged-pandemic-rcna37143 |website=NBC News |date=13 July 2022 |access-date=11 February 2023 |language=en}}</ref> Je skupaj s [[Charlie Kirk|Charliejem Kirkom]] soustanovitelj krščanske konservativne mladinske organizacije [[Turning Point USA|Ameriškega Turning Pointa]]<ref>"Turning Point USA" = "Ameriška Prelomnica"</ref>; postal je Kirkov mentor in deloval iz ozadja ob nastajanju gibanja. == Življenjepis == === Poreklo, šolanje in družina === Montgomery se je rodil 29. maja 1940 v [[Lincoln, Nebraska|Lincolnu]] v [[Nebraska|Nebraski]]. Njegov oče je bil Robert Vernon Montgomery (1907–1980), mati pa Marguerite E. rojena Thorson (1911–1989).<ref>{{cite web|url=https://www.findagrave.com/memorial/280009580/william_thomas-montgomery|title= William Thomas “Bill” Montgomery (1940-2020)|publisher=Find a Grave Memorial |author=Brekken Urban|place=|language=en|date=21. februar 2025 |accessdate=28. september 2025}}</ref> Doraščal je v [[Peoria, Illinois|Peoriji]] v [[Illinois]]u. Služil je v rezervni sestavi [[ZDA|ameriškega]] [[letalstvo|letalstva]].<ref>{{cite news|url=https://obituaries.neptunesociety.com/obituaries/downers-grove-il/william-montgomery-9289883|title=Obituary: William Thomas Montgomery|newspaper=Neptune Cremation Service |publisher=Neptune Society|date=July 28, 2020|accessdate=December 2, 2021}}</ref> Poročil se je 43 leten 1983 z Edith Marie rojeno Walker, ki so jo klicali kar "Edie" in je bila rodom iz [[Nemčija|Nemčije]] ter je bila po poklicu medicinska sestra in podjetnica. Po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]] se ji je s pomočjo humanitarnih organizacij [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] posrečila izselitev v [[ZDA]]. Umrla je 17. novembra 2023; v zakonu sta se jima rodila dva otroka. <ref>Po enih virih sta imela sina in hčerko, po drugih virih pa dve hčerki</ref><ref>{{cite web|url=https://www.findagrave.com/memorial/287140934/edith_marie-montgomery|title= Edith Marie “Edie” Walker Montgomery (unknown-2023)|publisher=Find a Grave Memorial |author=Ron Cook|place=|language=en|date=19. september 2025 |accessdate=28. september 2025}}</ref> === Napredovanje in delovanje === Montgomery se je ukvarjal s [[trženje]]m od 1961.<ref>{{cite web |last1=Nelson |first1=Rebecca |title=The 21-Year-Old Becoming a Major Player in Conservative Politics |url=https://www.theatlantic.com/politics/archive/2015/03/the-21-year-old-becoming-a-major-player-in-conservative-politics/451110/ |website=The Atlantic |access-date=25 July 2021 |language=en |date=25 March 2015}}</ref> Bil je vsestranski [[podjetnik]]. Deloval je uspešno kot svetovalec različnih podjetij v [[Illinois]]u, vključno z [[računovodstvo|računovodskim]] in [[gradbeništvo|gradbenim]]. Imel je v lasti [[restavracija|restavracijo]]; z domiselnimi reklamami si je pridobival vedno novih odjemalcev; bil je tudi [[založnik]] [[časopis]]ov.<ref>{{cite web|url=https://wikibious.com/bill-montgomery/|title= Who is Bill Montgomery? Wiki, Biography, Age, Wife, Children, Cause of Death, Height, Net Worth|publisher=Wiki Bious|author=Anne Tyler|place=|language=en|date=19. maj 2023 |accessdate=26. september 2025}}</ref> Pri vseh teh obveznostih pa je še našel časa, da je bil tudi svetovalec za poslovni razvoj.<ref>{{cite web|url=https://www.politico.com/news/2020/07/29/turning-point-usa-founder-dies-coronavirus-complications-387077 |title= Turning Point USA co-founder dies of coronavirus-related complications |publisher=politico.com|author=Daniel Lippman & Tina Nguyen |place=|language=en|date=29. julij 2020|accessdate=26. september 2025}}</ref> === Sodelovanje s [[Charlie Kirk|Kirkom]] === Po upokojitvi je leta 2012 skupaj s [[Charlie Kirk |Charliejem Kirkom]] ustanovil [[krščanstvo|krščansko]] in [[konservatizem|konservativno]] usmerjeno mladinsko gibanje in podjetje [[Turning Point USA]]. Do pomladi 2019 je bil član upravnega odbora "svoje [[Turning Point USA|Ameriške Prelomnice]]" ter njen [[tajnik]] in [[blagajnik]].<ref name="PP">{{cite web |last1=Pearson |first1=Jake |last2=Spies |first2=Mike |title=At This Trump-Favored Charity, Financial Reporting Is Questionable and Insiders Are Cashing In |url=https://www.propublica.org/article/at-this-trump-favored-charity-financial-reporting-is-questionable-and-insiders-are-cashing-in |website=ProPublica |date=21 July 2020 |access-date=8 July 2021 |language=en}}</ref> Montgomery je spoznal Kirka, ko je bil star 18 let in ga je slišal govoriti na majhnem zborovanju na velikanski [[Benediktinska univerza|Benediktinski univerzi]] v [[Chicago|Chicagu]], ki ima skupno čez 3.000 rednih in podiplomskih slušateljev v zahodnem predmestju [[Lisle, Chicago|Lisleu]] in sicer na "Youth government day"<ref>"Youth government day" ("Dan mladinske vlade") je vsakoletna večdnevna prireditev z zborovanji in priložnostnimi predavanji po ameriških univerzah, kjer se študentje pripravljajo za vstop v vladne ustanove.</ref> v začetku maja 2012. Takoj je namreč opazil, s kako pozornostjo ga mladi študentje poslušajo; prej ko da so dremali, ob njegovem nastopu pa so jih takoj bila sama ušesa. Neverjetno se je zdelo, kako jim ta golobradi mladenič postavlja izzivalna in resna vprašanja, ki jih zanimajo; na njihova pa odgovarja temeljito in potrpežljivo z razumljivo razlago, ki marsikoga prepriča.<ref name="PP"/> Montgomery je postal njegov svetovalec; med drugim ga je spodbudil, naj namesto obiskovanja [[univerza|visokošolskih]] predavanj ustanovi [[Turning Point USA|Turning Point]] in je ustanovi zagotovil tudi obilno denarno podporo.<ref>{{cite web |last1=Cortellessa |first1=Eric |title=The Killing of Charlie Kirk and the Political Violence Haunting America |url=https://time.com/7316280/charlie-kirk-dead-political-violence/ |website=Time |date=10 September 2025 |access-date=11 September 2025 |language=en |archive-date=2025-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250930100110/https://time.com/7316280/charlie-kirk-dead-political-violence/ |url-status=dead }}</ref><ref name="PP"/> Montgomery je pozneje povedal za "National Journal", kako je bilo očitno, da je takrat ''skupina govornikov »uspavala mladino« – nekaj sto srednješolcev. Ko pa je spregovoril Kirk, je skozi dvorana zastrujala popolnoma nova energija. Mladinci niso več spali, ampak so vso svojo pozornost osredotočili na Kirka.''<ref>{{cite web|url=https://www.theatlantic.com/politics/archive/2015/03/the-21-year-old-becoming-a-major-player-in-conservative-politics/451110/|title= The 21-Year-Old Becoming a Major Player in Conservative Politics. Charlie Kirk's backers swear he's the future of conservative politics—and he's only just old enough to drink.|publisher=The Atlantic|author=Rebecca Nelson National Journal|place=|language=en|date=25. marec 2015|accessdate=28. september 2025}}</ref> Charlie je torej že kot najstnik aprila 2012 sam začel [[politika|politična]] prizadevanja - iz notranjega prepričanja, da je za mlade treba nekaj storiti. Takrat je ustanovil skupino „SOS Liberty“ ter na [[YouTube|YouTubu]] objavljal [[video|videoposnetke]], v katerih je zagovarjal [[krščanstvo|krščanske]] vrednote in [[konservatizem|konservativna]] stališča.<ref>{{cite web|url=https://www.dailymail.co.uk/news/article-15089037/Charlie-Kirk-parents-mentor-Bill-Montgomery-Turning-Point-USA.html|title= Who are Charlie Kirk's parents?|publisher=Daily Mail Online|author=Will Potter|place=|language=en|date=11. september 2025|accessdate=28. september 2025}}</ref> Kot navdihnjen je po govoru pristopil Montgomery k njemu in ga spodbudil »za višji poklic, da bi s svojim sporočilom dosegel mlade.« Tak vtis je Kirk po navadi napravljal na ljudi in donatorji republikanske stranke so bili navdušeni nad njegovo mirnostjo, razumnostjo in strastjo do politike - ter niso varčevali z obilno denarno podporo njemu in [[Turning Point USA|Ameriškemu Turning Pointu]], ki sta ga skupaj ustanovila mesec dni po tem srečanju.<ref>{{cite web|url=https://www.theatlantic.com/politics/archive/2015/03/the-21-year-old-becoming-a-major-player-in-conservative-politics/451110/|title= The 21-Year-Old Becoming a Major Player in Conservative Politics. Charlie Kirk's backers swear he's the future of conservative politics—and he's only just old enough to drink.|publisher=The Atlantic|author=Rebecca Nelson National Journal|place=|language=en|date=25. marec 2015|accessdate=28. september 2025}}</ref> Tudi nadalje je na široko odpiral mošnjo in kot "stoodstotni [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanec]]" postal iz ozadja eden od desetih neimenovanih največjih donatorjev naglo rastočega podjetja, ki so npr. 2020 velikodušno prispevali polovico vseh dohodkov.<ref>{{cite web|url=https://www.nbcnews.com/tech/internet/turning-point-usa-donations-surged-pandemic-rcna37143|title="Behind Turning Point USA's funding boom – with half of it coming from 10 anonymous donors"|publisher=NBC News|author=|place=|language=en|date=13. julij 2022|accessdate=11. februar 2023}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt === Umrl je star 80 let v [[Lemont, Illinois|Lemontu]] v [[Illinois]]u, ki leži v jugozahodnem predmestju [[Chicago|Chicaga]], zaradi zapletov v zvezi s [[covid-19 | korono]] 28. julija 2020<ref>{{cite web|url=https://www.findagrave.com/memorial/280009580/william_thomas-montgomery|title= William Thomas “Bill” Montgomery (1940-2020)|publisher=Find a Grave Memorial |author=Brekken Urban|place=|language=en|date=21. februar 2025 |accessdate=28. september 2025}}</ref>, ko še ni bilo učinkovitega [[cepivo|cepiva]]; vakcine pa, ki so od 2021 na razpolago, pa so tudi danes učinkovite pravzaprav le preventivno, podobno kot pri drugih [[cepljenje (medicina)|cepljenjih]].<ref>{{cite web|url=https://www.jazmp.si/cepiva-proti-covidu-19/vprasanja-in-odgovori-glede-cepiv-proti-covidu-19/|title=VPRAŠANJA IN ODGOVORI glede cepiv PROTI COVID-19 – JAZMP|publisher=Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke|author=|place=Ljubljana|language=sl|date= |accessdate=26. september 2025}}</ref> <ref>{{cite web |last1=Brest |first1=Mike |title=Turning Point USA co-founder Bill Montgomery dies after contracting coronavirus |url=https://www.coloradopolitics.com/coronavirus/turning-point-usa-co-founder-bill-montgomery-dies-after-contracting-coronavirus/article_07d8da0c-d266-11ea-9c13-77034fdd4897.html |website=Colorado Politics |date=30 July 2020 |access-date=8 July 2021 |language=en}}</ref> Kot prepričani [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanec]] je - podobno kot [[Donald Trump|Trump]], pa tudi njegov varovanec [[Charlie Kirk|Kirk]] -, tudi [[Bill Montgomery]] bil zagrizen [[nasprotovanje cepljenju|proticepilec]]. Po njegovi smrti je [[Turning Point USA]] izbrisal objavo, ki se je posmehovala uporabnikom varovalnih krink.<ref>{{cite web|url= https://www.coloradopolitics.com/2020/07/30/turning-point-usa-co-founder-bill-montgomery-dies-after-contracting-coronavirus-07d8da0c-d266-11ea-9c13-77034fdd4897/|title="Turning Point USA co-founder Bill Montgomery dies after contracting coronavirus"|publisher=Colorado Politics|author=Mike Brest|place=|language=en|date=30. julij 2020|accessdate=8. julij 2021}}</ref> Ob njegovi smrti je njegov varovanec [[Charlie Kirk]] dejal: {| |- ! All about Bill Montgomery<ref>{{cite web|url=https://economictimes.indiatimes.com/news/international/us/bill-montgomery-the-man-who-inspired-charlie-kirk-to-drop-out-of-college-to-start-turning-point-usa-all-you-need-to-know-about-trump-allys-mentor/articleshow/123823024.cms|title=Bill Montgomery, the man who inspired Charlie Kirk to drop out of college to start Turning Point USA; all you need to know about Trump ally’s mentor - The Economic Times|publisher=The Economic Times|author= Divyadeep Singh|place=|language=en|date=11. september 2025|accessdate=26. september 2025}}</ref> ! Vse o Billu Montgomeryju |- | <blockquote>“I can’t put into words how saddened I am by the death of my dear friend Bill Montgomery.” </blockquote> | <blockquote>»Ne morem z besedami opisati, kako zelo sem žalosten zaradi smrti svojega dragega prijatelja Billa Montgomeryja.« </blockquote> |} On kot soustanovitelj in predsednik [[Turning Point USA|Ameriškega Turning Pointa]] je tudi [[twitter|tvitnil]]: »Danes je umrl ameriški junak.«<ref>{{cite web|url=https://www.foxnews.com/politics/bill-montgomery-co-founder-of-turning-point-usa-dies?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Bill Montgomery, co-founder of Turning Point USA, dies |publisher=Fox News|author=Edmund DeMarche|place=|language=en|date=30. julij 2020 |accessdate=26. september 2025}}</ref> === Spomin === Zapustil je ženo Edie ter sina in hčerko.<ref>{{cite web|url=https://www.foxnews.com/politics/bill-montgomery-co-founder-of-turning-point-usa-dies?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0 |title=Bill Montgomery, co-founder of Turning Point USA, dies|publisher=Fox News|author=Edmund DeMarche|place=|language=en|date=30. julij 2020|accessdate=26. september 2025}}</ref> Glede na njegovo osmrtnico pa so Montgomeryja preživeli žena Edie, sin, hči, pastorka, zet, vnuki in (dva) pravnuka.<ref>{{cite web|url=https://economictimes.indiatimes.com/news/international/us/bill-montgomery-the-man-who-inspired-charlie-kirk-to-drop-out-of-college-to-start-turning-point-usa-all-you-need-to-know-about-trump-allys-mentor/articleshow/123823024.cms|title=Bill Montgomery, the man who inspired Charlie Kirk to drop out of college to start Turning Point USA; all you need to know about Trump ally’s mentor - The Economic Times|publisher=The Economi Times|author= Divyadeep Singh|place=|language=en|date=11. september 2025|accessdate=26. september 2025}}</ref> Na spletu ''"Find a Grave Memorial"'', ki navaja ne le osebe, ampak objavlja tudi natančne fotke njihovih nagrobnikov, izvemo malo natančnejše podatke, v nečem celo drugačne.<ref>Find a Grave Memorial ID: 287140934</ref> Ta stran torej poroča, da je Billova žena Edie umrla tri leta za njim, 17. novembra 2023, stara 83 let. Za njo sta ostali dve hčerki z zetoma, osem vnukov in pet pravnukov. Pred njo pa so umrli njeni starši, mož in sestra.<ref>{{cite web|url=https://www.findagrave.com/memorial/287140934/edith_marie-montgomery|title= Edith Marie “Edie” Walker Montgomery (unknown-2023)|publisher=Find a Grave Memorial |author=Ron Cook|place=|language=en|date=19. september 2025 |accessdate=28. september 2025}}</ref> [[Charlie Kirk]] je Billa imenoval "ljubega prijatelja" in to ne brez razloga, saj je njegova velikodušna in vsestranske podpora bistveno prispevala k verski, moralni in družbeni vzgoji ne majhnega števila mladine ne glede na to, da je imel v [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanskem]] smislu nekatere predsodke v duhu [[teorija zarote|zarotne podmene]], med drugim tudi glede "izmišljene" [[covid-19|korone]], ki pa ga je kljub temu "zares" pokosila sredi leta 2020 in so se nekateri komentatorji ponorčevali, da je "umrl od prevare". [[Turning Point USA|TPUSA]] je Montgomeryja častil kot "ikonično" osebnost; saj je prav s svojo "neomajno predanostjo" postavil na noge in do smrti ohranjal to novo gibanje, ki je postalo privlačno za množice mladih [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{Cite web |date=2020-07-29 |title=Turning Point USA co-founder dies of coronavirus-related complications |url=https://www.politico.com/news/2020/07/29/turning-point-usa-founder-dies-coronavirus-complications-387077 |access-date=2025-09-12 |website=POLITICO}}</ref> === Ocena === ==== Nesebično delo za skupnost ==== Leto dni pred svojo smrtjo, 30. junija 2019, je Bill poslal svojemu sodelavcu in nekdanjemu dolgoletnemu [[ravnatelj]]u [[Turning Point USA|Turning Pointa]] [[Caleb Hull|Calebu Hullu]] [[Sistem kratkih sporočil|SMS]] s kratko vsebino, ki ga je resnično presunila, ki pa pravzaprav najpopolneje opisuje njegovo lastno osebnost in ki je Hulla le še potrdila v prepričanju, da ta svet potrebuje več takih ljudi, ki bi bili podobni [[Bill Montgomery|Billu Montgomeryju]]: {| |- ! Who was Bill Montgomery<ref>{{cite web|url=https://wikibious.com/bill-montgomery/|title= Who is Bill Montgomery? Wiki, Biography, Age, Wife, Children, Cause of Death, Height, Net Worth|publisher=Wiki Bious|author=Anne Tyler|place=|language=en|date=19. maj 2023 |accessdate=26. september 2025}}</ref> ! Kdo je bil [[Bill Montgomery]] |- | <blockquote>„I’m not in this for myself. I don’t want anything in return. I’m not here on this earth for very long and I want to leave this place better than when I started. You’re an important piece of that puzzle I’m trying to figure out for the future and I’m going to help you in any way I can.” </blockquote> | <blockquote>»Svojega dela ne opravljam zase. Zanj ne želim ničesar v zameno. Tukaj na tem svetu ne bom živel dolgo in želim, da bi bil ta kraj (po mojem koncu) boljši, kot (je bil takrat, ko) sem začel. Ti si pomemben del sestavljanke, ki jo poskušam rešiti za prihodnost, in pomagal ti bom na vse mogoče načine.« </blockquote> |} ==== Poln pozitivne energije ==== Njegov zvesti in dolgoletni sodelavec Caleb ob Billovi nepričakovani smrti, ki je prišla po večtedenskem mučnem in brezuspešnem boju po okužbi s potuhnjenim [[covid-19|koronavirusom]] (v katerega obstoj žal Montgomery ni verjel in se zato niti ni ustrezno pazil), opisuje, zakaj je po njegovem menju velika izguba njegov prerani odhod; saj je v najtežjih trenutkih življenja pomembno prispeval k njegovemu lastnemu najdenju samega sebe - in sicer prav takrat, ko so ga vsi pustili na cedilu – ga vztrajno usmerjal k nesebičnemu in koristnemu delovanju. Tako pa ni vplival pozitivno le nanj, ampak tudi na številne mlade, ki jih niti ni poznal – ampak jih je z dobrohotno besedo in z gmotno podporo postavljal na noge, da so postajali samozavestni in koristni člani človeške družbe. {| |- ! Who was Bill Montgomery<ref>{{cite web|url=https://wikibious.com/bill-montgomery/|title= Who is Bill Montgomery? Wiki, Biography, Age, Wife, Children, Cause of Death, Height, Net Worth|publisher=Wiki Bious|author=Anne Tyler|place=|language=en|date=19. maj 2023 |accessdate=26. september 2025}}</ref> ! Kdo je bil [[Bill Montgomery]] |- | <blockquote>“Bill stepped into my life when I was a mess, was depressed, had no idea what I wanted to do, and felt like I had no purpose. He was the kind of person that would set aside time each day just to talk to me on the phone, always with optimism, when there was no one else putting faith in me. Bill and his wife Edie basically adopted me into their family and I’ll never forget all the times I visited Illinois and stayed at their house. Bill launched my career and was with me every step of the way, forcing me to think outside of the box and get out of my comfort zone. If it wasn’t for him, I’d be sitting in a cubicle every day working a job I hated. <br> “But I wasn’t the only person Bill impacted. He has literally changed hundreds of people’s lives and launched too many careers and businesses to count. I can’t even tell you how many stories I’ve heard that are similar to mine. He had this incredible ability to talk with young people that are being told by everyone around them “you can’t do that.” He was a light in a dark world and would give them hope and courage to take risks and strive to reach their dreams. <br> “Bill constantly went out of his way to talk to people and create relationships. I’ll never forget all the times we’d be sitting in Starbucks and he would strike up a conversation with a random person that often times led to something bigger. It seemed everyone in Lemont, Illinois knew who he was because of his loving and caring nature. He would attend political conferences with the sole purpose of talking to as many young people as he could to encourage them and give them advice, but he wouldn’t just stop there as many would. He would continue talking with them in the months following. <br> “What has been most heartbreaking is the dozen or so phone calls I’ve received, many of which from young people I’ve never talked to, who have called me in tears describing how Bill invested in them and changed their lives forever. </blockquote> | <blockquote>»Bill je vstopil v moje življenje, ko sem bil popolnoma obupan, [[depresija|otožen]] in nisem imel pojma, kaj naj pravzaprav počnem; navdajal me je občutek, da moje življenje nima smisla. Bil je oseba, ki si je vsak dan vzela čas samo za to, da se je z mano s trajnim optimizmom telefonsko pogovarjala, ko ni bilo nikogar drugega, ki bi verjel vame. Bill in njegova žena Edie sta me v bistvu posvojila v svojo družino in nikoli ne bom pozabil vseh trenutkov, ko sem obiskoval [[Illinois]] in bival pri njima.« Bill je sprožil mojo kariero in je bil z mano na vsakem koraku, zaradi česar sem moral razmišljati na drugačen način ter stopiti ven iz udobnega ukolja. Če ne bi bilo njega, bi vsak dan samo sedel v pisarniški sobi in opravljal posel, ki sem ga sovražil. <br> „Nisem pa bil edina oseba, na katero je Bill vplival. Dobesedno je spremenil življenja stotinam ljudi in sprožil več karier in podjetij, kot jih je mogoče prešteti. Sploh vam ne morem povedati, koliko zgodb sem slišal, ki so podobne moji. Imel je neverjetno sposobnost pogovora z mladimi, ki jim vsi okoli njih govorijo: "Tega ne morete storiti." Bil je luč v temnem svetu in jim je vlival upanje in pogum, da so tvegali in si prizadevali doseči svoje sanje.<br> „Bill se je nenehno trudil, da bi se pogovarjal z ljudmi in ustvarjal odnose. Nikoli ne bom pozabil vseh trenutkov, ko smo sedeli v [[gostilna|kavarni]] [[Starbucks]]u in je začel pogovor z naključno osebo, kar je pogosto pripeljalo do nečesa večjega. Zdelo se je, da so zaradi njegove ljubeče in skrbne narave zanj vedeli vsi v [[Illinois|Illinoiškem]] [[Lemont, Illinois|Lemontu]].“ [[Politika|Političnih]] zborovanj se je udeleževal le z namenom, da bi se pogovoril s čim večjim število mladih, jih spodbudil in jim svetoval, vendar se ni ustavil le pri tem, kot bi se mnogi. Z njimi se je pogovarjal še naprej v naslednjih mesecih.<br> »Najbolj srce parajoče je bilo približno ducat telefonskih klicev, ki sem jih prejel (ob njegovi smrti); mnogi od mladih, s katerimi se še nikoli nisem pogovarjal, so me klicali v solzah in opisovali, kako je Bill vlagal vanje in jim za vedno spremenil življenje.« </blockquote> |} ==== Nošenje mask in strelnega orožja ==== Organizacijo [[Turning Point USA]] sta leta 2012 ustanovila [[Charlie Kirk]] in [[Bill Montgomery]]. Poleg pozitivnih vrednosti v korist mladine pa jo zaznamujejo tudi negativnosti, od katerih je morda najbolj očigledna ''boj proti uporabi [[plinska maska|zaščitnih mask]] zaradi [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|koronavirusa]]''; njihova uporaba in drugi previdnostni ukrepi so bili 2020 namreč uvedeni takorekoč po vsem svetu, da bi omejili hitro širjenje; opravičeni so bili zlasti v času, ko še ni bilo nikakršne ustrezne zaščite ali učinkovitega [[cepivo|cepiva]].<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/njena/zdravje/od-danes-spet-obvezna-uporaba-zascitnih-mask-v-zaprtih-javnih-prostorih-788945|title= Od danes spet obvezna uporaba zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih|publisher=svet24.si|author=STA|place=|language=sl|date=25. junij 2020|accessdate=30. september 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://go-portal.si/romana-tomc-nasprotovanje-nujnim-ukrepom-je-skodljivo-in-zavrzno/|title= Romana Tomc: Nasprotovanje nujnim ukrepom je škodljivo in zavržno |publisher=go-portal|author=Webpushr|place=|language=sl|date=14. november 2020|accessdate=30. september 2025}}</ref> Nasprotuje pa Turning Point vse do danes tudi strožjemu [[nadzor nad orožjem|nadzoru nad orožjem]], kar je omenil [[Charlie Kirk]] v odgovoru študentu tik pred svojim umorom, češ da bi to nasprotovalo [[človekove pravice|človeškim pravicam]], ki jih jamči [[Ustava Združenih držav Amerike|Ameriška ustava]].<ref>Nadzor nad orožjem ali regulacija strelnega orožja je sklop zakonov ali politik, ki urejajo proizvodnjo, prodajo, prenos, posedovanje, spreminjanje ali uporabo strelnega orožja in streliva s strani civilistov. </ref><ref>Bureau of Alcohol, Tobacco, Firearms and Explosives (2005). [https://www.atf.gov/file/58686/download Federal Firearms Regulations Reference Guide (PDF).] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210424054342/https://www.atf.gov/file/58686/download |date=2021-04-24}} U.S. Department of Justice. Retrieved: January 3, 2016.</ref><ref>{{Cite web| url=https://www.loc.gov/law/help/firearms-control/| title=Firearms-Control Legislation and Policy| website=[[Library of Congress]]| access-date=2016-03-22 | archive-date=2022-05-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220530145418/https://www.loc.gov/collections/publications-of-the-law-library-of-congress/about-this-collection/| url-status=live}}</ref>. Ironija usode je v tem, da je taka usmeritev stala življenja ne le nekatere zunaj, ampak tudi nekatere znotraj ustanove in tudi oba njuna ustanovitelja: Bill Montgomery je namreč umrl zaradi covida 28. julija 2020, Charlie Kirk pa zaradi strelnega orožja, s katerim je njegovo mlado življenje končal strelec-morilec 10. septembra 2025.<ref>{{cite web|url=https://www.threads.com/tag/bill-montgomery|title=Bill Montgomery|publisher=threads.com|author=edb425|place=|language=en|date=13. september 2025|accessdate=28. september 2025}}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ne le njegov mentor in sponzor, ampak tudi sam [[Charlie Kirk|Kirk]] se je celo na vrhuncu [[pandemija|pandemije]] 2020 pogostoma zasebno in javno posmehoval priporočilom [[zdravstvo|zdravstvenih]] strokovnjakov, naj ljudje nosijo [[plinska maska|krinke]] v zaprtih prostorih ali kadar se ne morejo držati v varni oddaljenosti v družbi, da bi preprečili širjenje [[covid-19|koronavirusa]]. <ref>{{cite web|url=https://www.coloradopolitics.com/2020/07/30/turning-point-usa-co-founder-bill-montgomery-dies-after-contracting-coronavirus-07d8da0c-d266-11ea-9c13-77034fdd4897/|title= Turning Point USA co-founder Bill Montgomery dies after contracting coronavirus |publisher=Colorado Politics|author=Mike Brest|place=|language=en|date=30. julij 2020|accessdate=8. julij 2021}}</ref> ==== Idejni vodja [[Turning Point USA|Turning Pointa]] ==== [[Turning Point USA]] je med pandemijo imel velik dobiček, saj ni prenehal z delovanjem, ampak ravno nasprotno; v svojem fiskalnem letu 2020 (od junija 2020 do junija 2021) je poročal o 55 milijonih dolarjev prihodkov, kar je 40-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. Prispevki njeni politični veji, [[Turning Point Action|Turning Point Actionu]], pa so se v istem obdobju povečali z 2 milijonov na 11 milijonov dolarjev. Turning Point je 2016 prejel 8 milijonov prispevkov, v naslednjih petih letih pa je zbral že 138 milijonov dolarjev. Polovica njegovih prihodkov v letu 2020 je prišla od 10 neimenovanih dobrotnikov in je tako TPUSA postal eno najbolj dejavnih in uspešnih političnih organizacij v [[ZDA]]; končno se je gibanje »razvilo v popoln prevzem Republikanske stranke;« turneje in zbiranje sredstev je namreč s polno paro nadaljeval tudi med vrhuncem [[pandemija|pandemije]]. »Turning Point USA se je odločil za naložbe in napredovanje, medtem ko je bil večji del preostale države ohromel in podjetja zaprta,« je dejal njihov predstavnik Andrew Kolvet. »Organizacija je bila nagrajena, ker je videla priložnost, da podvoji svoje poslanstvo, zagovarja ponovno odpiranje Amerike ter zlasti za študente zdravstveno in telesno avtonomijo.« S takimi krilaticami so utemeljevali svoja stališča proti obveznemu cepljenju in nošenju krink. V zgodnjih letih so bile dejavnosti »Ameriške Prelomnice« osredotočene na univerze: govorili so na prireditvah po [[študentsko naselje|študentskih naseljih]] (kampusih), izzivali svobodomislece, vodili »seznam za nadzor levičarskih profesorjev« in pomagali konservativcem dosegati vodstvene položaje med študenti. Zdaj trdijo, da so prisotni na več kot 3000 fakultetnih in srednješolskih kampusih. Turning Point je postal od študentske organizacije močna sila v širši politiki iz več razlogov: #»Imel je neverjetno mladega, karizmatičnega voditelja [[Charlie Kirk|Kirka]], medtem ko so imele prejšnje organizacije starejše voditelje. Tako je Turning Point preprosto vzletel z donatorji.« #»Popolnoma in neločljivo se je povezal s [[Donald Trump|Trumpovim]] svetom. In to je bil zelo vzajemen, simbiotičen odnos.« Kirk je bil eden prvih in glavnih podpornikov predsednika Trumpa in ga je krepko podpiral na družbenih omrežjih, kjer ga je imenoval »telesnega stražarja zahodne civilizacije« in »najbolj poštenega predsednika v zgodovini ZDA«. # Turning Point je 6. januarja 2021 z avtobusi prepeljal Trumpove podpornike v Washington zaradi namišljene »volilne prevare« in govornike denarno podprl; ni pa sodeloval pri krvavem in nasilnem pohodu do Kapitola. #Širil je zavajanja in nezaupanja v prihajajoče volitve in odpiral zasebne »akademije« z razvijanjem »učnega načrta, ki ima na prvem mestu Ameriko«; Turning Point Academy je tako postala »prva nacionalna mreža fizičnih šol v državi, ki slavi in vceplja domoljubne in proameriške vrednote«. #Trump je od leta 2019 imel štiri govore na konferencah Turning Pointa, kar je gibanje spodbudilo k »celostnemu prizadevanju za zmago v ameriškem [[kulturni boj|kulturnem boju]] proti levičarski mentaliteti na univerzah s ciljem, da bi otroci ponovno ljubili Ameriko.« #Turning Point USA pa je naletel tudi na nasprotovanje zlasti pri nekaterih mlajših dijakih, ki se niso strinjali z vnetljivimi izjavami zoper gibanje LGBTQ. #Zdaj delajo na mladih strokovnjakih. Ukvarjajo se zelo uspešno z novačenjem za Republikansko stranko, ker delujejo po [[evangeličani|evangeličansko]].«<ref>Amy Binder, profesorica sociologije na Univerzi v Kaliforniji v San Diegu in soavtorica knjige »Kanali študentskega aktivizma: Kako levica in desnica danes zmagujeta (in izgubljata) v kampusni politiki«.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nbcnews.com/tech/internet/turning-point-usa-donations-surged-pandemic-rcna37143|title=Turning Point USA donations surged during the pandemic|publisher=NBC News|author=Brandy Zadrozny|place=|language=en|date=13. julij 2022|accessdate=11. februar 2023}}</ref> ==== "Izkušen svetovalec" ==== Vodstvo [[Turning Point USA|Turning Pointa]] pa je zapisalo o [[Bill Montgomery|Montgomeryjevem]] pomenu tudi tele besede: {| |- ! TPUSA about Bill Montgomery<ref>{{cite web|url=https://www.foxnews.com/politics/bill-montgomery-co-founder-of-turning-point-usa-dies?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Bill Montgomery, co-founder of Turning Point USA, dies |publisher=Fox News|author=Edmund DeMarche|place=|language=en|date=30. julij 2020 |accessdate=26. september 2025}}</ref> ! Ameriška Prelomnica o Billu Montgomeryju |- | <blockquote> Montgomery was iconic in the organization and its “first believer and senior adviser.” <br> “Bill’s steadfast devotion to his family, his country, and the organization he helped create have left a permanent mark on the entire Turning Point USA community, and by extension an entire generation of students,” </blockquote> | <blockquote>Montgomery je bil ikona organizacije in njen »prvi vernik in starejši svetovalec«. <br> »Billova neomajna predanost družini, državi in organizaciji, ki jo je pomagal ustvariti, je pustila trajen pečat na celotni skupnosti [[Turning Point USA|Ameriškega Turning Pointa]] in posledično na celotni generaciji [[študent]]ov.« </blockquote> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Turning Point USA]] *[[Charlie Kirk]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://wikibious.com/bill-montgomery/ Who is Bill Montgomery? Wiki, Biography, Age, Wife, Children, Cause of Death, Height, Net Worth - Wikibious] *[https://www.foxnews.com/politics/bill-montgomery-co-founder-of-turning-point-usa-dies?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0 Bill Montgomery, co-founder of Turning Point USA, dies | Fox News] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Rojeni leta 1940]] [[Kategorija:Charlie Kirk]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Protestanti]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški vojaški piloti]] [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Člani Republikanske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Ameriški podkasterji]] [[Kategorija:Turning Point USA]] [[Kategorija:Aktivisti]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Internetne osebnosti]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] gyetryzcfv18xgljehg3psn2m4cmxov 2 590735 6709466 6707235 2026-07-10T21:03:42Z MaksiKavsek 244409 6709466 wikitext text/x-wiki {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#DCDCDC; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" | {{navedek|Pišem na Slovenskem od Slovencev za Slovence.}}<div align="right"><small>— [[Dragotin Ferdinand Ripšl]],<ref>[https://365.rtvslo.si/arhiv/obzorja-duha/174700228 Dragotin Ferdinand Ripšl], 00.17–00.20, oddaja Obzorja duha, 365.rtvslo.si, pridobljeno 19. junij 2026.</ref> |} Roj. [[Anno Domini|po Kristusu]], [[Vojvodina Štajerska|dežela Štajerska]], večinoma [[Slovenci|slovenskega]] izvora; (dokazano) po rodu iz dežel: [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] ([[Dolenjska]], [[Notranjska]]), [[Spodnja Štajerska]], [[Spodnja Avstrija]] in [[Mejna grofija Moravska|Moravska]]. Naziv ''Kavšek'' je hišno/domače ime prednikov iz Radeža, kjer so živeli predniki po moški liniji. Peskovnik: [[Uporabnik:MaksiKavsek/peskovnik|1]] Knjižnica: [[Uporabnik:MaksiKavsek/Knjižnica|1]] <ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref> <ref>{{cite journal|last=Vodnik|first=Valentin|year=1848|title=Povedanje od slovenskiga jezika|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL|journal=Kmetijske in rokodelske novice|language=slovenščina|volume=6|issue=42|cobiss=29753089}}</ref> <ref>{{cite book|last=Orožen|first=Ignacij|title=Das Bisthum und die Diözese Lavant|publisher=J. Rakusch|location=Celje|year=1881|volume=II|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG|cobiss=30015233|language=de, la|page=491|authorlink=Ignacij Orožen}}</ref> <ref>{{Cite book|author=Valvasor|title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain|location=Nürnberg|year=1689|first=Janez Vajkard|publisher=Wolfgang Moritz Endter|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6|cobiss=29952257|volume=III.|pages=463-5}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenski dom|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLYRPKFX|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-05}}</ref> O slovenski zgodovini preko peresa Simona Jenka, ki pojasnjuje kakšno je bilo v 2. polovici 19. stoletja (in je še dandanašnji) stanje o nivoju (ne)vedenja in (ne)zavedanja zgodovine in izvora (prednikov) Slovencev: <poem align="left"> Bridka žalost me prešine, Ko se spomnim '''domovine''', '''Vsemu svetu nepoznane,''' '''Od nikogar spoštovane.''' Kdo spominja se nekdanjih V revni zemlji pokopanih? Tiho bori vnuk koraka Čez grob borega očaka. V zlatih črkah v zgodovini Se beró narodov čini; '''Le od našega ni glasa''' '''S prejšnjega ne zdanj'ga časa.''' I ko ura nam odbije, Črna zemlja nas pokrije; Kdo bo še po nas poprašal? Kdo se z nami bo ponašal? '''Kako rod za rodom gine,''' '''To povest je domovine,''' '''Vsemu svetu nepoznane,''' '''Od nikogar spoštovane.''' </poem> - [[Simon Jenko]], 1865 Za optimistično slovensko prihodnost: <poem align="left"> Dovolj nam kamnov jo pobrál Sovrág za svoje hrame, Odslè pa z naših svetih tal Ne enega ne vzame. Naš kamen slednji nam je svet In čuval bo '''Slovén''' ga vnét, Naš dom naj ž njim se viša, Ne vragov naših hiša! '''Ne bo nas več tujčín teptàl''' '''Ne tlačil nas krvavo,''' '''Naš rod bo tù gospodovàl,''' '''Naš jezik, naše pravo!''' '''Pod streho našo tuji ród''' '''Naj gost nam bo, a ne gospód;''' '''Mi tu smo gospodarji''' In Bog in naši carji! Učakal rad bi srečni dan, Dan našega združenja. Bi zrl kakó en krov prostrán Čez dom se ves razpenja. Naš prápor bi na krov pripél, Dom blagoslôvil bi vesél: „'''Bog žívi vse Slovene,''' '''Pod streho hiše ene'''!“ </poem> - [[Simon Gregorčič]], 1884 Možnost Slovenca <poem align="left"> '''Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava.''' Pólje, vinograd, gora, morjé, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. '''Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan.''' Lej, stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ne mudi! '''Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal.''' </poem> - [[Valentin Vodnik]], 1795 in še žrtvovalnost Slovenca <poem align="left"> Pravizhna vojska je letá Bog bó nam dal mozhnoſt, Deshéla, Zéſar naſ imá Opómnit na dolshnoſt. Katér'ga pak ſmert pokoſí In' v bóju vershe snák, Njegovi núk ga ſhe zhasti, Zhaſtitliv je Vojſhák. Njegóva zhaſt dotikala Bo vsók' nebeſhki ſtrop, Deshéla próſta zirala Bo s'róshzam njéga grob. […] Katér pa níma nizh ſerza, Jit sa Deshelo v' brán, Neſrezhe jámo ſeb’ kopá, Oſtúdne ſúſhnoſt' ſtán. </poem> - [[Janez Nepomuk Primic]], 1809 == Obiskane tuje države == {| class="wikitable sortable" align="center" ![[Država]] |- |{{zastava|Hrvaška}} |- |{{zastava|Avstrija}} |- |{{zastava|Italija}} |- |{{zastava|Švica}} |- |{{zastava|Nemčija}} |- |{{zastava|Nizozemska}} |- |{{zastava|Češka}} |- |{{zastava|Madžarska}} |- |{{zastava|Liechtenstein}} |- |{{zastava|Slovaška}} |- |{{zastava|Bolgarija}} |- |{{zastava|Turčija}} |- |{{zastava|Grčija}} |- |{{zastava|Srbija}} |- |{{zastava|Severna Makedonija}} |} == Kaj je treba napisati oz. prevesti == * [[Koroški partizani]] (Kärntner Partisanen) !!! * [[Čedadski evangelij]] * [[Škofjeloški rokopis]] (1466) * [[Goriški rokopis]] (1551) * [[Turjaški rokopis]] (14./15. stol.) * [[Benedikt Pyroter]] (Piroter?) * [[Lukež Klinc]] (ok. 1500–1570) * [[Paul Wiener]] (1495–1554) * [[Gabrijel Jurjević|Gabrijel Jurjevič]] (ok. 1620–1704){{efn|Po narodnosti slovensko-hrvaškega porekla in ne samo hrvaškega.}} * [[Matijaš Magdalenić|Matijaš Magdalenič]] (ok. 1625 – po 1670){{efn|Po narodnosti slovensko-hrvaškega porekla in ne samo hrvaškega.}} * [[Peter Petretič]] (1648–1667){{efn|Po narodnosti slovensko-hrvaškega porekla in ne samo hrvaškega.}} * [[Jernej Basaj]] (1719–1784) * [[Jurij Kosmač]] (1799–1872) * [[Barok na Slovenskem]] * [[Salzburg (vojvodina)]] * [[Zgodovina slovenskega slovstva]] * [[Narodna zgodovina]] * [[Prazgodovina na Slovenskem]] * [[Društvo kmečkih fantov in deklet (DKFiD)]] * [[Operacijska cona Jadransko primorje]] (Operationszone Adriatisches Küstenland) * [[Marjan Pavšer]] (1926–2009) * [[Slomščica]] (potok) * [[Neoilirizem]] * [[Entogeneza]] (Ethnogenesis) * [[Etnogeneza Slovencev]] * [[Rabeljča vas]] (Ptuj) * [[Gastuž]], Žiče * [[Dvorec Zreče]] * [[Thaya]] reka * [[Romantika na Slovenskem]] * [[Janez Krstnik Prešeren]] (1656–1704) * [[Cerkev Brezmadežnega spočetja device Marije, Širje]] * Obleganje Beograda (1456) (Siege of Belgrade (1456)) * [[Psihopatografija Adolfa Hitlerja]] * [[Južnoslovanski biblijski inštitut]] ali Uraški biblični inštitut / zavod (South Slavic Bible Institute) * [[Moravska vrata]] * [[Kranjska kmetijska družba]] * [[7. armada (Kraljevina Jugoslavija)]] == Kaj je treba urediti == * [[Socialistična republika Slovenija]] (nujno!) * [[Dravska banovina]] (nujno!) * [[Seznam nemških imen krajev v Sloveniji]] (nujno!) * [[Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991]] (nujno!) * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] (sklici, viri) * [[Adam Bohorič]] * [[Jožef Hasl]] * [[Slavonija]] (prohrvaško) * [[Zedinjena Slovenija]] * [[Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju]] * [[Sevnica]] * [[:en:Hošperk_Castle|Dvorec Hošperk]] * [[Hans Steinacher]] * [[Janez Nepomuk Šlojsnik]] * [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|Povojni poboji]] * [[Pliberški pokol]] * [[Matija Vertovec]] * [[Partizanski zločini v drugi svetovni vojni]] * [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] == Opombe == {{notelist|group=lower-alpha}} == Sklici == {{Sklici}} lie5xvtkcn81s4k9sjam051zn1sz2ou 0 591899 6709301 6708916 2026-07-10T15:18:10Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6709301 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3333 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |168,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |195,5 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |181,9 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]] |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |180,4 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]] | style="text-align:center;" |185,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |166,6 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |179,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205,8 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155,3 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |183,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26,1 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |174,7 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |127,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |170,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |133 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" | 3.320,7 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" rowspan=3| {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2| [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=3| {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | [[Olav Kooij]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! 7 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 8 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 9 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 10 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 11 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 12 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 13 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 14 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 15 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 16 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 17 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 18 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 19 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 20 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] b7ow96old6bjmflz5wn5s1fzd1mj3yl 6709302 6709301 2026-07-10T15:19:55Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6709302 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3333 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |168,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |195,5 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |181,9 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]] |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |180,4 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]] | style="text-align:center;" |185,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |166,6 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |179,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205,8 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155,3 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |183,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26,1 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |174,7 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |127,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |170,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |133 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" | 3.320,7 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" rowspan=4| {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2| [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=4| {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | [[Olav Kooij]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=2| [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2| [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! 7 | [[Tim Merlier]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 8 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 9 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 10 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 11 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 12 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 13 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 14 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 15 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 16 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 17 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 18 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 19 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 20 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] i3wa6dq2dnoylt69bw28qvytmiuxtpg 4 592674 6709543 6698675 2026-07-11T07:41:54Z MZaplotnik 13263 +1 6709543 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Izbrane slike/Glava}} |} {{vsebina|ime=Kazalo}} == Izbrane slike v letu 2026== {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Our Lady of Lourdes Basilica (Brestanica) 39.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Arne Hodalič in his studio 2022.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:P anguinus1.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:KAP Jasa-High Plateau.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Evangelisti (panjska končnica).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Droga (Izola).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Leo von Klenze- The Harbour at Pirano, Istria (1831).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Fontanigge houses.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Mojca Fatur (SKS 2025).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Raziskovalni reaktor TRIGA (pogled proti sredici).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Strmol Castle HDR-3.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Nika Tomšič (2026).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Debela griža, kot jo vidi zmaj.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Fresco I in Sevnica Castle hall, Slovenia.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Feistritz Suetschach Kulturpark Gorše Anton-Matin Slomšek 15012014 649.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Cankar Monument, Vrhnika - closeup.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Ljubljana portal seminary.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Malerische Ansichten aus Krain - Die Kappele.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Nova Gorica station 2026 6.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:DSC06016 Splavarska Footbridge and Old Bridge in Maribor with Swans, 2026-05.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Postcard of Bohinj Tunnel 1900s.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:HUN-31-Provisional-1000 Korona (1920).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Corncrake - Slovenia 5P5A9066.jpg}} == Neuspešni predlogi za izbrane slike v letu 2026== {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Vrh nad Laškim from the cemetery.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Slovenski knjižni sejem 2025 (2).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Terme Dobrna 2025 (2269975443553471015).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg}} [[Kategorija:Organizacija izbranih slik]] mqdwl4fxfvduhnc1rkdtvvxe55nkmya 0 593346 6709534 6687659 2026-07-11T07:15:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709534 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Dušica Pahor''', [[Slovenci|slovenska]] [[Zdravnik|zdravnica]] [[Oftalmologija|oftalmologinja]] in [[Univerzitetni profesor|univerzitetna profesorica]], * [[1957]], [[Murska Sobota]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.mf.um.si/si/zaposleni-73/6840-predstavitve-zp#dp|title=Predstavitve zaslužnih profesorjev|date=11. 11. 2025|publisher=Medinska fakulteta Univerze v Mariboru}}</ref> == Življenje in delo == Prof. dr. Dušica Pahor se je rodila leta 1957 v Murski Soboti. Osnovno šolo in gimnazijo je končala v [[Maribor|Mariboru]] in se vpisala na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinsko fakulteto v Ljubljani]], ki ga je uspešno zaključila leta 1981. Med letoma 1985 in 1987 je opravila je podiplomski študij iz Socialne medicine z zagovorom diplomske naloge. Specialistični izpit iz oftalmologije je opravila leta 1990 v Ljubljani.<ref name=":0" /> Leta 1994 je zaključila magisterij na [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]]. Na isti fakulteti je leta 1997 še doktorirala pod mentorstvom zagrebške oftalmologinje prof. dr. [[Mery Klinger-Lasić]].<ref>{{Navedi splet|title=Automatizirana statička perimetrija u procjeni stanja retinalne perfuzije kod dijabetičke retinopatije : Doktorska disertacija :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/399935|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Takoj po diplomi se je zaposlila v [[Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor|Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru]], sprva v osnovnem zdravstvenem varstvu in kasneje v otroški očesni ambulanti. Nato se je zaposlila na Oddelku za očesne bolezni [[Univerzitetni klinični center Maribor|Univerzitetnega kliničnega centra Maribor]]. Predstojnica omenjenega oddelka je bila od leta 2001 do 2024, ko se je upokojila. Največji dosežek v njenem mandatu je izgradnja nove sodobne stavbe, kamor se oddelek preselil leta 2007.<ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev oddelka - UKC Maribor|url=https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/drugi-samostojni-medicinski-oddelki/oddelek-za-ocesne-bolezni/predstavitev-oddelka|website=www.ukc-mb.si|accessdate=2025-11-11}}</ref> Od leta 2006 dalje je bila neprekinjeno članica Strokovnega sveta UKC Maribor. Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je bila leta 2001 izvoljena v naziv docenta za področje oftalmologije in za izrednega profesorja leta 2006. Leta 2011 je bila izvoljena za rednega profesorja za področje oftalmologije na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Od leta 2004 je bila predstojnica Katedre za oftalmologijo na Medicinski fakulteti v Mariboru in nosilka predmeta Oftalmologija.<ref>{{Navedi splet|title=Obrazložitev priznanja častna občanka mesta Maribor leta 2025 {{!}} Mestna občina Maribor|url=https://maribor.si/obrazlozitev-priznanja-castna-obcanka-mesta-maribor-leta-2025/|website=maribor.si|date=2025-10-10|accessdate=2025-11-11|language=sl-SI}}</ref> Predavala je tudi na [[Fakulteta za zdravstvene vede v Mariboru|Fakulteti za zdravstvene vede]] v Mariboru. Na fakulteti in univerzi je bila članica več komisij in delovnih skupin, od leta 2008 pa je bila tudi članica Senata [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]. Bila je mentorica številnim študentom, ki so prejeli Dekanovo MF UM in Perlahovo nagrado UM. Bila je mentor pri doktorskih nalogah in mentor številnim specializantom. Opravljala je številne funkcije v Združenju oftalmologov Slovenije. Bila je članica upravnega odbora v več mandatih, tajnik med leti 2008 in 2017, predsednica od 2017 do 2018 in od 2018 do 2021 podpredsednica. Od leta 2006 dalje je članica Strokovnega sveta za oftalmologijo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Je članica Razširjenega strokovnega kolegija za oftalmologijo<ref>{{Navedi splet|title=Razširjeni strokovni kolegij za oftalmologijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/rsk-za-oftalmologijo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2025-11-11|language=sl}}</ref> pri Ministrstvu za zdravje od leta 2002 dalje, v tem obdobju je bila dvakrat predsednica 2006-2008 in 2016-2018. Je ustanovna članica in podpredsednica Slovenske medicinske akademije od njegove ustanovitve 2017 dalje. Leta 2011-2014 je bila s strani Vlade Republike Slovenije imenovana v Odbor za podelitev nagrad in priznanje za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni dejavnosti za obdobje štirih let in ponovno za obdobje 2022-2026.<ref name=":0" /> == Nagrade == Za svoje delo in dosežke je prejela številne nagrade. Leta leta 2008 prejela nagrado Univerze v Mariboru za prispevek k razvoju Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, leta 2010 nagrado prof. dr. Zore Janžekovič za vzorno delo na področju sodelovanja s študenti v procesu poučevanja na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru in leta 2012 nagrado prof. dr. Edvarda Glaserja k finančnemu prispevku na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Za njene izredne uspehe in dosežke pri znanstvenoraziskovalnem, izobraževalnem in mentorskem delu ter razvoju in delovanju fakultete ji je Univerza v Mariboru leta 2024 podelila naziv [[zaslužni profesor]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovesnost DIES ACADEMICUS: Častni doktorat Univerze v Mariboru Marjanu Pipenbaherju|url=https://www.um.si/objava/slovesnost-dies-academicus-2024/|website=UM.si|accessdate=2025-11-11|language=sl-SI}}</ref> Mestna občina Maribor ji je leta 2025 za izjemne zasluge in dosežke na področju oftalmologije podelila naziv častne občanke.<ref>{{Navedi splet|title=Obrazložitev priznanja častna občanka mesta Maribor leta 2025 {{!}} Mestna občina Maribor|url=https://maribor.si/obrazlozitev-priznanja-castna-obcanka-mesta-maribor-leta-2025/|website=maribor.si|date=2025-10-10|accessdate=2025-11-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Častna občana Maribora Dušica Pahor in Franček Jauk {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno-politika/castna-obcana-maribora-dusica-pahor-francek-jauk/311493|website=mariborinfo.com|date=2025-10-04|accessdate=2025-11-11|language=sl}}</ref> Upokojila se je leta 2024, po 43 letih delovne dobe. Skupaj z družino živi v Mariboru. <ref>{{Citat|title=Dr. Dušica Pahor – častna občanka Maribora|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tele-m/175170603|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref> == Viri == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pahor, Dusica}} [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Mariborski zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski oftalmologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Medicinski fakulteti v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Zagrebu]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Murskosobočani]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] k62i97aj5aj7occhcojnx51agtj9mtq 0 595919 6709377 6708726 2026-07-10T16:51:59Z ~2026-32552-67 260877 /* K */ 6709377 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja Babnik * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Mojca Debeljak]] * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Nadja Fajdiga]] * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Inko Gerlanc]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * [[Franc Jakl]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Tatjana Kapus]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Branko Klemenc]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * [[Nada Lavrač]] * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Rudi Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] *Štefan Požlep * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Primož Sukič]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Ivan Šmon]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] d4q8kt2vhninilrm11adbjzo68ns9hc 4 599018 6709439 6709029 2026-07-10T19:11:28Z Yerpo 8417 /* Sodelujoči in prispevki */ točkovanje Ljuba24b/5 6709439 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. == Rezultati == * '''20 udeležencev''', od tega dva organizatorja * '''433''' novih ali znatno razširjenih '''člankov''' * '''18 člankov''' izmed [[WP:10000|10.000, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * '''34 podatkov''' je bilo [[#Izbrana vsebina|predstavljenih v razdelku »Ste vedeli, da ...?« na glavni strani]] * mednarodna statistika: s [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|541 prispevki]] smo končali na '''10. mestu''' od 30 sodelujočih skupnosti (za to statistiko so šteli prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jozo Tomasevich]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Denisova jama]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Železniška postaja Reka]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Novi Pazar]] (razširjen) | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] (3076/30) * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] (365/1) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] (1606/15) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] (1451/10) * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] (1448/10) * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] (719/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] (358/1) * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] (284/1) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] (1057/10) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] (736/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (4575/45+3) * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] (razširjen) (2390/20) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] (530/5) * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] (1322/10) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] (2553/25) * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (5351/50+3) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] (304/1) * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] (1492/10) * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] (1520/15) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (9981/95+3) * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] (494/2) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] (1252/10) * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] (759/5) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] (1939/15) * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] (747/5) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) (3051/30) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] (2619/25) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] (1104/10) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] (1222/10) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] (597/5) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] (992/5) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] (1055/10) * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] (493/2) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] (806/5) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] (1631/15) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] (1238/10) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] (389/1) * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] (240/1) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] (14273/140) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] (490/2) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] (730/5) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' (1016/10) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] (1230/10) * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] (511/5) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] (405/2) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Terezijanski urbar]] (454/2) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] (2821/25) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] (1029/10) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] (1631/15) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] (641/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] (1196/10) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] (2756/25) * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] (2375/20) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] (538/5) * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] (2253/20) * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] (856/5) * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] (1029/10) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] (782/5) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] (2719/25) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) (3455/30) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] (659/5) * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] (975/5) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] (1402/10) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] (459/2) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] (912/5) * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Zvezne univerze v Kazanu]] (508/5) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] (443/2) * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] (943/5) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] (1565/15) * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] (351/1) * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] (1801/15) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) (1979/15) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] (512/5) * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] (860/5) * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] (2328/20) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] (3779/35) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] (369/1) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) (3357/30) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] (3099/30) * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] (470/2) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] (1006/10) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] (2388/20) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] (1363/10) * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] (815/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] (1036/10) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] (912/5) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] (517/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] (880/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] (536/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] (677/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Ada Kale]] (1953/15) | 1233 |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' (522/5) * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] (372/1) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] (647/5) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] (665/5) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] (444/2) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] (347/1) * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] (234/1) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] (480/2) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] (317/1) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] (385/1) * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] (860/5) * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] (362/1) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] (651/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] (480/2) * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' (374/1) * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' (352/1) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] (500/5) * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] (691/5) * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] (1116/10) * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) (1352/10) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] (414/2) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] (354/1) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] (10161/100) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] (468/2) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] (276/1) * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] (716/5) * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] (937/5) * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') (410/2) * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] (443/2) * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] (477/2) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] (444/2) * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] (575/5) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] (898/5) * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] (1404/10) * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (2630/25+3) * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] (510/5) * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] (469/2) * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) (953/5) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) (1131/10) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' (938/5) * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) (1092/10) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] (506/5) * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] (552/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] (626/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] (639/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) (660/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) (510/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] (2087/20+3) | 331 |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] (777/5) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] (294/1) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] (658/5) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (955/5+3) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (1585/15+3) |37 |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] (1119/10) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] (256/1) *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] (226/1) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] (281/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] (207/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] (202/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] (230/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] (268/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] (247/1) *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] (189/0) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] (316/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] (267/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] (323/1) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] (231/1) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] (263/1) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] (203/1) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] (262/1) *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] (189/0) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] (569/5) *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] (616/5) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] (260/1) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] (656/5) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] (383/1) *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] (454/2) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] (432/2) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] (582/5) *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] (472/2) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] (187/0) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] (207/1) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] (250/1) *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] (234/1) *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] (329/1) *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] (203/1) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] (262/1) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] (249/1) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] (305/1) *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] (873/5) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] (897/5) *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] (206/1) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] (201/1) |73 |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] (n/a) *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] (439/2) *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] (573/5) *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] (4272/40) *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] (1247/10) *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] (599/5) *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] (179/0) *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] (538/5) *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] (372/1) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] (1225/10) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (6637/65+3) *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] (781/5) *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] (901/5) *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] (142/0) *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] (447/2) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) (1589/15) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (8966/85+3) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] (704/5) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (2787/25+3) *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] (1233/10) *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] (763/5) *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] (1081/10) *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] (328/1) *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] (536/5) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] (780/5) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] (2779/25) *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] (4760/45) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] (424/2) *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) (1689/15) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] (637/5, polovica: 2) *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] (2907/25) *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] (695/5) *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] (478/2) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] (657/5) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] (2843/25) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Vino v antični Grčiji]] (2154/20) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (1141/10+3) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (3208/30+3) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] (2353/20) *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] (4173/40) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) (3923/35) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] (1370/10) *{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: Stato da Terra - zahodni Stato da mar]] (394/1) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] (1569/15) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] (2706/25) *{{Ikona zastave|Kazahstan}}{{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] (811/5) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] (341/1) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] (1487/10) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) (2461/20) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] (883/5) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) (2797/25) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] (2251/20) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] (1036/10) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] (259/1) *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] (924/5) *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] (984/5) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] (1563/15) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] (583/5) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] (1417/10) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] (616/5) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] (371/1) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] (2581/25) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] (2534/25) *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] (481/2) *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] (1000/10) *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] (921/5) *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] (1690/15) *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] (848/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] (1127/10) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] (667/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] (726/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] (2255/20) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) (2919/25) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) (2795/25) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) (2789/25) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] (854/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] (915/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) (3734/35) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] (1204/10) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) (2974/25) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) (2768/25) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] (923/5) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] (232/1) *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] (1191/10) *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (3638/35+3) *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (6570/65+3) *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] (1152/10) *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] (1635/15) *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] (1572/15) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] (1643/15) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] (735/5) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] (660/5) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] (907/5) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] (1144/10) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) (1476/10) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] (235/1) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] (1738/15) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] (215/1) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] (506/5) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] (1305/10) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] (754/5) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] (781/5) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] (851/5) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] (675/5) *{{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Armenija}}{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] (1032/10) *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] (944/5) *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (4841/45+3) *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] (839/5) *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] (1532/15) *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] (148/0) *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) (995/10) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] (1447/10) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] (923/5) *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Esperantska književnost]] (374/1) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] (243/1) *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) (897/5) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] (375/1) *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] (1223/10) *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] (984/5) *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] (1410/10) *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] (453/2) *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] (240/1) *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] (1283/10) *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] (813/5) *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] (177/0) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) (3543/35) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) (1224/10) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] (936/5) *{{ikonazastave|Turčija}} [[Ankara]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (razširjen) (5033/50+3) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograjska trdnjava]] (razširjen) (4927/45) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Dedinje]] (1902/15) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevski dvor]] (358/1) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Terazije]] (6365/60) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Cerkev sv. Marka, Beograd]] (1809/15) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Tašmajdan]] (4203/40) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Trg republike, Beograd]] (5282/50) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Spomenik knezu Mihajlu]] (2044/20) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Brankov most]] (1286/10) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Most Gazela]] (941/5) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Pupinov most]] (617/5) |1935 |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] (145/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] (101/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] (383/1) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] (472/2) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] (115/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] (82/0) * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] (257/1) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] (70/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] (483/2) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Inštitut za hrvaški jezik]] (207/1) * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine]] (146/0) | 7 |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] (1914/15) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] (1782/15) | 30 |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) (514/5) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] (251/1) * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] (250/1) * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] (287/1) * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' (174/0) * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] (564/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] (1764/15) * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] (9854/95) * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] (983/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] (2166/20) * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' (3569/35) * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] (740/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] (1547/15) * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] (419/2) * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] (7830/75) | 280 |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) (8096/80) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (10833/100+3) * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) (17459/150) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] (2613/25) | 358 |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] (425/2) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] (307/1) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] (686/5) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] (518/5) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] (601/5) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Ilija Mamuzić]] (565/5) | 23 |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] (1887/15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) (1470/10, polovica: 5) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] (1948/15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] (2092/20) * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] (3161/30, polovica: 15) * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] (3612/35, polovica: 18) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] (1628/15, polovica: 7) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] (3195/30, polovica: 15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] (8098/80, polovica: 40) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] (1806/15, polovica: 8) | 158 |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] (122/0) * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] (270/1) | 1 |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] (878/5) | 5 |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (3643/35+3) | 38 |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] (256/1) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] (170/0) | 1 |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] (1165/10) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] (974/5) * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina]] | 15 |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] (461/2) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] (216/1) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] (380/1) * {{ikonazastave|Grčija}} [[1000mods]] (664/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Nightstalker]] (454/2) | 11 |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''34 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |- |32. | ... se ukrajinska [[metal]] skupina '''[[1914 (glasbena skupina)|1914]]''' <small>(na sliki)</small> v svojih delih tematsko posveča predvsem [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|56jhoG}} |- |33. | ... so na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] povsem pozabili na otok '''[[Ada Kale]]''' na [[Donava|Donavi]], ki je nato ''[[de iure - de facto|de iure]]'' ostal [[osmansko cesarstvo|osmanski]] še skoraj pol stoletja? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Octopus}} |- |34. | ... se je nacistični minister za propagando [[Joseph Goebbels]] skoraj odpovedal položaju zaradi češke igralke '''[[Lída Baarová|Líde Baarove]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Yerpo}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] ky9vn0h9olt3mkgqyyi3z8i8izb93n2 0 599324 6709614 6676873 2026-07-11T11:07:07Z Hladnikm 6240 tn 6709614 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spomenik |monument_name = Grobišče talcev v parku, Begunje |image = File:Begunje, graveyard of hostages.jpg |caption = |location = V parku gradu Kacenštajn, Begunje |designer = [[Edvard Ravnikar]] |type = 25 skupinskih grobov z nagrobniki, kipa talke in talca |material = kamen, kip talca je iz brona |length = |width = |height = |begin = 1950 |complete = 1953 |open = |dedicated_to = 473 ustreljenim ali obešenim talcem |map_image = |map_text = |map_width = |relief = |latd = |latm = |lats = |latNS = |longd = |longm = |longs = |longEW = |lat = |long = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Radovljica - Grobnica borcev NOB | rkd_tip = spomenik državnega pomena | razglasitev_rkd_tip = 1999 | refšt = 9370 | arhitekt = Edvard Ravnikar, kipar Boris Kalin | lokacija = | občina = Radovljica <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Grobišče talcev v parku [[Grad Kacenštajn|Gradu Kacenštajn]] v Begunjah''' na [[Gorenjska|Gorenjskem]] je največje grobišče [[talec|talcev]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Sestavlja ga 25 skupinskih grobov z nagrobnimi kamnitimi kockami za vsakega od 471 pokopanih. Aprila 1941 je nacistična [[Nemčija]] zasedla Gorenjsko, da bi jo ponemčila in priključila [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]. Maja so žensko kaznilnico v [[Grad Kacenštajn|graščini Kacenštajn (Katzenstein)]] v Begunjah preuredili v zbirno mesto za množični izgon prebivalstva, avgusta pa v [[gestapo]]vski zapor in mučilnico za politične zapornike Gorenjske in do pomladi 1942 tudi slovenske Koroške. Okupatorjevo nasilje je povzročilo oborožen [[slovenski partizani|partizanski]] odpor, graščinski vrt pa je postal množično grobišče talcev, ki so jih ustrelili (nekatere tudi obesili) v dolini Dragi, v kaznilnici, v parku ali drugod po Sloveniji. V zaporniških knjigah je vpisano 11.477 zapornikov (nekateri so bili zaprti večkrat), od katerih so 8500 obtožili delovanja proti okupatorju. 1931 je bilo ujetih partizanov, 2280 žensk in 405 otrok. Zapirali so cele družine, npr. devet Dacarjevih s Črnivca. Skoraj petina zapornikov je bila mlajša od dvajsetih let. V prostore, kjer je bilo nekoč po 300 obsojenk, so nagnetli tudi po 800 ljudi. Mnogi so ležali na tleh na slami, ogrevanja ni bilo, hrana je bila pičla. Bile so bolezni, zaredile so se bolhe in uši, slabe higienske razmere so še posebno prizadele ženske. Najhuje je bilo v desetih celicah, ki so jim zaporniki rekli bunkerji, danes pa je v njih muzej. Da bi izsilili priznanja, so ječarji zapornike mučili, tudi otroke, nosečnice in ranjence, nekatere do smrti. V begunjskih zaporih je bilo toliko hudega, da mnogi o tem niso zmogli govoriti. Sedem jih je umrlo še pred streljanjem, trije so umrli za posledicami mučenja ali ran, šest se jih je rešilo trpljenja s samomorom. Zaporniki so bili vsaj 20 narodnosti. Večina je bila iz Gorenjske, več kot 1900 iz Ljubljane, 225 iz Koroške oziroma Avstrije ter okoli 160 iz Štajerske. Vseh niti niso vpisali, zato tudi ni natančne številke o pomorjenih. V druge zapore in taborišča so odpeljali okoli 5200 ljudi, od teh več kot 2500 v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausen]], [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Okupator se je za partizanske napade maščeval s streljanjem in obešanjem talcev. Umorili so 849 begunjskih zapornikov, zadnja dva 17. aprila 1945. Talce so spočetka streljali v bližnji dolini Dragi, po maju 1942 na mestih partizanskih akcij in 49 v Mauthausnu. Včasih so hkrati usmrtili tudi bližnje prebivalce, ne da bi preverjali njihovo zvezo s partizani. Pobite so po navadi pripeljali nazaj v Begunje in jih pokopali v graščinskem sadovnjaku. Delo grobarjev so opravili sojetniki. V 25 skupnih grobov so pokopali 462 talcev in devet partizanov, ki so padli pod [[Planina Lipanca|planino Lipanco na Pokljuki]]. Za štiri pokopane ni imen. Ob bratu Jožetu je bil med talci tudi petnajstletni Alojzij Šiška iz Stražišča, bili so šestnajstletniki in sedemnajstletniki, štirje bratje Ambrožič s Hrušice, s Pristave pri Tržiču pa oče in trije sinovi Purgar. Mučenja in smrti je bilo konec 4. maja 1945, ko so partizani Kokrškega odreda osvobodili kaznilnico z okoli 600 jetniki. Po vojni so bila grobna polja zamejena z rečnimi belimi kamni. Svojci so na nekatere grobove postavljali križe in nagrobne plošče, drugi pa so samevali. V letih 1950–1953 so grobišče po načrtu arhitekta [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]], ki je bil zaradi dela za [[OF|Osvobodilno fronto]] v več italijanskih zaporih, uredili kot spominski park. Tu sta tudi kip talke iz kamna in kip talca iz brona kiparja [[Boris Kalin|Borisa Kalina]]. Kompleks gradu, parka, grobišča in kaznilnice (muzeja) je leta 2023 prizadela poplava, v letu 2025 pa ga je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije obnovilo ob sodelovanju Občine Radovljica in Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kranju. ==Viri== * Ivan Križnar: ''Jeseniško okrožje med nacistično okupacijo in NOB''. Jesenice, Ljubljana, 2000. * Alojz Kos (ur.): ''[https://znaci.org/00003/1055.pdf Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica]]. Radovljiški zbornik'', 1990. * Janez Gerčar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1031 ''Begunje, priča narodovega trpljenja''.] Begunje, 1969 * Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941–1945''. Kranj: Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, 1995. * ''Pregled vojnih grobišč v občini Radovljica''. MORS, 2000. [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica2.pdf pdf] * [https://www.sistory.si/ww2/ Zbirka žrtev druge svetovne vojne Sistory.] * [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.37831377616328&lng=14.20100815876551&layers=&layer=partisanmemorial&id=367 Grobišče v parku gradu Kacenštajn, Begunje na Gorenjskem.] Partizanstvo.si * [[:v:Pokopani na grobišču talcev v Begunjah|Pokopani na grobišču talcev v Begunjah]]. Wikiverza. * Vlasta Felc in Miran Hladnik: [https://slov.si/mh/infotabla_grobisce_begunje.pdf Infotabla na grobišču talcev v Begunjah] == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Draga, Begunje na Gorenjskem#Grobišče talcev]] * [[:c:Category:Monuments to the Slovene Partisans in Municipality of Radovljica|Slike partizanskih spomenikov v Občini Radovljica]] * [[Partizanski spomenik]] [[Kategorija:Spomeniki v Begunjah na Gorenjskem]] [[Kategorija:Dela Edvarda Ravnikarja]] [[Kategorija:Dela leta 1953]] [[Kategorija:Registrirana nepremična kulturna dediščina Občine Radovljica]] [[Kategorija:Radovljica]] [[Kategorija:Grobišča NOB|Begunje]] [[Kategorija: Partizanski spomeniki v Sloveniji]] 2r1s66j12u6jy1g1xidrpifyfj2aeie 2 599514 6709507 6645986 2026-07-11T01:52:41Z Marjan Tomki SI 190558 Predvsem dodan sklic na vir, ki bo verjetno uporaben, ampak mislim da rabim še kaj 6709507 wikitext text/x-wiki '''Religija''' Namen tega je zbrati info in vire, pred dodajanjem v članek [[Religija]]. Sedanji članek namreč obravnava besedo (skoraj) izključno kot verstvo, pa izraz ne pomeni samo tega. # Jezikovni vzorec (beseda in njen(i) pomen(i) skozi čas in prostor)<br>{{tl|wiktionary|religija}} # Etimologija (izvor, oziroma etimologije - izvori) besede: ligare, ligamentum in ligamenta v različnih kontekstih (biološki, kemijski, v tem primeru bi moral biti sociološki in filozofski, a še ne najdem virov)<ref>{{navedi splet |url=https://forward.com/news/10776/roots-of-religion/ |title=Roots of ‘Religion’ |website=Forward: Jewish, independent, non-profit }}<ref> # Filozofske opredelitve, zamisli in preučitve (naletel na filozofa, avtorja knjige o tem, a je na vprašanje, če ve za koga, ki je obravnal etimologijo in evolucijo pomenov, odgovoril z vprašanjem, kaj menim o Slavoju Žižku... Med tem sem si o njem ustvaril mnenje (preučil vsaj eno objavo, ne le poslušal intervju) in če najdem kaj časa in bo še pripravljen na pogovor, morda nadaljujeva, in morda dobim tudi info ki me zanima) # Psihološka in biološka plat (Privzgojena ali prirojena, ali kombinacija; smo ustvarjeni da bi verovali, smo evoluirali v bitja, ki lahko verujejo, smo bili programirani, da bi verovali ... ) # Zgodovina in historiografija religije (zgodovina in zgodovina zgodovine tega pojava, modrovanja o njem itn.) # Družbeni (sociološki) pojav (mnogo zornih kotov, definicij, s tem povezanih pojavov in procesov...) 7iejzmqq2lklxgyycpjs63dkr3gb4om 6709508 6709507 2026-07-11T02:05:23Z Marjan Tomki SI 190558 Pozabil dodati / v ref za zaključek sklica in ne pogledal v predogledu - popravljam - in dopolnjujem sklic z navedkom 6709508 wikitext text/x-wiki '''Religija''' Namen tega je zbrati info in vire, pred dodajanjem v članek [[Religija]]. Sedanji članek namreč obravnava besedo (skoraj) izključno kot verstvo, pa izraz ne pomeni samo tega. # Jezikovni vzorec (beseda in njen(i) pomen(i) skozi čas in prostor)<br>{{tl|wiktionary|religija}} # Etimologija (izvor, oziroma etimologije - izvori) besede: ligare, ligamentum in ligamenta v različnih kontekstih (biološki, kemijski, v tem primeru bi moral biti sociološki in filozofski, a še ne najdem virov)<ref>{{navedi splet |url=https://forward.com/news/10776/roots-of-religion/ |title=Roots of ‘Religion’ |website=Forward: Jewish, independent, non-profit |quote=Cicero: relegere (to read carefuly, several times); Lactantius: religare (to tie back - to god); Augustin: preferred Lactantius to Cicero }}</ref> # Filozofske opredelitve, zamisli in preučitve (naletel na filozofa, avtorja knjige o tem, a je na vprašanje, če ve za koga, ki je obravnal etimologijo in evolucijo pomenov, odgovoril z vprašanjem, kaj menim o Slavoju Žižku... Med tem sem si o njem ustvaril mnenje (preučil vsaj eno objavo, ne le poslušal intervju) in če najdem kaj časa in bo še pripravljen na pogovor, morda nadaljujeva, in morda dobim tudi info ki me zanima) # Psihološka in biološka plat (Privzgojena ali prirojena, ali kombinacija; smo ustvarjeni da bi verovali, smo evoluirali v bitja, ki lahko verujejo, smo bili programirani, da bi verovali ... ) # Zgodovina in historiografija religije (zgodovina in zgodovina zgodovine tega pojava, modrovanja o njem itn.) # Družbeni (sociološki) pojav (mnogo zornih kotov, definicij, s tem povezanih pojavov in procesov...) jpjoiul4qvnutq4otakg6xj2c5gla2i 6709509 6709508 2026-07-11T02:08:14Z Marjan Tomki SI 190558 dodajanje v navedek 6709509 wikitext text/x-wiki '''Religija''' Namen tega je zbrati info in vire, pred dodajanjem v članek [[Religija]]. Sedanji članek namreč obravnava besedo (skoraj) izključno kot verstvo, pa izraz ne pomeni samo tega. # Jezikovni vzorec (beseda in njen(i) pomen(i) skozi čas in prostor)<br>{{tl|wiktionary|religija}} # Etimologija (izvor, oziroma etimologije - izvori) besede: ligare, ligamentum in ligamenta v različnih kontekstih (biološki, kemijski, v tem primeru bi moral biti sociološki in filozofski, a še ne najdem virov)<ref>{{navedi splet |url=https://forward.com/news/10776/roots-of-religion/ |title=Roots of ‘Religion’ |website=Forward: Jewish, independent, non-profit |quote=Romans because of multiple religions first known to generalise, so: Cicero: relegere (to read carefuly, several times); Lactantius: religare (to tie back - to god); Augustin: preferred Lactantius to Cicero }}</ref> # Filozofske opredelitve, zamisli in preučitve (naletel na filozofa, avtorja knjige o tem, a je na vprašanje, če ve za koga, ki je obravnal etimologijo in evolucijo pomenov, odgovoril z vprašanjem, kaj menim o Slavoju Žižku... Med tem sem si o njem ustvaril mnenje (preučil vsaj eno objavo, ne le poslušal intervju) in če najdem kaj časa in bo še pripravljen na pogovor, morda nadaljujeva, in morda dobim tudi info ki me zanima) # Psihološka in biološka plat (Privzgojena ali prirojena, ali kombinacija; smo ustvarjeni da bi verovali, smo evoluirali v bitja, ki lahko verujejo, smo bili programirani, da bi verovali ... ) # Zgodovina in historiografija religije (zgodovina in zgodovina zgodovine tega pojava, modrovanja o njem itn.) # Družbeni (sociološki) pojav (mnogo zornih kotov, definicij, s tem povezanih pojavov in procesov...) 5hga5nuk9xbytj36imrqcdmvhnjlecj 6709510 6709509 2026-07-11T02:30:44Z Marjan Tomki SI 190558 Nekaj dopolnitev, dodan razdelek za potencialno uporabne sklice 6709510 wikitext text/x-wiki '''Religija''' Namen tega je zbrati info in vire, pred dodajanjem v članek [[Religija]]. Sedanji članek namreč obravnava besedo (skoraj) izključno v pomenu ''verstvo'', pa izraz ne pomeni samo tega, ampak tudi filozofije in podobno, in bi lahko bilo (ali moralo biti) pogled na svet oziroma svetovni nazor (če ta povezuje civilizacijo ali kulturo v delujoč sestav, kot je bil budizem ter konfucijev in še kateri nauk, ki ni verstvo, čeprav je zdaj v zavesti večine zlasti "zahodnjakov" in/ali Evropejcev religija izključno izraz za katerokoli verstvo. Pa bi zlasti pri sociološki analizi IMO moralo biti drugače. Zato: # '''Jezikovni vzorec''' (beseda in njen(i) pomen(i) skozi čas in prostor)<br>{{tl|wiktionary|religija}} # '''Etimologija''' (izvor, oziroma etimologije - izvori) besede: ligare, ligamentum in ligamenta v različnih kontekstih (biološki, kemijski, v tem primeru bi moral biti sociološki in filozofski, a še ne najdem virov)<ref>{{navedi splet |url=https://forward.com/news/10776/roots-of-religion/ |title=Roots of ‘Religion’ |website=Forward: Jewish, independent, non-profit |quote=Romans because of multiple religions first known to generalise, so: Cicero: relegere (to read carefuly, several times); Lactantius: religare (to tie back - to god); Augustin: preferred Lactantius to Cicero }}</ref> # '''Filozofske opredelitve, zamisli in preučitve''' Naletel sem na filozofa, avtorja knjige o filozofiji religije, a je na vprašanje, če ve za koga, ki je obravnal etimologijo in evolucijo pomenov, odgovoril z vprašanjem, kaj menim o Slavoju Žižku... Med tem sem si o Žižku ustvaril mnenje (preučil vsaj eno objavo, ki je odlična (jasna, jedrnata, utemeljena...), ne le poslušal intervju, pri katerem je name pustil slabši vtis) in če najdem kaj časa in bo še pripravljen na pogovor, morda nadaljujeva, in morda dobim tudi info ki me zanima in vire, ki bi omogočili da izraz in pojav preučimo temeljito tudi s sociološke plati) # '''Psihološka in biološka''' plat (Privzgojena ali prirojena, ali kombinacija; smo ustvarjeni da bi verovali, smo evoluirali v bitja, ki lahko verujejo, smo bili programirani, da bi verovali ... ) # '''Zgodovina in historiografija religije''' (zgodovina in zgodovina zgodovine tega pojava, modrovanja o njem itn.) # '''Družbeni''' (sociološki) '''pojav''' (mnogo zornih kotov, definicij, s tem povezanih pojavov in procesov...) == Možni sklici == euwah80b11c6t7csexnnz80d1u4nk9v 6709511 6709510 2026-07-11T02:41:44Z Marjan Tomki SI 190558 Še en možen vir o povezovanju (ligatura, ki je sicer povezana z nitmi, a tudi z besedili, črkovnimi sistemi in podobno, lahko osnova za utemeljeno posplošitev) 6709511 wikitext text/x-wiki '''Religija''' Namen tega je zbrati info in vire, pred dodajanjem v članek [[Religija]]. Sedanji članek namreč obravnava besedo (skoraj) izključno v pomenu ''verstvo'', pa izraz ne pomeni samo tega, ampak tudi filozofije in podobno, in bi lahko bilo (ali moralo biti) pogled na svet oziroma svetovni nazor (če ta povezuje civilizacijo ali kulturo v delujoč sestav, kot je bil budizem ter konfucijev in še kateri nauk, ki ni verstvo, čeprav je zdaj v zavesti večine zlasti "zahodnjakov" in/ali Evropejcev religija izključno izraz za katerokoli verstvo. Pa bi zlasti pri sociološki analizi IMO moralo biti drugače. Zato: # '''Jezikovni vzorec''' (beseda in njen(i) pomen(i) skozi čas in prostor)<br>{{tl|wiktionary|religija}} # '''Etimologija''' (izvor, oziroma etimologije - izvori) besede: ligare, ligamentum in ligamenta v različnih kontekstih (biološki, kemijski, v tem primeru bi moral biti sociološki in filozofski, a še ne najdem virov)<ref>{{navedi splet |url=https://forward.com/news/10776/roots-of-religion/ |title=Roots of ‘Religion’ |website=Forward: Jewish, independent, non-profit |quote=Romans because of multiple religions first known to generalise, so: Cicero: relegere (to read carefuly, several times); Lactantius: religare (to tie back - to god); Augustin: preferred Lactantius to Cicero }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://blazetype.eu/blog/history-of-ligatures-part-1-2/ |title=History of ligatures, part 1/2 |website= Blaze Type |quote=Etimologija ligature na ligare, a tudi textum kot skupno tekstilu in besedilu, potencialno dobra osnova za naslednjo posplošitev }}</ref> # '''Filozofske opredelitve, zamisli in preučitve''' Naletel sem na filozofa, avtorja knjige o filozofiji religije, a je na vprašanje, če ve za koga, ki je obravnal etimologijo in evolucijo pomenov, odgovoril z vprašanjem, kaj menim o Slavoju Žižku... Med tem sem si o Žižku ustvaril mnenje (preučil vsaj eno objavo, ki je odlična (jasna, jedrnata, utemeljena...), ne le poslušal intervju, pri katerem je name pustil slabši vtis) in če najdem kaj časa in bo še pripravljen na pogovor, morda nadaljujeva, in morda dobim tudi info ki me zanima in vire, ki bi omogočili da izraz in pojav preučimo temeljito tudi s sociološke plati) # '''Psihološka in biološka''' plat (Privzgojena ali prirojena, ali kombinacija; smo ustvarjeni da bi verovali, smo evoluirali v bitja, ki lahko verujejo, smo bili programirani, da bi verovali ... ) # '''Zgodovina in historiografija religije''' (zgodovina in zgodovina zgodovine tega pojava, modrovanja o njem itn.) # '''Družbeni''' (sociološki) '''pojav''' (mnogo zornih kotov, definicij, s tem povezanih pojavov in procesov...) == Možni sklici == dp7zsbdwywuj1h2usorz0s95lce6tcj 0 599693 6709553 6669687 2026-07-11T08:14:49Z Yerpo 8417 slog 6709553 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Ulica | name = Trg državne zastave | alternate_name = Dövlət Bayrağı Meydanı | named_after = [[zastava Azerbajdžana]] | type = trg | image = New Baku Flagpole Sept 2024.jpg | image_size = 270px | caption = Podoba trga leta 2024 | map_type = | map_size = 270 | coordinates = {{coord|40.3443|49.8449|display=inline,title}} | map_caption = Lega v Bakuju | other_name = | former_names = | postal_code = | addresses = | width = | area = 60 ha | location = Bayıl, [[Baku]], [[Azerbajdžan]] | client = | maint = mestna uprava Bakuja | inauguration_date = 2010 | direction_a = | terminus_a = | direction_b = | terminus_b = | junction = | designer = | commissioning_date = | construction_start_date = | completion_date = | north = | south = | west = | east = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> }} '''Trg državne zastave''' ({{jezik-az|Dövlət Bayrağı Meydanı}}) v [[Baku]]ju, glavnem mestu [[Azerbajdžan]]a, se nahaja v mestnem predelu Bayıl ob obali [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Na trgu s površino 60&nbsp;ha so razstavljeni državni simboli Azerbajdžana vključno z veliko [[zastava Azerbajdžana|državno zastavo]], [[grb Azerbajdžana|grbom]] in zapisom [[državna himna Azerbajdžana|himne]].<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=W_UMdjovGS4 Dövlət Bayrağı meydanının açılış mərasimi. 2010-cu il.] AzTV. Via [[YouTube]].</ref> Na trgu, pod podstavkom droga za zastavo, je urejen Muzej državne zastave.<ref name="Today.az">{{navedi novice |title=Azerbaijan celebrates National Flag Day |website=Today.Az |date=2010-11-09 |url=https://www.today.az/news/society/76346.html |access-date=2026-03-21}}</ref><ref name="Guinnes">{{navedi splet |title=Largest flag flown |website=Guinness World Records |date=2025-11-20 |url=https://www.guinnessworldrecords.com/world-records/largest-flag-flown |access-date=2026-03-21}}</ref> Trg je bil zasnovan konec 2000. let ob razglasitvi 9. novembra za praznik državne zastave, po iniciativi predsednika [[Ilham Alijev|Ilhama Alijeva]].<ref name="Today.az"/> Simbol, ki naj bi vzbujal nacionalni ponos, je bil tarča kritik in ciničnih komentarjev zaradi stroškov. Gradnja je bila kontroverzna tudi zaradi izselitve več sto prebivalcev območja, ki so ga zravnali za ureditev, vodja projekta pa je bil kasneje vpleten še v korupcijski škandal.<ref name="Eurasianet">{{cite web |last=Isayev |first=Heydar |title=Azerbaijan to erect – again – the world's tallest flagpole |website=Eurasianet |date=2022-02-14 |url=https://eurasianet.org/azerbaijan-to-erect-again-the-worlds-tallest-flagpole |access-date=2026-03-21}}</ref> == Drog z zastavo == [[slika:Baku Flag Pole.jpg|thumb|left|Trenutni drog]] Velikanski drog z izobešeno zastavo je najvidnejši element trga. Prvotni drog, visok 162&nbsp;m, je od droga v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] prevzel Guinessov rekord za najvišji samostoječ drog na svetu, naslednje leto pa ga je za tri metre presegel drog, postavljen v [[Dušanbe]]ju, glavnem mestu [[Tadžikistan]]a. Oba je zgradilo ameriško podjetje Trident Support; ta v Bakuju naj bi stal več kot 30 milijonov USD.<ref name="Eurasianet"/><ref>{{navedi novice |last=Parfitt |first=Tom |title=Tajikistan aims to capture tallest flagpole record |work=[[The Guardian]] |date=2010-11-24 |url=https://www.theguardian.com/world/2010/nov/24/tajikistan-tallest-flagpole-record |access-date=2026-03-21}}</ref><ref name="n438">{{navedi novice |last=Janmammadova |first=Aygun |title=Azerbaijan: Baku welcomes the world's highest flag… and a strong wind |work=Global Voices |date=2010-09-07 |url=https://globalvoices.org/2010/09/07/azerbaijan-baku-welcomes-the-worlds-highest-flag-and-a-strong-wind/ |access-date=2026-03-21}}</ref> Zastava, velika 70×35 m, je tehtala 350 kg, celotna konstrukcija pa 220 ton.<ref name="n438"/> Že naslednji dan po otvoritvi, ko je Alijev slovesno dvignil zastavo na nov drog, jo je strgal močan veter, značilen za to območje. Težave s trpežnostjo so se nadaljevale in državna uprava je leta 2017 naposled nehala popravljati zastavo ter kmalu po tistem razstavila drog.<ref name="Eurasianet"/> Leta 2022 je stekla prenova trga z gradnjo še višjega droga, projekt je bil zaključen s slavnostno otvoritvijo 8. novembra 2024, s katero je država obeležila tudi zmago v konfliktu v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]].<ref name="Eurasianet"/><ref>{{navedi splet |title=Azerbaijan Celebrates 107th Anniversary of State Flag |work=Caspian News |date=2026-03-21 |url=https://caspiannews.com/news-detail/azerbaijan-celebrates-107th-anniversary-of-state-flag-2025-11-9-56/ |access-date=2026-03-21}}</ref> Novi drog, visok 195&nbsp;m od podstavka in 201&nbsp;m vključno s temeljem, je drugi najvišji na svetu, zastava s površino 3235,79&nbsp;m² pa nosi rekord za največjo na svetu.<ref name="Guinnes"/> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Baku]] [[Kategorija:Mestni trgi v Azerbajdžanu]] 72h912vcb4sphwzl6qml55i71x7inmn 0 600721 6709429 6658644 2026-07-10T18:38:16Z Yerpo 8417 --neobstoječa slika 6709429 wikitext text/x-wiki {{Infobox writer | name = Qul Ghali | image = | caption = | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = | death_date = <!-- wd --> | occupation = <!-- wd --> | subject = Poezija | language = Starotatarski jezik | nationality = }} '''Qul Ghali''' (starotatarsko قل علی; {{langx|tt-Cyrl|Кол Гали}}, {{lang|tt-Latn|Qol Ğali}}; {{langx|ba|Ҡол Ғәли|Qul Ğəliy}}; {{langx|cv|Кул Али|Kul Ali}}); njegova najbolj znana pesem je ''Qissa-i Yusuf'' (قصه уسف; 'Zgodba o Jusufu'), napisana v starotatarskem jeziku, ki je medsebojno razumljiv s sodobnimi tatarskimi, baškirskimi in čuvaškimi jeziki. == Življenjepis == Po mnenju zgodovinarja Ravila Buharajeva se je Gali verjetno rodil v duhovniški družini v [[Volška Bolgarija|Volški Bolgariji]]. Študiral je v [[Horezm|horezmijski]] [[medresa|medresi]]. Gali je živel ali študiral tudi na različnih območjih okoli Volške Bolgarije in morda potoval v [[Iran]], [[Sirija|Sirijo]] in druge dele [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]].<ref name=":0" /> Svojo nesmrtno pesnitev je napisal leta 1233. Teoretično je, da je Gali svoja zadnja leta preživel v [[Biljar|Biljarju]].<ref name=":0" /> Verjetno je bil ubit leta 1236 med mongolsko invazijo na Volško Bolgarijo.<ref>{{cite web|title=Кул Али|url=http://www.chuvash.org/e/d09ad183d0bb20d090d0bbd0b8|language=cv}}</ref> == Dela == ''Kisa-i Jusuf'' (قصه یوسف, tudi prečrkovano ''Qïssa-yï Jusuf''), znana tudi kot ''Jozefnam''a, je bila navdihnjena s [[Koran|koranskima]] zgodbama o Jožefu. Pesem je posvečena boju proti zlu in za človeško srečo. Pesem je igrala pomembno vlogo v muslimanski kulturi Volških Bolgarov in kasneje v baškirski in tatarski kulturi. Med [[Baškirji]] in [[Tatari]] je bilo najdenih več kot 200 rokopisov.<ref name=":0" /> Glede na besedilno analizo pesem vsebuje veliko perzijskih in arabskih izposojenk. Pesem kaže poznavanje egipčanskih in drugih bližnjevzhodnih običajev, vsebuje pa tudi podrobne opise kulture in običajev prebivalcev Volške Bolgarije. == Zapuščina == Njegove pesmi slavijo Baškirji, Tatari in Čuvaši. ''Kisa-i Jusuf'' se je stoletja pogosto uporabljala kot učbenik za poučevanje ali izboljšanje bralnih spretnosti otrok in odraslih. Pesem je močno vplivala na poznejše pesnike v regiji.<ref name=":0">{{Cite book|last1=Bukharaev|first1=Ravil|url=https://books.google.com/books?id=8z5UN5ZM5eIC|title=Historical Anthology of Kazan Tatar Verse: Voices of Eternity|last2=Matthews|first2=David John|date=2000|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-7007-1077-5|pages=6–8|language=en}}</ref> Po besedah ​​Agnès Kefeli je »od objave do konca devetnajstega stoletja ta ep ostal 'najbolje prodajana' pesem na [[svilna pot|svilni poti]] od Rusije do Kitajske«; Med tatarskimi muslimankami v 19. stoletju je bil »ob poroki običaj, da so Qul 'Alijevo knjigo o Jožefu zavili v vezeno brisačo in jo položili na dno poročne skrinje«.<ref>Agnès Kefeli, 'The Tale of Joseph and Zulaykha on the Volga Frontier: The Struggle for Gender, Religious, and National Identity in Imperial and Postrevolutionary Russia', ''Slavic Review'', 70 (2011), 373–98. {{doi|10.5612/slavicreview.70.2.0373}}.</ref>{{Rp|pages=382, 384}} Pesem je za objavo prvič pripravil pesnik Utız İmäni, leta 1839 pa jo je natisnil Räxmätulla Ämirxanov. Od takrat je bila ponovno izdana 80-krat<ref name="TES">"Кол Гали". Tatar Encyclopaedia (in Tatar). Kazan: The Republic of Tatarstan Academy of Sciences. Institution of the Tatar Encyclopaedia. 2002.</ref> in prevedena v angleščino.<ref>Kol Gali, ''The Story of Joseph/Kissa'i Yusuf'', trans. by Fred Beake and Ravil Bukharaev (Folkestone: Global Oriental, 2010/Boston: Brill, 2010), {{ISBN|1-280-68638-3}}, {{ISBN|9786613663320}}, {{ISBN|90-04-21286-8}}, {{ISBN|9789004212862}}.</ref> == Nagrada Qul Ghali == Mednarodna nagrada Qul Ghali je poimenovana po Qul Ghaliju. Podeljuje se za priznanje odličnosti v literaturi in poeziji. Nagrada je bila ustanovljena leta 1992.<ref name="TES"/> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * ''Шакуров, Рашит Закирович'' Кул Гали // Башкортостан: краткая энциклопедия. — Уфа: Научное издательство «Башкирская энциклопедия», 1996. — 672 с. — С. 355. * Башҡорт әҙәбиәте тарихы, 6 томда. — 1 том. — Өфө, 1990. * Поэма «Кысса-и Йусуф» Кул Гали: Поэтика. Проблематика. Язык произведения / Отв. ред. Р. З. Шакуров. — Уфа, 1988. * ''Харисов, Ахнаф Ибрагимович'' Башҡорт халҡының әҙәби мираҫы. — Өфө, 1965. * ''Хусаинов, Гайса Батыргареевич'' Тюркоязычные литературы Урало-Поволжья и современность. — Уфа, 1980. [[Kategorija:Ruski pesniki]] [[Kategorija:Tatari]] [[Kategorija:Turški pesniki]] l3zqxsz759t2uqwxa5o15vpx7m6zph5 0 601061 6709431 6660409 2026-07-10T18:41:54Z Yerpo 8417 slo 6709431 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Prizrenska stolnica<br/ >Katedralja e Zojës Ndihmëtare | other name = | native_name = Stolnica Gospe nenehne pomoči | native_name_lang = | image = Konkatedrala Zonja Ndihmëtare 2.jpg | image_size = 250 | caption = Sprednja fasada katedrale, obrnjena proti vzhodu | country = [[Kosovo]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev]] | consecrated date = 1870 | heritage designation = Kulturni spomenik | diocese = Prizren-Priština | language(s) = }} '''Prizrenska stolnica''' ali '''szolnica Gospe nenehne pomoči''',{{Efn|Albansko: Katedralja Katolike e Zojës Ndihmëtare, srbsko: Католичка катедрала Госпе Помоћнице, Katolička katedrala Gospe Pomoćnice}} znana tudi kot '''cerkev Gospe Pomočnice''' in '''sonstolnica Gospe Pomočnice''', je rimskokatoliška [[stolnica]] v [[Prizren]]u na [[Kosovo|Kosovu]]. Je sedež rimskokatoliške škofije Prizren-Priština. == Zgodovina == [[File:2011 Prizren, Katedra Matki Bożej Nieustającej Pomocy 06.JPG|thumb|Interior view|left]] Cerkev je bila zgrajena leta 1870 pod osmansko oblastjo za pretežno albansko govorečo rimskokatoliško manjšino in katoliške tujce v Prizrenu. Ime je dobila po rimski [[ikona|ikoni]] Gospe nenehne pomoči. Ko je bila leta 2000 iz kosovskih delov škofije Skopje-Prizren ustanovljena Izvzeta apostolska uprava Prizrena, je cerkev Device Marije postala njena stolnica. Sostolnica je velika stolnica Matere Terezije v Prištini, posvečena leta 2010, katere arhitektura je zelo podobna prizrenski stolnici. Glede na arheološke raziskave je na tem mestu obstajala predhodna stavba kot pokopališka cerkev, ki so ji sledile poznejše stavbe iz približno 11. in 14. stoletja. Najdeni so bili tudi predmeti, ki so pripadali verski skupnosti iz 5. stoletja.<ref>[https://www.kosovo-online.com/vesti/drustvo/u-katedrali-u-prizrenu-pronadjeni-tragovi-stare-crkve-12-6-2022 U katedrali Gospe Pomoćnice u Prizrenu pronađena je stara crkva sa grobovima i kostima. Tragovi stare crkve pronađeni su tokom graevinskih radova, prenosi Kljan Kosova.], Kosovo-Online.com, 12. Juni 2022</ref><ref>[https://www.koha.net/fr/kulture/guret-e-katedrales-se-prizrenit-flasin-per-kishe-te-shekullit-v Les pierres de la cathédrale de Prizren parlent d'une église du Ve siècle], Koha, 12. Juni 2022</ref> == Arhitektura in oprema == Stolnica je neoromanska triladijska [[bazilika (zgradba)|bazilika]] s polkrožno [[apsida|apsido]] na jugovzhodu in vitkim [[zvonik]]om na levi ladji. Celotna stavba, zlasti portalna fasada v renesančnem slogu, sledi italijanskim vzorom. Notranji stebri so obloženi z marmorjem. Freske prikazujejo biblijske prizore in portrete vojskovodij [[Skenderbeg]]a in [[János Hunyadi|János Hunyadija]]. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Cathedral of Our Lady of Perpetual Succour (Prizren)}} * [https://gcatholic.org/dioceses/diocese/priz0.htm Škofija Prizren–Priština] *[http://www.inyourpocket.com/kosovo/prizren/Sightseeing/Churches/Cathedral-of-Our-Lady-of-Perpetual-Succour_62359v Informationen (inyourpocket.com, en)] {{coord|42.2068|N|20.7374|E}} [[Kategorija:Prizren]] [[Kategorija:Cerkve na Kosovu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1870]] ifhiqos1ld6989xyxtmgq5k96tzjoug 6709432 6709431 2026-07-10T18:42:04Z Yerpo 8417 tn 6709432 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Prizrenska stolnica<br/ >Katedralja e Zojës Ndihmëtare | other name = | native_name = Stolnica Gospe nenehne pomoči | native_name_lang = | image = Konkatedrala Zonja Ndihmëtare 2.jpg | image_size = 250 | caption = Sprednja fasada katedrale, obrnjena proti vzhodu | country = [[Kosovo]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev]] | consecrated date = 1870 | heritage designation = Kulturni spomenik | diocese = Prizren-Priština | language(s) = }} '''Prizrenska stolnica''' ali '''stolnica Gospe nenehne pomoči''',{{Efn|Albansko: Katedralja Katolike e Zojës Ndihmëtare, srbsko: Католичка катедрала Госпе Помоћнице, Katolička katedrala Gospe Pomoćnice}} znana tudi kot '''cerkev Gospe Pomočnice''' in '''sonstolnica Gospe Pomočnice''', je rimskokatoliška [[stolnica]] v [[Prizren]]u na [[Kosovo|Kosovu]]. Je sedež rimskokatoliške škofije Prizren-Priština. == Zgodovina == [[File:2011 Prizren, Katedra Matki Bożej Nieustającej Pomocy 06.JPG|thumb|Interior view|left]] Cerkev je bila zgrajena leta 1870 pod osmansko oblastjo za pretežno albansko govorečo rimskokatoliško manjšino in katoliške tujce v Prizrenu. Ime je dobila po rimski [[ikona|ikoni]] Gospe nenehne pomoči. Ko je bila leta 2000 iz kosovskih delov škofije Skopje-Prizren ustanovljena Izvzeta apostolska uprava Prizrena, je cerkev Device Marije postala njena stolnica. Sostolnica je velika stolnica Matere Terezije v Prištini, posvečena leta 2010, katere arhitektura je zelo podobna prizrenski stolnici. Glede na arheološke raziskave je na tem mestu obstajala predhodna stavba kot pokopališka cerkev, ki so ji sledile poznejše stavbe iz približno 11. in 14. stoletja. Najdeni so bili tudi predmeti, ki so pripadali verski skupnosti iz 5. stoletja.<ref>[https://www.kosovo-online.com/vesti/drustvo/u-katedrali-u-prizrenu-pronadjeni-tragovi-stare-crkve-12-6-2022 U katedrali Gospe Pomoćnice u Prizrenu pronađena je stara crkva sa grobovima i kostima. Tragovi stare crkve pronađeni su tokom graevinskih radova, prenosi Kljan Kosova.], Kosovo-Online.com, 12. Juni 2022</ref><ref>[https://www.koha.net/fr/kulture/guret-e-katedrales-se-prizrenit-flasin-per-kishe-te-shekullit-v Les pierres de la cathédrale de Prizren parlent d'une église du Ve siècle], Koha, 12. Juni 2022</ref> == Arhitektura in oprema == Stolnica je neoromanska triladijska [[bazilika (zgradba)|bazilika]] s polkrožno [[apsida|apsido]] na jugovzhodu in vitkim [[zvonik]]om na levi ladji. Celotna stavba, zlasti portalna fasada v renesančnem slogu, sledi italijanskim vzorom. Notranji stebri so obloženi z marmorjem. Freske prikazujejo biblijske prizore in portrete vojskovodij [[Skenderbeg]]a in [[János Hunyadi|János Hunyadija]]. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Cathedral of Our Lady of Perpetual Succour (Prizren)}} * [https://gcatholic.org/dioceses/diocese/priz0.htm Škofija Prizren–Priština] *[http://www.inyourpocket.com/kosovo/prizren/Sightseeing/Churches/Cathedral-of-Our-Lady-of-Perpetual-Succour_62359v Informationen (inyourpocket.com, en)] {{coord|42.2068|N|20.7374|E}} [[Kategorija:Prizren]] [[Kategorija:Cerkve na Kosovu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1870]] 366l2xr9a9yqr4nhzq3ybg9tg1s27uk 0 601260 6709457 6689799 2026-07-10T20:05:54Z Yerpo 8417 −[[Kategorija:Zgodovina Srbije]]; ±[[Kategorija:Niš]]→[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Nišu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709457 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name=Niška trdnjava<br />Niška tvrđava |location=[[Niš]]<br />[[Srbija]] |coordinates = {{coord|43.3259|21.8954|type:landmark|display=inline}} |image=Pogled na glavnu ulaz u Nišku tvrđavu sa keja Nišave.JPG |caption=Vhod v Niško trdnjavo (Stambolska vrata) |map_size=200 |type= |built=18. stoletje |builder= |materials=Kamen |height= |used= |condition=Rekonstruirana |ownership=mesto Niš |open_to_public= Da }} '''Niška trdnjava''' ({{langx|sr|Нишка тврђава / Niška tvrđava}}) je [[trdnjava]] v mestu [[Niš]] v [[Srbija|Srbiji]]. Je kompleksen in pomemben kulturno-zgodovinski spomenik. Dviguje se na desnem bregu reke [[Nišava|Nišave]] in gleda na območje, naseljeno več kot dve tisočletji.<ref>[http://www.ni.rs/fortress.html Niš Fortress] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090322034420/http://www.ni.rs/fortress.html |date=2009-03-22 }}</ref> Z zakonom je bila zaščitena maja 1948, ko je bila razglašena za kulturno območje velikega pomena. Trenutno stanje trdnjave jo uvršča med najbolje ohranjene tovrstne utrdbe v Srbiji in na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]]. == Zgodovina == Obstoječa trdnjava je osmanskega turškega izvora in izvira iz prvih desetletij 18. stoletja (1719–1723).<ref>{{Cite web |title=NİŞ - TDV İslâm Ansiklopedisi |url=https://islamansiklopedisi.org.tr/nis |access-date=2022-03-08 |website=TDV İslam Ansiklopedisi |language=tr}}</ref><ref>{{Cite web |title=Niš Fortress {{!}} Niš, Serbia Attractions |url=https://www.lonelyplanet.com/serbia/southern-serbia/nis/attractions/nis-fortress/a/poi-sig/1252690/360682 |access-date=2022-03-08 |website=Lonely Planet |language=en}}</ref> Znana je kot eden najpomembnejših in najbolje ohranjenih spomenikov te vrste na srednjem Balkanu. Trdnjava je bila zgrajena na mestu prejšnjih utrdb – starorimskih, bizantinskih in kasneje srednjeveških utrdb. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so jo zasedli [[Bolgari]], ki so jo spremenili v zapor, kjer so bili zaprti srbski domoljubi. Sultanov odlok z dne 19. februarja 1719 je bil sprejet sklep o izgradnji močne trdnjave v Nišu. Spomladi istega leta so se začela dela po projektu glavnega arhitekta Mehmeda Age in njegovega brata Mustafe Age, glavnega organizatorja del. V prvem letu gradnje, leta 1719, je angažiral več kot deset tisoč spahij iz desetih sandžakov rumeljskega beglerbegluka, leta 1722 pa iz 14 sandžakov. V zadnjem letu gradnje obzidja, leta 1723, so iz Konstantinopla pripeljali 40 mojstrov kamnosekov, obzidje pa je zgradilo 400 zidarjev. Zaključek del so junija 1723 zaznamovale slovesnosti in postavitev plošče z napisom na Stambolskih vratih. V svoji večstoletni zgodovini je bila prvotna niška trdnjava, na mestu današnje turške trdnjave, v lasti številnih držav, začenši z Rimljani, katerih cesar [[Konstantin I. Veliki]] se je rodil nedaleč od današnjega Niša, prek [[Štefan Nemanja|Štefana Nemanje]], ki je tam konec 12. stoletja nekaj časa imel svojo prestolnico, do Osmanov, ki so jo zavzeli leta 1395. Danes trdnjava gosti številne turistične znamenitosti, trgovine s spominki, umetnostne galerije, restavracije in letni oder, ki v poletnih mesecih predstavlja nekakšno kulturno središče mesta. == Zgradba == Današnja trdnjava je topniškega tipa in so jo Osmani zgradili med letoma 1719 in 1723 na mestu antične in srednjeveške trdnjave. Kot vsaka topniška utrdba ima tudi današnja niška trdnjava ima poligonalni tloris, s sedmimi neenakimi stranicami, osem [[bastijon]]skih teras in štiri masivna vrata. Razteza se na 22 hektarjih zemlje. Obzidje je dolgo 2100 m, visoko 8 m in v povprečju debelo 3 m. Gradbeni kamen, ki so ga pripeljali iz bližnjih kamnolomov, je bil obrezan v precej enakomerno oblikovane bloke. Notranjost obzidja je bila dodatno utrjena z leseno konstrukcijo, ''santračem'' in dodatnim obrambnim zidom, ''trpancem''. Zunaj je bila trdnjava obdana s širokim [[obrambni jarek|jarkom]], katerega severni del se je ohranil do danes. Poleg masivnega kamnitega obzidja so precej dobro ohranjena južna [[Carigrad|Stambolska]] vrata in zahodna Beograjska vrata. Delno so ohranjena vodna vrata, medtem ko so delno ohranjena le še severna Vidinska vrata in jugovzhodna Jagodinska vrata. S popolno rekonstrukcijo vseh vrat bi Niška trdnjava arhitekturno in funkcionalno ponovno postala zaprt utrdbeni sistem. Do leta 1878 sta bila znotraj trdnjave dva dela, vsak imenovan: *Hunkarjeva (cesarska) palača z vzhodne strani - desno od Stambolskih vrat, v katerih so bili 'vladajoči del', Mithad pašina palača, poveljstvo turške garnizije in *Edirne Bali - mala kot notranji del mesta ima veliko gostiln, trgovin z živili, mesarjev, kovačev, veliko število kolarskih in drugih obrtnih trgovin ter vse vrste drugih turških "trgovin". V trdnjavi so bile tudi tri velike turške mošeje, od skupno 13 v Nišu leta 1878; *Hamaz-begova ali Niška mošeja, ki je v četrti Balija v Jedrenci, nedaleč od Beograjskih vrat, na levi strani glavne mestne ulice (ki sovpada z današnjo glavno trdnjavsko potjo, na začetku vzpona). *Jedrenjaninova Bali-begova mošeja (rekonstruirana leta 1976/77) brez minareta je še danes v trdnjavi. Ob tej mošeji je Mithad Paša zgradil knjižnico, ki je delovala do leta 1877. *Tretja mošeja, o kateri danes ni nič znanega, je stala na najvišjem delu trdnjave. V notranjosti trdnjave so bile tudi arhitekturno zanimive ure in gasilski stolp, pa tudi veliko število drugih stavb, ki so bile po osvoboditvi porušene. V 1930-ih je bil ob obzidju trdnjave postavljen spomenik muslimanskemu 'svetniku' Zaide-baji v obliki miniaturne mošeje, ki so jo obiskovali tudi pravoslavni kristjani.<ref>[https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/vreme/1937/03/20?pageIndex=00007 "Време", 20. март 1937, стр. 7]. -{digitalna.nb.rs}-</ref> Zgradili so ga Romi iz Niša s svojimi prispevki.<ref>[https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1936/05/20?pageIndex=00009 "Политика", 20. мај 1936]</ref> Med izkopavanji 21. novembra 1940 je bil posvečen in odkrit spomenik usmrčenim v letih 1915–18.<ref>Време, 22. нов. 1940, стр. 6 и [http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/vreme/1940/11/25#page/11/mode/1up 25. нов, стр. 12]. digitalna.nb.rs</ref> V trdnjavi je vremenska postaja, ki zagotavlja napovedi za mesto Niš. Od leta 1966 trdnjava gosti Niški filmski festival. == Zaščita == Niška trdnjava je bila z neposredno okolico postavljena pod državno zaščito z odločbo Republiškega zavoda za zaščito in znanstveno preučevanje kulturnih spomenikov Ljudske republike Srbije št. 671/48 z dne 6. maja 1948. Zavod za zaščito kulturnih spomenikov v Nišu je z odločbo št. 02-42 z dne 24. aprila 1969 Niško trdnjavo razglasil za kulturni spomenik in razširil meje zaščite (zaščiteno okolje). Trdnjava je bila s sklepom Skupščine Socialistične republike Srbije 7. aprila 1979 razglašena za kulturni spomenik velikega pomena. (Podatki iz dokumentacije Niškega zavoda za zaščito in znanstveno preučevanje kulturnih spomenikov.) == Stavbe in spomeniki znotraj obzidja == <gallery> Град Ниш улаз у тврђаву.jpg|Stambolska vrata znotraj Beogradska kapija niške tvrđave, pogled sa unutrašnje strane DSC 0165.JPG|Beograjska vrata Niska tvrdjava ostaci kapije1.jpg|Vidinska vrata (ostanki) Niska tvrdjava ostaci kapije2.jpg|Vodna vrata Hamam u Nisu1.jpg|[[Hamam]] (turška kopel) Niška tvrđava, Niš, Srbija, 036.JPG|Bali-begova mošeja Niška tvrđava, arsenal DSC 0123.JPG|Arzenal, v katerem so danes umetniške galerije Barutana u niškoj tvrđavi DSC 0030.JPG|Smodnišnica Niška tvrđava, Pašin konak DSC 6428.JPG|Pašina rezidenca Niska tvrdjava sredjeni ostaci1.jpg|Ohranjene rimske ruševine, ki danes služijo kot bari Аncient workshop in the Niš Fortress,IMG 3720.jpg|Ostanki antične delavnice v bližini mošeje Bali-Bey Niška tvrđava, lapidarijumDSC 6409.JPG|[[Lapidarij]] Ancient streets in Niš. IMG 3506.jpg|Ostanki antičnih ulic The building is Octagon.IMG 4878.jpg|Starodavna osmerokotna palača Vaulted Building in Niš Fortress 03.jpg|Obokana stavba, arheološko najdišče Spomenik knezu Milanu u Tvrdjavi 1.jpg|Spomenik Milanu I. Srbskemu Summer stage in Niš Fortress.IMG 3804.jpg|Poletni oder City garden Niš.IMG 3706.jpg|Mestni vrt Niš </gallery> == Arheološke najdbe v trdnjavi == Poleg predmetov iz turškega obdobja so bili v trdnjavi in ​​njeni neposredni okolici v spodnjih plasteh odkriti tudi ostanki iz prazgodovinskega, rimskega, bizantinskega in srednjeveškega obdobja, in sicer: *Antično in bizantinsko obdobje so našli skoraj na celotnem območju trdnjave in njene neposredne okolice: **del tlakovane ulice s kanalizacijo **mestno tkivo s portiki **številni ostanki stavb in premičnih najdb so bili najdeni pri izkopavanjih pri Hamam, Arsenalu, Jagodinskih in Beogradskih vratih **odkrita je bila monumentalna stavba z ortogonalnim prostorom in talnimi mozaiki **rimske kopeli v vhodnem delu trdnjave **velika bazilika, severno od mostu Mladost **srednjeveški sloj predstavljajo ostanki arhitekture in bivališč, medtem ko je za turško obdobje značilno, da so ostanki številnih stavb in komunalnih objektov. **dve antični delavnici - v bližini Bali-begove mošeje in Arsenala *Pomembne so tudi naslednje premične najdbe: **bronasta glava Konstantina Velikega, najdena med gradnjo starega mostu na desnem bregu reke Nišave **bronasti kip Jupitra, najden v strugi reke Nišave v bližini Stambolovih vrat **ara-oltar in pitos s sto kilogrami srebrnikov iz 3. stoletja, najden v bližini Beogradskih vrat == Naravno bogastvo Niške trdnjave == Poleg tega, da je trdnjava zgodovinsko in kulturno središče Niša, je tudi nekakšna oaza zelenja v središču mesta. Visoko zelenje je predvsem iz obdobja nastanka parka po drugi svetovni vojni in je večinoma visokolistnato. Travnate površine že leta niso bile ustrezno urejene (razen občasne košnje). Ob glavnih asfaltnih poteh je bilo posajeno sezonsko cvetje. Skladno s tem se stara in obolela drevesa nadomeščajo ter načrtno sadijo nova. Manjše travnate površine se urejajo, večje pa se dodatno ozelenijo z nizkimi in grmičastimi rastlinami. To območje je življenjski prostor velikega števila živali, ki v njem najdejo zatočišče sredi urbanega okolja. Leta 2016 je bila podrobneje preučena le ptičja favna<ref name="Дивљи Вики Паркови">{{cite web|first=Марко|last=Николић|title=Дивљи Вики Паркови|url=http://bddsp.org.rs/divlji-viki-parkovi/|url=http://bddsp.org.rs/|publisher=Биолошко Друштво "Др Сава Петровић"|accessdate=8. 10. 2016}}</ref>. V trdnjavi je bilo zabeleženih 23 vrst ptic, kar je zelo veliko število ptic, zabeleženih v katerem koli mestnem parku v Nišu, edini, ki je bogatejši z vrstami, je park na Bubnju, vendar je ta park precej oddaljen od središča mesta. Najzanimivejši predstavniki ptičje favne so: [[velika sinica]] (''Parus major''), [[rjavi srakoper]] (''Lanius colurio''), [[turška grlica]] (''Streptopelia decaocto'') in [[slavec]] (''Luscinia megarhynchos'').<ref name="Птице Нишких паркова">{{cite web|first=Вукојевић|last=Ђорђе|title=Птице Нишких паркова|url=http://bddsp.org.rs/wp-content/uploads/2016/10/Ptice_niskih_parkova.pdf|url=http://bddsp.org.rs/|publisher=Биолошко друштво "Др Сава Петровић"|accessdate=8. 10. 2016}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Niš Fortress}} * [http://www.niskatvrdjava.rs The Fortress of Niš] Niš Fortress web page * [https://web.archive.org/web/20090322034420/http://www.ni.rs/fortress.html Niš Fortress] at the City of Niš' official web page * [http://www.virtualtourist.com/travel/Europe/Republic_of_Serbia/Nis-720912/Things_To_Do-Nis-The_Fortress-BR-1.html The Fortress, Nis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131101035255/http://www.virtualtourist.com/travel/Europe/Republic_of_Serbia/Nis-720912/Things_To_Do-Nis-The_Fortress-BR-1.html |date=2013-11-01 }} at virtualtourist.com [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Nišu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1723]] [[Kategorija:Trdnjave v Srbiji]] 8lx4gkffao9coquik9r3to7ykf4tjsh 0 601290 6709456 6672789 2026-07-10T20:05:13Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Niš]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Nišu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709456 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | type = Koncentracijsko taborišče | name = Koncentracijsko taborišče Crveni Krst | image = Crveni Krst concentration camp.jpg | image_size = 220 | caption = Objekti koncentracijskega taborišča Crveni Krst | locmapin = Srbija | map_caption = Lega v današnji Srbiji | coordinates = {{coord|43|19|49|N|21|53|19|E|region:PL-MA_type:landmark|display=inline,title}} | location = [[Niš]], Ozemlje vojaškega poveljnika v Srbiji | governing_body = [[Gestapo]] | original use = | built = 1941–1944 | prisoner type = Predvsem [[Srbi]], [[Judje]] in [[Romi]] ter antifašisti | inmates = 30.000–35.000 | killed = ok. 10.000 | liberated by = [[Jugoslovanski partizani]], 1944 | notable inmates = Želimir Žilnik | website = | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Srbija | designation1_type= Kulturni spomeniki izjemnega pomena | designation1_offname = Koncentracijsko taborišče Niš (Spomenski kompleks "12. februar") | designation1_date = 13. maj 1977 | designation1_number = SK 240<ref>{{Cite web|url=https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=43612|title=Информациони систем непокретних културних добара}}</ref> }} }} '''Koncentracijsko taborišče Crveni Krst''' ({{langx|de|KZ Rotes Kreuz}}; {{langx|sr|Логор Црвени крст|Logor Crveni krst}}), znano tudi kot '''koncentracijsko taborišče Niš''' ({{langx|de|Lager Nich}}), je bilo [[koncentracijsko taborišče]], ki ga je upravljal nemški [[Gestapo]] in je stalo v občini Crveni Krst v [[Niš]]u v nemško okupirani Srbiji. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so ga uporabljali za zadrževanje ujetih Srbov, Judov, Romov in antifašistov. Ustanovljeno je bilo oktobra 1941 in je bilo med vojno v njem zaprtih med 30.000 in 35.000 ljudi. Leta 1944 so ga osvobodili jugoslovanski partizani. Domneva se, da je bilo v taborišču v času njegovega obstoja ubitih več kot 10.000 ljudi. Crveni Krst je eno redkih nacističnih koncentracijskih taborišč v Evropi, katerega objekti so se ohranili v celoti in edino v nekdanji Jugoslaviji, ki ima ta naziv. Po vojni so v Bubnju, kjer so ustrelili veliko zapornikov, postavili spomenik žrtvam taborišča. Na nekdanjem taborišču so leta 1967 odprli [[Spominski park Bubanj]], leta 1979 pa so taborišča razglasili za kulturni spomenik izjemnega pomena in jih dali pod zaščito Socialistične republike Srbije. Leta 1987 je izšel film o dogodkih v taborišču z naslovom ''Lager Niš''. Bil je edini film, ki se je posebej osredotočal na zapornike koncentracijskih taborišč, ki so bili kdaj koli izpuščeni v Jugoslaviji. Leta 2012 je srbska vlada napovedala, da bo območje obnovljeno, da bi preprečili nadaljnje propadanje. == Ozadje == 6. aprila 1941 so [[sile osi]] napadle [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Kraljeva jugoslovanska armada je bila hitro poražena, [[Beograd]] pa je bil zavzet do 12. aprila.{{sfn|Ramet|2006|p=111}} Država je bila nato okupirana in razkosana, [[Wehrmacht]] pa je ustanovil Ozemlje vojaškega poveljnika v Srbiji{{sfnm|Hehn|1971|p=350|ps=, official name of the occupied territory.}} pod vojaško okupacijsko vlado. Ozemlje je vključevalo večino ožje Srbije, poleg severnega dela [[Kosovo|Kosova]] (s središčem v [[Kosovska Mitrovica|Kosovski Mitrovici]]) in [[Banat]]a.{{sfn|Tomasevich|2001|pp=63–64}} To je bilo edino območje razdeljene Jugoslavije, kjer so nemški okupatorji vzpostavili vojaško vlado. To so storili zaradi izkoriščanja ključnih železniških in rečnih prometnih poti, ki so potekale skozi njo in zaradi dragocenih virov, zlasti barvnih kovin.{{sfn|Tomasevich|2001|p=64}} Vojaški poveljnik v Srbiji je imenoval srbske lutkovne vlade, da bi »opravljale upravna opravila pod nemškim vodstvom in nadzorom«.{{sfn|Tomasevich|2001|p=177}} 29. avgusta 1941 so Nemci imenovali Vlado narodne rešitve ({{langx|sr|italic=yes|Vlada Nacionalnog Spasa}}, Влада Националног Спаса)) pod generalom Milanom Nedićem, ki je nadomestila kratkotrajno Upravo komisarjev.{{sfn|Tomasevich|2001|p=179}} Nedić, predvojni politik, znan po svojih proosnih nagnjenjih, je bil izbran, ker so Nemci verjeli, da bi lahko njegov oster antikomunizem in vojaške izkušnje uporabili za zadušitev oborožene vstaje v srbski regiji Šumadija.{{sfn|Singleton|1985|p=182}} Ker Nemci zaradi potrebe po pošiljanju vojakov na vzhodno fronto niso mogli pripeljati okrepitev, so se na upor odzvali z razglasitvijo, da bodo za vsakega ubitega nemškega vojaka usmrtili sto Srbov, za vsakega ranjenega nemškega vojaka pa petdeset. Do oktobra 1941 je ta politika povzročila smrt 25.000 Srbov.{{sfn|Pavlowitch|2002|p=143}} Nemci so ciljali tudi na Jude, ki so bili podvrženi prisilnemu delu, kazenskemu obdavčevanju in omejevalnim odlokom.{{sfn|Mojzes|2011|p=80}} Jude so registrirali tudi pri nemških oblasteh in jih prisilili, da nosijo identifikacijske trakove, medtem ko je bilo judovsko premoženje zaplenjeno.{{sfn|Israeli|2013|p=22}} Jude, v manjši meri pa tudi Rome, so preganjali na rasni osnovi, čeprav večina ni bila takoj ubita. Po začetku protinemške vstaje je nemška propaganda začela povezovati Jude s komunizmom in protinemško ideologijo. Sledile so usmrtitve in aretacije srbskih Judov. Ko so Nemci aprila 1941 zasedli jugovzhodno srbsko mesto Niš, so Romom prepovedali zapustiti svoje domove brez identifikacijskega rumenega traku z napisom ''Zigeuner'' (Cigan). Nemški vojaki so nato šli skozi romsko četrt in na silo obrili glave vsem Romom v Nišu pod pretvezo, da imajo uši.{{sfn|Kenrick|Puxon|2009|p=80}} == Delovanje == [[File:Logor Crveni Krst, Niš - 2.jpg|thumb|left|Dvorišče s stražnim stolpom]] Prvotno je bil Crveni krst namenjen kot tranzitno taborišče ({{langx|de|Durchgangslager}}), vendar se je septembra 1941 njegova funkcija preoblikovala v koncentracijsko taborišče.{{sfn|Israeli|2013|p=38}} Taborišče je naslednji mesec uradno odprl nemški Gestapo na mestu nekdanje vojašnice v Nišu.{{sfn|Koljanin|2018|p=835}}{{sfn|Subotić|2019|p=52}} Taborišče je dobilo ime po objektu Rdečega križa, ki je bil v bližini taborišča.{{sfn|Mojzes|2011|pp=83–84}} Večina zapornikov je bila srbskih političnih zapornikov.{{sfn|Winstone|2010|p=407}} Zaprti so bili tudi Judje iz Niša in drugih delov Srbije.{{sfn|Koljanin|2018|p=835}} Podobna usoda je doletela tudi romske moške, ženske in otroke.{{sfn|Kenrick|Puxon|2009|p=81}} Med zaporniki so bile nosečnice. Eden od otrok, rojenih v taborišču, je bil bodoči filmski ustvarjalec Želimir Žilnik. Oba njegova starša sta bila partizana, ki sta bila aretirana zaradi svojih antifašističnih dejavnosti in kasneje ubita.{{sfn|Kirn|2020|p=179}} V prvem mesecu obstoja taborišča so v Crveni krst pripeljali med 200 in 300 domačih in tujih Judov, ki so živeli v Nišu. Kasneje jih je prišlo več iz mest v notranjosti Srbije. Zakoni, ki so jih Nemci sprejeli septembra, so zagotavljali, da bodo pridržani ločeno od drugih zapornikov. Nemci so v začetku novembra začeli usmrtiti odrasle moške zapornike. Zgodovinar Martin Winstone ocenjuje, da je bilo v tem času ustreljenih 1000 judovskih moških. Januarja je skupina partizanov napadla taborišče in osvobodila majhno število judovskih zapornikov. 12. februarja 1942 je 147 zapornikov poskušalo pobegniti. Pri tem je bilo ubitih 42, preostalih 105 pa se je uspešno izognilo ujetju. To je bil eden največjih množičnih pobegov iz katerega koli nacističnega taborišča.{{sfn|Subotić|2019|p=91}} Nemci so se maščevali z usmrtitvijo preostalih zapornikov. V tem drugem krogu množičnih usmrtitev je bilo ubitih veliko število srbskih in judovskih zapornikov, njihova trupla pa so bila odvržena v množična grobišča, ki so jih Nemci prisilili kopati romske zapornike. V tem krogu usmrtitev so bili ubiti tudi romski zaporniki, v enem samem dnevu jih je bilo ustreljenih kar 100. Spomladi 1942 so ženske in otroke, pridržane v Crvenem krstu, premestili v koncentracijsko taborišče Sajmište na obrobju Beograda, kjer so jih umorili s plinskimi kombiji. Crveni krst je deloval naslednji dve leti, preden so ga leta 1944 osvobodili partizani. Winstone ocenjuje, da je med njegovim delovanjem skozenj šlo približno 30.000 zapornikov. Drugi viri poročajo o številki do 35.000. Ocenjujejo, da je bilo ubitih 10.000 zapornikov.{{sfn|Al Jazeera 5 July 2012}} == Zapuščina == Crveni krst je eno redkih nacističnih koncentracijskih taborišč v Evropi, katerega objekti so se ohranili v celoti in edino v nekdanji Jugoslaviji, ki se je pohvalilo s tem priznanjem.{{sfn|Al Jazeera 5 July 2012}} Po vojni so na Bubanju postavili spomenik žrtvam taborišča. Kraj, znan kot [[Spominski park Bubanj]], je zdaj označen s tremi velikimi skulpturami pesti. Leta 1967 so na nekdanjem taborišču odprli spominski muzej. Postavitev sta pripravila kustosa zgodovinarja Ivana Gruden Miletinjević in Nebojša Ozimić. Leta 1979 je bilo taborišče razglašeno za kulturni spomenik izjemnega pomena in je prišlo pod zaščito Socialistične republike Srbije. Leta 1987 je bil v Jugoslaviji posnet film o dogodkih v taborišču z naslovom Lager Niš. Bil je edini film, ki se je kdaj koli predvajal v državi in ​​se je posebej vrtel okoli zapornikov v koncentracijskem taborišču.{{sfn|Byford|2013|p=528}} Leta 2012 je srbska vlada napovedala, da bo območje obnovljeno, da bi preprečili nadaljnje propadanje. == Galerija == <gallery> File:Spomen logor 12. februar u Nišu, ulaz.jpg|Glavni vhod File:Crveni Krst concentration camp, Niš, Serbia.jpg|straža File:Crveni Krst concentration camp (2024-09-05) 05.jpg|Mozaik v taborišču File:Spomen park Bubanj.JPG|[[Spominski park Bubanj]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin|30em}} * {{cite book | last = Byford | first = Jovan | editor1-last = Himka | editor1-first = John-Paul | editor2-last = Michlic | editor2-first = Joanna Beata | year = 2013 | title = Bringing the Dark Past to Light: The Reception of the Holocaust in Postcommunist Europe | chapter = Between Marginalization and Instrumentalization: Holocaust Memory in Serbia since the Late 1980s | publisher = Nebraska University Press | location = Lincoln, Nebraska | isbn = 978-0-8032-4647-8 | url = https://books.google.com/books?id=Ya7RMPN9-ZsC | pages = 516–548 }} * {{cite book | last = Israeli | first = Raphael | author-link = | year = 2013 | title = The Death Camps of Croatia: Visions and Revisions, 1941–1945 | publisher = Transaction Publishers | location = New Brunswick, New Jersey | isbn = 978-1-4128-4975-3 | url = https://books.google.com/books?id=M66fG2bhi1AC }} * {{cite book | last = Jagdhuhn | first = Nataša | year = 2022 | title = Post-Yugoslav Metamuseums: Reframing Second World War Heritage in Postconflict Croatia, Bosnia and Herzegovina, and Serbia | publisher = Palgrave Macmillan | location = New York City | isbn = 978-3-031-10227-1 | url = https://books.google.com/books?id=8eyKEAAAQBAJ }} * {{cite book | last1 = Kenrick | first1 = Donald | last2 = Puxon | first2 = Grattan | year = 2009 | title = Gypsies Under the Swastika | publisher = University of Hertfordshire Press | location = Hatfield, Hertfordshire | isbn = 978-1-902806-80-8 | url = https://books.google.com/books?id=9yfpTX1w3KcC }} * {{cite book | last = Kirn | first = Gal | year = 2020 | title = The Partisan Counter-Archive: Retracing the Ruptures of Art and Memory in the Yugoslav People's Liberation Struggle | publisher = Walter de Gruyter | location = Berlin, Germany | isbn = 978-3-11068-215-1 | url = https://books.google.com/books?id=cvgdEAAAQBAJ }} * {{cite book | last1 = Koljanin | first1 = Milan | editor1-last = Megargee | editor1-first = Geoffrey P. | editor2-last = White | editor2-first = Joseph R. | year = 2018 | series = The United States Holocaust Memorial Museum Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945 | title = Camps and Ghettos under European Regimes Aligned with Nazi Germany | chapter = Serbia | publisher = Indiana University Press | location = Bloomington, Indiana | isbn = 978-0-25302-386-5 | url = https://books.google.com/books?id=8nBTDwAAQBAJ | pages = 831–840 }} * {{cite book | last = Milton | first = Sybil | editor1-last = Grobman | editor1-first = Alex | editor2-last = Landes | editor2-first = Daniel | editor3-last = Milton | editor3-first = Sybil | year = 1983 | title = Genocide, Critical Issues of the Holocaust: A Companion Volume to the Film "Genocide" | chapter = The Righteous Who Helped Jews | publisher = Simon Wiesenthal Center | location = Los Angeles, California | isbn = 978-0-9406-4604-9 | url = https://books.google.com/books?id=DcdiVs9lwvcC }} * {{cite book | last = Mojzes | first = Paul | title = Balkan Genocides: Holocaust and Ethnic Cleansing in the 20th Century | year = 2011 | publisher = Rowman & Littlefield | location = Lanham, Maryland | isbn = 978-1-4422-0665-6 | url = https://books.google.com/books?id=KwW2O7v7CUcC }} * {{cite book | last = Pavlowitch | first = Stevan K. | author-link = | year = 2002 | title = Serbia: The History of an Idea | publisher = New York University Press | location = New York City | isbn = 978-0-8147-6708-5 | url = https://books.google.com/books?id=u46G_l3Cz20C }} * {{cite book | last = Ramet | first = Sabrina P. | year = 2006 | title = The Three Yugoslavias: State-Building and Legitimation, 1918–2005 | publisher = Indiana University Press | location = Bloomington, Indiana | isbn = 978-0-253-34656-8 | url = https://books.google.com/books?id=FTw3lEqi2-oC }} * {{cite book | last1 = Ramet | first1 = Sabrina P. | last2 = Lazić | first2 = Sladjana | editor1-last = Ramet | editor1-first = Sabrina P. | editor2-last = Listhaug | editor2-first = Ola | year = 2011 | title = Serbia and the Serbs in World War Two | chapter = The Collaborationist Regime of Milan Nedić | publisher = Palgrave Macmillan | location = London, England | isbn = 978-0-230-27830-1 | url = https://books.google.com/books?id=gkiEDAAAQBAJ | pages = 17–43 }} * {{cite book | last = Singleton | first = Frederick Bernard | year = 1985 | title = A Short History of the Yugoslav Peoples | publisher = Cambridge University Press | location = New York City | isbn = 978-0-521-27485-2 | url = https://books.google.com/books?id=qTLSZ3ucaZMC }} * {{cite book | last = Subotić | first = Jelena | year = 2019 | title = Yellow Star, Red Star: Holocaust Remembrance after Communism|publisher=Cornell University Press | location = Ithaca, New York | isbn = 978-1-50174-241-5 | url = https://books.google.com/books?id=dA2QDwAAQBAJ }} * {{cite book | last = Tomasevich | first = Jozo | year = 2001 | author-link = | title = War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration | publisher = Stanford University Press | location = Stanford, California | isbn = 978-0-8047-3615-2 | url = https://books.google.com/books?id=fqUSGevFe5MC }} * {{cite book | last = Winstone | first = Martin | year = 2010 | title = The Holocaust Sites of Europe: An Historical Guide | publisher = I.B.Tauris | location = London, England | isbn = 978-0-85773-028-2 | url = https://books.google.com/books?id=Ng6MDwAAQBAJ }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Crveni Krst concentration camp}} * [http://www.ni.rs/city-of-nis-through-centuries.html Niš skozi stoletja (zgodovina Niša)] (angleščina) [[Kategorija:Nemška koncentracijska taborišča druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Nišu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1941]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1944]] an2p6nwxdxhxbdf88n293kx73eal9oc 6709459 6709456 2026-07-10T20:06:26Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Srbiji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709459 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | type = Koncentracijsko taborišče | name = Koncentracijsko taborišče Crveni Krst | image = Crveni Krst concentration camp.jpg | image_size = 220 | caption = Objekti koncentracijskega taborišča Crveni Krst | locmapin = Srbija | map_caption = Lega v današnji Srbiji | coordinates = {{coord|43|19|49|N|21|53|19|E|region:PL-MA_type:landmark|display=inline,title}} | location = [[Niš]], Ozemlje vojaškega poveljnika v Srbiji | governing_body = [[Gestapo]] | original use = | built = 1941–1944 | prisoner type = Predvsem [[Srbi]], [[Judje]] in [[Romi]] ter antifašisti | inmates = 30.000–35.000 | killed = ok. 10.000 | liberated by = [[Jugoslovanski partizani]], 1944 | notable inmates = Želimir Žilnik | website = | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Srbija | designation1_type= Kulturni spomeniki izjemnega pomena | designation1_offname = Koncentracijsko taborišče Niš (Spomenski kompleks "12. februar") | designation1_date = 13. maj 1977 | designation1_number = SK 240<ref>{{Cite web|url=https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=43612|title=Информациони систем непокретних културних добара}}</ref> }} }} '''Koncentracijsko taborišče Crveni Krst''' ({{langx|de|KZ Rotes Kreuz}}; {{langx|sr|Логор Црвени крст|Logor Crveni krst}}), znano tudi kot '''koncentracijsko taborišče Niš''' ({{langx|de|Lager Nich}}), je bilo [[koncentracijsko taborišče]], ki ga je upravljal nemški [[Gestapo]] in je stalo v občini Crveni Krst v [[Niš]]u v nemško okupirani Srbiji. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so ga uporabljali za zadrževanje ujetih Srbov, Judov, Romov in antifašistov. Ustanovljeno je bilo oktobra 1941 in je bilo med vojno v njem zaprtih med 30.000 in 35.000 ljudi. Leta 1944 so ga osvobodili jugoslovanski partizani. Domneva se, da je bilo v taborišču v času njegovega obstoja ubitih več kot 10.000 ljudi. Crveni Krst je eno redkih nacističnih koncentracijskih taborišč v Evropi, katerega objekti so se ohranili v celoti in edino v nekdanji Jugoslaviji, ki ima ta naziv. Po vojni so v Bubnju, kjer so ustrelili veliko zapornikov, postavili spomenik žrtvam taborišča. Na nekdanjem taborišču so leta 1967 odprli [[Spominski park Bubanj]], leta 1979 pa so taborišča razglasili za kulturni spomenik izjemnega pomena in jih dali pod zaščito Socialistične republike Srbije. Leta 1987 je izšel film o dogodkih v taborišču z naslovom ''Lager Niš''. Bil je edini film, ki se je posebej osredotočal na zapornike koncentracijskih taborišč, ki so bili kdaj koli izpuščeni v Jugoslaviji. Leta 2012 je srbska vlada napovedala, da bo območje obnovljeno, da bi preprečili nadaljnje propadanje. == Ozadje == 6. aprila 1941 so [[sile osi]] napadle [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Kraljeva jugoslovanska armada je bila hitro poražena, [[Beograd]] pa je bil zavzet do 12. aprila.{{sfn|Ramet|2006|p=111}} Država je bila nato okupirana in razkosana, [[Wehrmacht]] pa je ustanovil Ozemlje vojaškega poveljnika v Srbiji{{sfnm|Hehn|1971|p=350|ps=, official name of the occupied territory.}} pod vojaško okupacijsko vlado. Ozemlje je vključevalo večino ožje Srbije, poleg severnega dela [[Kosovo|Kosova]] (s središčem v [[Kosovska Mitrovica|Kosovski Mitrovici]]) in [[Banat]]a.{{sfn|Tomasevich|2001|pp=63–64}} To je bilo edino območje razdeljene Jugoslavije, kjer so nemški okupatorji vzpostavili vojaško vlado. To so storili zaradi izkoriščanja ključnih železniških in rečnih prometnih poti, ki so potekale skozi njo in zaradi dragocenih virov, zlasti barvnih kovin.{{sfn|Tomasevich|2001|p=64}} Vojaški poveljnik v Srbiji je imenoval srbske lutkovne vlade, da bi »opravljale upravna opravila pod nemškim vodstvom in nadzorom«.{{sfn|Tomasevich|2001|p=177}} 29. avgusta 1941 so Nemci imenovali Vlado narodne rešitve ({{langx|sr|italic=yes|Vlada Nacionalnog Spasa}}, Влада Националног Спаса)) pod generalom Milanom Nedićem, ki je nadomestila kratkotrajno Upravo komisarjev.{{sfn|Tomasevich|2001|p=179}} Nedić, predvojni politik, znan po svojih proosnih nagnjenjih, je bil izbran, ker so Nemci verjeli, da bi lahko njegov oster antikomunizem in vojaške izkušnje uporabili za zadušitev oborožene vstaje v srbski regiji Šumadija.{{sfn|Singleton|1985|p=182}} Ker Nemci zaradi potrebe po pošiljanju vojakov na vzhodno fronto niso mogli pripeljati okrepitev, so se na upor odzvali z razglasitvijo, da bodo za vsakega ubitega nemškega vojaka usmrtili sto Srbov, za vsakega ranjenega nemškega vojaka pa petdeset. Do oktobra 1941 je ta politika povzročila smrt 25.000 Srbov.{{sfn|Pavlowitch|2002|p=143}} Nemci so ciljali tudi na Jude, ki so bili podvrženi prisilnemu delu, kazenskemu obdavčevanju in omejevalnim odlokom.{{sfn|Mojzes|2011|p=80}} Jude so registrirali tudi pri nemških oblasteh in jih prisilili, da nosijo identifikacijske trakove, medtem ko je bilo judovsko premoženje zaplenjeno.{{sfn|Israeli|2013|p=22}} Jude, v manjši meri pa tudi Rome, so preganjali na rasni osnovi, čeprav večina ni bila takoj ubita. Po začetku protinemške vstaje je nemška propaganda začela povezovati Jude s komunizmom in protinemško ideologijo. Sledile so usmrtitve in aretacije srbskih Judov. Ko so Nemci aprila 1941 zasedli jugovzhodno srbsko mesto Niš, so Romom prepovedali zapustiti svoje domove brez identifikacijskega rumenega traku z napisom ''Zigeuner'' (Cigan). Nemški vojaki so nato šli skozi romsko četrt in na silo obrili glave vsem Romom v Nišu pod pretvezo, da imajo uši.{{sfn|Kenrick|Puxon|2009|p=80}} == Delovanje == [[File:Logor Crveni Krst, Niš - 2.jpg|thumb|left|Dvorišče s stražnim stolpom]] Prvotno je bil Crveni krst namenjen kot tranzitno taborišče ({{langx|de|Durchgangslager}}), vendar se je septembra 1941 njegova funkcija preoblikovala v koncentracijsko taborišče.{{sfn|Israeli|2013|p=38}} Taborišče je naslednji mesec uradno odprl nemški Gestapo na mestu nekdanje vojašnice v Nišu.{{sfn|Koljanin|2018|p=835}}{{sfn|Subotić|2019|p=52}} Taborišče je dobilo ime po objektu Rdečega križa, ki je bil v bližini taborišča.{{sfn|Mojzes|2011|pp=83–84}} Večina zapornikov je bila srbskih političnih zapornikov.{{sfn|Winstone|2010|p=407}} Zaprti so bili tudi Judje iz Niša in drugih delov Srbije.{{sfn|Koljanin|2018|p=835}} Podobna usoda je doletela tudi romske moške, ženske in otroke.{{sfn|Kenrick|Puxon|2009|p=81}} Med zaporniki so bile nosečnice. Eden od otrok, rojenih v taborišču, je bil bodoči filmski ustvarjalec Želimir Žilnik. Oba njegova starša sta bila partizana, ki sta bila aretirana zaradi svojih antifašističnih dejavnosti in kasneje ubita.{{sfn|Kirn|2020|p=179}} V prvem mesecu obstoja taborišča so v Crveni krst pripeljali med 200 in 300 domačih in tujih Judov, ki so živeli v Nišu. Kasneje jih je prišlo več iz mest v notranjosti Srbije. Zakoni, ki so jih Nemci sprejeli septembra, so zagotavljali, da bodo pridržani ločeno od drugih zapornikov. Nemci so v začetku novembra začeli usmrtiti odrasle moške zapornike. Zgodovinar Martin Winstone ocenjuje, da je bilo v tem času ustreljenih 1000 judovskih moških. Januarja je skupina partizanov napadla taborišče in osvobodila majhno število judovskih zapornikov. 12. februarja 1942 je 147 zapornikov poskušalo pobegniti. Pri tem je bilo ubitih 42, preostalih 105 pa se je uspešno izognilo ujetju. To je bil eden največjih množičnih pobegov iz katerega koli nacističnega taborišča.{{sfn|Subotić|2019|p=91}} Nemci so se maščevali z usmrtitvijo preostalih zapornikov. V tem drugem krogu množičnih usmrtitev je bilo ubitih veliko število srbskih in judovskih zapornikov, njihova trupla pa so bila odvržena v množična grobišča, ki so jih Nemci prisilili kopati romske zapornike. V tem krogu usmrtitev so bili ubiti tudi romski zaporniki, v enem samem dnevu jih je bilo ustreljenih kar 100. Spomladi 1942 so ženske in otroke, pridržane v Crvenem krstu, premestili v koncentracijsko taborišče Sajmište na obrobju Beograda, kjer so jih umorili s plinskimi kombiji. Crveni krst je deloval naslednji dve leti, preden so ga leta 1944 osvobodili partizani. Winstone ocenjuje, da je med njegovim delovanjem skozenj šlo približno 30.000 zapornikov. Drugi viri poročajo o številki do 35.000. Ocenjujejo, da je bilo ubitih 10.000 zapornikov.{{sfn|Al Jazeera 5 July 2012}} == Zapuščina == Crveni krst je eno redkih nacističnih koncentracijskih taborišč v Evropi, katerega objekti so se ohranili v celoti in edino v nekdanji Jugoslaviji, ki se je pohvalilo s tem priznanjem.{{sfn|Al Jazeera 5 July 2012}} Po vojni so na Bubanju postavili spomenik žrtvam taborišča. Kraj, znan kot [[Spominski park Bubanj]], je zdaj označen s tremi velikimi skulpturami pesti. Leta 1967 so na nekdanjem taborišču odprli spominski muzej. Postavitev sta pripravila kustosa zgodovinarja Ivana Gruden Miletinjević in Nebojša Ozimić. Leta 1979 je bilo taborišče razglašeno za kulturni spomenik izjemnega pomena in je prišlo pod zaščito Socialistične republike Srbije. Leta 1987 je bil v Jugoslaviji posnet film o dogodkih v taborišču z naslovom Lager Niš. Bil je edini film, ki se je kdaj koli predvajal v državi in ​​se je posebej vrtel okoli zapornikov v koncentracijskem taborišču.{{sfn|Byford|2013|p=528}} Leta 2012 je srbska vlada napovedala, da bo območje obnovljeno, da bi preprečili nadaljnje propadanje. == Galerija == <gallery> File:Spomen logor 12. februar u Nišu, ulaz.jpg|Glavni vhod File:Crveni Krst concentration camp, Niš, Serbia.jpg|straža File:Crveni Krst concentration camp (2024-09-05) 05.jpg|Mozaik v taborišču File:Spomen park Bubanj.JPG|[[Spominski park Bubanj]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin|30em}} * {{cite book | last = Byford | first = Jovan | editor1-last = Himka | editor1-first = John-Paul | editor2-last = Michlic | editor2-first = Joanna Beata | year = 2013 | title = Bringing the Dark Past to Light: The Reception of the Holocaust in Postcommunist Europe | chapter = Between Marginalization and Instrumentalization: Holocaust Memory in Serbia since the Late 1980s | publisher = Nebraska University Press | location = Lincoln, Nebraska | isbn = 978-0-8032-4647-8 | url = https://books.google.com/books?id=Ya7RMPN9-ZsC | pages = 516–548 }} * {{cite book | last = Israeli | first = Raphael | author-link = | year = 2013 | title = The Death Camps of Croatia: Visions and Revisions, 1941–1945 | publisher = Transaction Publishers | location = New Brunswick, New Jersey | isbn = 978-1-4128-4975-3 | url = https://books.google.com/books?id=M66fG2bhi1AC }} * {{cite book | last = Jagdhuhn | first = Nataša | year = 2022 | title = Post-Yugoslav Metamuseums: Reframing Second World War Heritage in Postconflict Croatia, Bosnia and Herzegovina, and Serbia | publisher = Palgrave Macmillan | location = New York City | isbn = 978-3-031-10227-1 | url = https://books.google.com/books?id=8eyKEAAAQBAJ }} * {{cite book | last1 = Kenrick | first1 = Donald | last2 = Puxon | first2 = Grattan | year = 2009 | title = Gypsies Under the Swastika | publisher = University of Hertfordshire Press | location = Hatfield, Hertfordshire | isbn = 978-1-902806-80-8 | url = https://books.google.com/books?id=9yfpTX1w3KcC }} * {{cite book | last = Kirn | first = Gal | year = 2020 | title = The Partisan Counter-Archive: Retracing the Ruptures of Art and Memory in the Yugoslav People's Liberation Struggle | publisher = Walter de Gruyter | location = Berlin, Germany | isbn = 978-3-11068-215-1 | url = https://books.google.com/books?id=cvgdEAAAQBAJ }} * {{cite book | last1 = Koljanin | first1 = Milan | editor1-last = Megargee | editor1-first = Geoffrey P. | editor2-last = White | editor2-first = Joseph R. | year = 2018 | series = The United States Holocaust Memorial Museum Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945 | title = Camps and Ghettos under European Regimes Aligned with Nazi Germany | chapter = Serbia | publisher = Indiana University Press | location = Bloomington, Indiana | isbn = 978-0-25302-386-5 | url = https://books.google.com/books?id=8nBTDwAAQBAJ | pages = 831–840 }} * {{cite book | last = Milton | first = Sybil | editor1-last = Grobman | editor1-first = Alex | editor2-last = Landes | editor2-first = Daniel | editor3-last = Milton | editor3-first = Sybil | year = 1983 | title = Genocide, Critical Issues of the Holocaust: A Companion Volume to the Film "Genocide" | chapter = The Righteous Who Helped Jews | publisher = Simon Wiesenthal Center | location = Los Angeles, California | isbn = 978-0-9406-4604-9 | url = https://books.google.com/books?id=DcdiVs9lwvcC }} * {{cite book | last = Mojzes | first = Paul | title = Balkan Genocides: Holocaust and Ethnic Cleansing in the 20th Century | year = 2011 | publisher = Rowman & Littlefield | location = Lanham, Maryland | isbn = 978-1-4422-0665-6 | url = https://books.google.com/books?id=KwW2O7v7CUcC }} * {{cite book | last = Pavlowitch | first = Stevan K. | author-link = | year = 2002 | title = Serbia: The History of an Idea | publisher = New York University Press | location = New York City | isbn = 978-0-8147-6708-5 | url = https://books.google.com/books?id=u46G_l3Cz20C }} * {{cite book | last = Ramet | first = Sabrina P. | year = 2006 | title = The Three Yugoslavias: State-Building and Legitimation, 1918–2005 | publisher = Indiana University Press | location = Bloomington, Indiana | isbn = 978-0-253-34656-8 | url = https://books.google.com/books?id=FTw3lEqi2-oC }} * {{cite book | last1 = Ramet | first1 = Sabrina P. | last2 = Lazić | first2 = Sladjana | editor1-last = Ramet | editor1-first = Sabrina P. | editor2-last = Listhaug | editor2-first = Ola | year = 2011 | title = Serbia and the Serbs in World War Two | chapter = The Collaborationist Regime of Milan Nedić | publisher = Palgrave Macmillan | location = London, England | isbn = 978-0-230-27830-1 | url = https://books.google.com/books?id=gkiEDAAAQBAJ | pages = 17–43 }} * {{cite book | last = Singleton | first = Frederick Bernard | year = 1985 | title = A Short History of the Yugoslav Peoples | publisher = Cambridge University Press | location = New York City | isbn = 978-0-521-27485-2 | url = https://books.google.com/books?id=qTLSZ3ucaZMC }} * {{cite book | last = Subotić | first = Jelena | year = 2019 | title = Yellow Star, Red Star: Holocaust Remembrance after Communism|publisher=Cornell University Press | location = Ithaca, New York | isbn = 978-1-50174-241-5 | url = https://books.google.com/books?id=dA2QDwAAQBAJ }} * {{cite book | last = Tomasevich | first = Jozo | year = 2001 | author-link = | title = War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration | publisher = Stanford University Press | location = Stanford, California | isbn = 978-0-8047-3615-2 | url = https://books.google.com/books?id=fqUSGevFe5MC }} * {{cite book | last = Winstone | first = Martin | year = 2010 | title = The Holocaust Sites of Europe: An Historical Guide | publisher = I.B.Tauris | location = London, England | isbn = 978-0-85773-028-2 | url = https://books.google.com/books?id=Ng6MDwAAQBAJ }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Crveni Krst concentration camp}} * [http://www.ni.rs/city-of-nis-through-centuries.html Niš skozi stoletja (zgodovina Niša)] (angleščina) [[Kategorija:Nemška koncentracijska taborišča druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Nišu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1941]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1944]] d53lbb7hkexds60obet7m1dls0z6d63 0 601293 6709458 6662428 2026-07-10T20:06:03Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Niš]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Nišu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709458 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Stolnica sv. Trojice | native_name = {{langx|sr|Саборнa црква Свете Тројице|Saborna crkva Svete Trojice}} | native_name_lang = | religious_affiliation = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | image = Saborna_crkva_u_Nisu3.jpg | image_upright = | alt = | caption = Stolnica sv. Trojice leta 2009 | map_type = | coordinates = {{Coord|43.3151| 21.8963|type:landmark|display=inline,title}} | map_size = | map_alt = | map_relief = | map_caption = | location = Prijezdina 7, [[Niš]] | locale = | deity = | rite = | tradition = | municipality = Medijana | district = okrožje Nišava | territory = | prefecture = | state = | province = | region = Južna Srbija | country = Srbija | administration = | consecration_year = 1878 | organisational_status = | functional_status = | heritage_designation = | leadership = Branislav Cincarević | ownership = | governing_body = | patron = | website = | coordinates_footnotes = | architect = Andrey Damyanov in Alexander Medvedev | architecture_type = | architecture_style = | founded_by = | creator = | funded_by = | general_contractor = | established = | groundbreaking = 1856 | year_completed = 1872 | construction_cost = | date_demolished = | facade_direction = | capacity = | length = | width = | width_nave = | interior_area = | height_max = | dome_quantity = 5 | dome_height_outer = | dome_height_inner = | dome_dia_outer = | dome_dia_inner = | spire_quantity = | spire_height = | materials = | elevation_m = | inscriptions = | elevation_footnotes = | footnotes = | religious_features = | religious_features_label = }} '''Stolnica sv. Trojice''' ({{langx|sr|Саборнa црква Свете Тројице|Saborna crkva Svete Trojice}}) je vzhodno pravoslavna cerkev v [[Niš]]u v [[Srbija|Srbiji]]. Je pod jurisdikcijo Niške eparhije Srbske pravoslavne cerkve in služi kot njena [[stolnica]]. Po [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkvi svetega Save]] in cerkvi svetega Marka, ki sta obe v [[Beograd]]u, je cerkev sv. Trojice tretja največja v Srbiji.<ref>[https://archive.today/20120909030204/http://www.pravoslavlje.rs/broj/942/tekst/zastitimo-pravoslavne-svetinje-od-pozara/print/lat Заштитимо православне светиње од пожара - Православље - НОВИНЕ СРПСКЕ ПАТРИЈАРШИЈЕ], Приступљено 24 April 2013.</ref> Tako po svoji arhitekturi kot po [[ikona]]h, izdelanih za [[ikonostas]], zavzema pomembno mesto v srbski umetnostni zgodovini. Na cerkvi so prisotni različni slogovni motivi: srbsko-bizantinska, romansko-bizantinska in islamska arhitektura, pa tudi renesansa in zahodni barok. Takšna zasnova znamenitosti je prelomnica v zgodovini srbske arhitekture, kar se odraža v opustitvi klasične zasnove in ustvarjanju nacionalnih znamenitosti. Stolnica sv. Trojice je bila močno poškodovana v zavezniškem bombardiranju leta 1944 in v požaru leta 2001. == Zgodovina == Gradnja cerkve se je začela leta 1856, v času, ko je v Nišu živelo 12.000 pravoslavnih Srbov.<ref>[http://www.mail-archive.com/sim@antic.org/msg02151.html {{bracket|www.ANTIC.org}} Izgoreo simbol Niša], Приступљено 24 April 2013.</ref> Gradnji templja je pripomogel [[pariški mir (1856)|Pariški mir leta 1856]], s katerim je [[Turčija]] na vztrajanje drugih podpisnikov priznala enakopravnost muslimanov in kristjanov, kar je praktično pomenilo dovoljenje za gradnjo novih in obnovo starih cerkva ter odprtje šol. Tempelj je bil dokončan šele leta 1872. Veliko vlogo pri gradnji templja je imel škof Janićije. 18. oktobra 1856 je niški škof Janićije dal večjo vsoto denarja in povabil premožnejše meščane Niša, da se pridružijo pri zagotavljanju sredstev za začetek gradnje. Naslednje leto, natančneje 12. maja 1857, je občina sklenila pogodbo z arhitektom Andrejem Damjanovom iz Velesa o gradnji triladijske [[bazilika (zgradba)|bazilike]] s petimi [[kupola]]mi. Predstavniki občine so od Damjanova izrecno zahtevali, da bo njihova cerkev podobna [[Samostan Gračanica|Gračanici]] ali [[Visoki Dečani|Visokim Dečanom]].<ref>Д. Медаковић, Изабране српске теме, књига друга, Београд 2001.</ref> Lokacija cerkve je blizu današnjega središča Niša, vendar je bil sredi 19. stoletja del Niša, kjer so živeli večinoma Srbi. Slovesna posvetitev je bila opravljena šele po osvoboditvi Niša 13. februarja 1878, na dan svetega Simeona, ob prisotnosti beograjskega metropolita Mihaila in kneza Milana Obrenovića. Leta 1880 je cerkev prejela pet [[zvon]]ov, enega je darilo kneza Milana, drugega je ulil iz zaseženih turških topov, ostale tri zvonove pa so darovali meščani Niša. Na zgornji galeriji na severni strani je [[kapela]], posvečena sv. [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]], na južni strani galerije pa kapela, posvečena sv. Simeonu Mironoscu. Poslikava templja je bila izvedena v 1930-ih, dela pa je izvedel Vladimir Predojević, akademski slikar iz Beograda. Delo je bilo ocenjeno kot zelo uspešno z veliko tehnično in koloristično modernostjo ter jasnostjo vsebine. Del [[relikvija|relikvij]] sv. Artemija je poseben zaklad te cerkve. Zelo dragocen je prt iz začetka tega stoletja, izdelan iz bele svile in zlatih žic, okrašen s čipko. [[Zvonik]] ima veliko uro in 5 ogromnih zvonov, ulitih v Vršcu med letoma 1877 in 1881. Najpomembnejša vrednost niške cerkve je bil ikonostas, ki je vseboval 54 ikon. Način gradnje cerkve je povzročal veliko težav, zato je bilo treba tempelj le dvajset let po gradnji večkrat popravljati. Ker je bil zgrajen med turško okupacijo, po takratnih pravilih zvonik ni smel biti višji od strehe cerkve. Zvonik z uro je bil dodan šele leta 1937, ko je dosegel višino srednje kupole. Končna obdelava je bila izvedena po projektu niškega arhitekta Aleksandra Mevdedeva. Med zavezniškim bombardiranjem 4. aprila 1944 je bil tempelj močno poškodovan. Zavezniki so bili obveščeni, da Nemci v pristanišču hranijo bencin in parkirajo avtomobile na dvorišču. Ali je to vplivalo na bombardiranje tega dela mesta, še ni znano, a takrat je bila porušena severovzhodna stena cerkve, pa tudi galerija templja, kapela, posvečena sv. Janezu Krstniku in kapela sv. apostola Nikanorja. Tudi glavni ladji templja, ki je bila na severni strani močno prizadeta, ni bilo prizaneseno. Zahvaljujoč donacijam je bila cerkev hitro sanirana in pripravljena za bogoslužje že junija 1945. Leta 2001 je tempelj zgorel v požaru. Požar je tempelj zajel zgodaj zjutraj 12. oktobra 2001, prvi znaki plamenov pa so bili zabeleženi okoli 16. ure.<ref>{{cite journal|title=IZGORELA SABORNA CRKVA U NISU|journal=b92|date=12 October 2001|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2001&mm=10&dd=12&nav_category=1&nav_id=53450|access-date=5 February 2019}}</ref> Zaradi neustreznih pogojev za približevanje gasilskih vozil, del v bližini cerkve, parkiranih vozil pred cerkvijo, velike količine vnetljivih materialov se gasilci niso mogli približati in pogasiti požara, zato je bil tempelj v veliki meri uničen. Požar je bil omejen malo po 9. uri. Od katedrale so ostali le še zidovi.<ref>[http://www.blic.rs/stara_arhiva/arhiva/2001-10-16/strane/hronika.htm]{{Dead link|date=December 2020|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}, Приступљено 24 April 2013.</ref><ref>[http://www.dijaspora.ch/sr/main/mostovi/matica/sabornacrkvanis dijaspora.ch - srpski info portal, kulturni i sportski vodič] {{webarchive| url=https://web.archive.org/web/20081211054611/http://www.dijaspora.ch/sr/main/mostovi/matica/sabornacrkvanis}}, Приступљено 24 April 2013.</ref> Vzrok požara še ni pojasnjen, vendar se ugiba, da je šlo za malomarnost, saj so dela na vgradnji talnega ogrevanja potekala že več kot eno leto, financirana pa so bila z donacijami iz Grčije. Določene stvari, sumi dela domačinov in določeni grafiti v okolici in na cerkvenem dvorišču so vzbudili sum, da gre za požig, vendar za kaj takega ni dokazov. V ognju je zgorel celoten ikonostas, ki ga je skoraj v celoti poslikal znani srbski slikar Đorđe Krstić. V plamenih so izginila tudi carska vrata, najbolj dekorativni del niškega ikonostasa. Plamen je pogoltnil tudi celoten ikonostas, ki ga je izdelal beograjski rezbar Louis Kapelnik, medtem ko so bile uničene freske manjšega pomena, delo beograjskega slikarja Vladimirja Predojevića. Ohranila se je le freska sv. Trojice. Kmalu po požaru leta 2001 je niški škof Irinej sprožil obnovo templja. Na pomoč so priskočili številni dobrotniki, vlada Republike Srbske, zasebna podjetja in prebivalci Niša. Tempelj je bil v celoti obnovljen in posvečen 8. oktobra 2006. Cerkev je posvetil metropolit zagrebško-ljubljanski Jovan skupaj z nadškofi Srbske pravoslavne cerkve.<ref>[http://www.naslovi.net/2006-10-08/rts/osvestana-obnovljena-saborna-crkva-spc-u-nisu/225709 Osveštana obnovljena Saborna crkva SPC u Nišu - RTS] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110322175118/http://www.naslovi.net/2006-10-08/rts/osvestana-obnovljena-saborna-crkva-spc-u-nisu/225709}}, Приступљено 24 April 2013.</ref> <gallery mode="packed" heights="200" widths="200"> Saborna crkva Svete Trojice, Niš, Srbija, 009.JPG|Freska v cerkvi z vnebovzetjem matere Božje Saborna crkva Svete Trojice, Niš, Srbija, 011.JPG|Še ena podrobnost fresk Saborna crkva Svete Trojice, Niš, Srbija, 012.JPG|Freske kupole Saborna crkva Svete Trojice, Niš, Srbija, 007.JPG|Ikonostas Saborna crkva Svete Trojice, Niš, Srbija, 019.JPG|Detajl ikonostasa </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Saborna crkva (Niš)}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Nišu]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Srbiji|Trojica, Niš]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1878]] 00wr72rh3ci712ojafvipeca4pbvm12 0 603568 6709464 6684678 2026-07-10T20:27:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709464 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Učinkovina | IUPAC_name = 7-[3,5-dihydroxy-2- (3-hydroxy-5-phenyl-pent-1-enyl)- cyclopentyl]-''N''-ethyl-hept-5-enamide | image = Bimatoprost.svg | width = | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Lumigan, Latisse, Durysta | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|bimatoprost}} | MedlinePlus = a602030 | DailyMedID = Bimatoprost | pregnancy_AU = B3 | pregnancy_AU_comment = <ref name="Drugs.com pregnancy" /> | pregnancy_category = | legal_AU = S4 | legal_AU_comment = <ref>{{cite web | title=Prescription medicines: registration of new generic medicines and biosimilar medicines, 2017 | website=Therapeutic Goods Administration (TGA) | date=21 June 2022 | url=https://www.tga.gov.au/resources/publication/publications/prescription-medicines-registration-new-generic-medicines-and-biosimilar-medicines-2017 | access-date=30 March 2024}}</ref><ref>{{cite web | title=Therapeutic Goods (Poisons Standard— June 2025) Instrument 2025 | website=Therapeutic Goods Administration (TGA) | date=May 2025 | url=https://www.legislation.gov.au/F2025L00599/asmade/2025-05-28/text/original/pdf | format=pdf | access-date=31 August 2025}}</ref> | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--> | legal_DE_comment = | legal_EU = Rx-only | legal_EU_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = Rx-only | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--> | legal_US_comment = <ref name="Bimatoprost label" /><ref name="Lumigan label" /> | legal_UN_comment = | legal_status = <!--For countries not listed above--> <!-- Pharmacokinetic data -->| routes_of_administration = Očesne kaplice | bioavailability = Nizka | protein_bound = 88% | metabolism = | metabolites = | onset = 4 ure | elimination_half-life = 45 min po intrevenski aplikaciji | duration_of_action = ≥ 24 ur | excretion = 67% [[ledvica]], 25% [[blato]] <!-- Identifiers -->| CAS_number = 155206-00-1 | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_supplemental = | ATC_prefix = S01 | ATC_suffix = EE03 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | PubChem = 5311027 | PubChemSubstance = | IUPHAR_ligand = 1958 | DrugBank = DB00905 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | ChemSpiderID = 4470565 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = QXS94885MZ | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | KEGG = D02724 | KEGG_Ref = {{keggcite|changed|kegg}} | ChEBI = 51230 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1200963 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | C = 25 | H = 37 | N = 1 | O = 4 | SMILES = CCNC(=O)CCC/C=C\C[C@H]1[C@@H](O)C[C@@H](O)[C@@H]1/C=C/[C@@H](O)CCc1ccccc1 | StdInChI = 1S/C25H37NO4/c1-2-26-25(30)13-9-4-3-8-12-21-22(24(29)18-23(21)28)17-16-20(27)15-14-19-10-6-5-7-11-19/h3,5-8,10-11,16-17,20-24,27-29H,2,4,9,12-15,18H2,1H3,(H,26,30)/b8-3-,17-16+/t20-,21+,22+,23-,24+/m0/s1 | StdInChI_comment = | StdInChIKey = AQOKCDNYWBIDND-FTOWTWDKSA-N | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | density = | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | specific_rotation = | verifiedrevid = 459978941 }} '''Bimatoprost''', ki se med drugim prodaja pod registriranim imenom '''Lumigan''', je [[Zdravilo|zdravilo,]] ki se uporablja za zdravljenje visokega tlaka v očesu, vključno [[Glavkom|z glavkomom]].<ref name="AHFS2019">{{Navedi splet|url=https://www.drugs.com/monograph/bimatoprost.html|title=Bimatoprost Monograph for Professionals|website=Drugs.com|publisher=American Society of Health-System Pharmacists|accessdate=26 March 2019}}</ref> Uporablja se predvsem pri [[Glavkom|glavkomu odprtega zakotja,]] kadar druga zdravila niso zadostna.<ref name="AHFS2019" /><ref name="BNF76">{{Navedi knjigo|title=British national formulary: BNF 76|date=2018|publisher=Pharmaceutical Press|isbn=978-0-85711-338-2|page=1149|edition=76}}</ref> Uporablja se lahko tudi za podaljšanje [[trepalnica|trepalnic]].<ref name="Bimatoprost label">{{Navedi splet|title=Bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=18 September 2019|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=27bef7e1-750a-4ac1-ab5f-e4c0121ffcbc|accessdate=4 January 2020}}</ref><ref name="Lumigan label">{{Navedi splet|title=Lumigan- bimatoprost solution/ drops|website=DailyMed|date=31 July 2017|url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=a5e67c75-db88-4372-bb07-c8dd15c97631|accessdate=4 January 2020}}</ref> Uporablja se v obliki [[Kapljice za oči|kapljic za oči]], učinki pa se običajno pojavijo v štirih urah.<ref name="AHFS2019" /><ref name="Lumigan label" /> Pogosti neželeni učinki vključujejo rdeče oči, suhe oči, spremembo barve oči, zamegljen vid in [[Siva mrena|sivo mreno]].<ref name="AHFS2019"/><ref name="BNF76"/><ref name="Lumigan label"/> Uporaba med [[Nosečnost|nosečnostjo]] ali [[Dojenje|dojenjem]] na splošno ni priporočljiva.<ref name="Drugs.com pregnancy">{{Navedi splet|title=Bimatoprost ophthalmic (Lumigan) Use During Pregnancy|website=Drugs.com|date=14 October 2019|url=https://www.drugs.com/pregnancy/bimatoprost-ophthalmic.html|accessdate=4 January 2020}}</ref><ref name="BNF76" /><ref name="Lumigan label" /> Je analog [[Prostaglandin|prostaglandina]] in deluje tako, da poveča odtok očesne tekočine.<ref name="AHFS2019" /> Bimatoprost je bil v Združenih državah Amerike odobren za medicinsko uporabo leta 2001, v Evropski uniji pa leta 2002.<ref name="AHFS2019"/><ref>{{Navedi splet|title=Lumigan {{!}} European Medicines Agency (EMA)|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/lumigan|website=www.ema.europa.eu|date=2017-05-18|accessdate=2026-06-03|language=en}}</ref> Na voljo je tudi kot [[generično zdravilo]].<ref name="BNF76"/><ref name="Bimatoprost label"/><ref>{{Navedi splet|title=Bimatoprost|website=Drugs.com|date=2 December 2019|url=https://www.drugs.com/international/bimatoprost.html|accessdate=4 January 2020}}</ref> === Uporaba v medicini === Bimatoprost se uporablja za zdravljenje [[Glavkom|glavkoma odprtega zakotja]] in očesne hipertenzije pri odraslih, bodisi samostojno bodisi v kombinaciji z zaviralcem adrenergičnih receptorjev beta, običajno [[Timolol|timololom]].<ref name="AHFS2019"/><ref name="Lumigan label"/><ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}</ref> Študije so pokazale, da je bimatoprost učinkovitejši od timolola pri zniževanju znotrajočesnega tlaka in vsaj tako učinkovit kot prostaglandinska analoga [[latanoprost]] in [[travoprost]] pri zniževanju znotrajočesnega tlaka.<ref name="pmid19929032">{{Navedi časopis|vauthors=Curran MP|year=2009|title=Bimatoprost: a review of its use in open-angle glaucoma and ocular hypertension|journal=Drugs & Aging|volume=26|issue=12|pages=1049–1071|doi=10.2165/11203210-000000000-00000|pmid=19929032}}</ref> === Uporaba v kozmetiki === Bimatoprost se lahko uporablja tudi za zdravljenje majhnih ali nerazvitih trepalnic.<ref name="Bimatoprost label"/><ref name="Lumigan label"/> Medicinski izraz za to je zdravljenje hipotrihoze. Za to indikacijo je registriran samo v Združenih državah Amerike pod registriranim imenom '''Latisse'''.<ref name="pmid25601618">{{Navedi časopis|vauthors=Choi YM, Diehl J, Levins PC|date=April 2015|title=Promising alternative clinical uses of prostaglandin F2α analogs: beyond the eyelashes|journal=Journal of the American Academy of Dermatology|volume=72|issue=4|pages=712–716|doi=10.1016/j.jaad.2014.10.012|pmid=25601618}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Drugs@FDA: FDA-Approved Drugs|url=https://www.accessdata.fda.gov/scripts/cder/daf/index.cfm?event=overview.process&ApplNo=022369|website=www.accessdata.fda.gov|accessdate=2026-06-03|language=en}}</ref> == Stranski učinki == Stranski učinki so podobni kot pri drugih analogih [[Prostaglandin|prostaglandinov]], ki se uporabljajo v očesu. Najpogostejši stranski učinek je [[Konjunktivitis|hiperemija veznice]], ki se pojavi pri več kot 10 % bolnikov. Drugi stranski učinki vključujejo zamegljen vid, rdečico oči in vek, pekoč občutek v očeh ali drugo nelagodje ter trajno potemnitev [[Šarenica|šarenice]].<ref name="AC"/><ref name="AHFS2019"/><ref name="Bimatoprost label"/> Občasna stranska učinka (pri manj kot 1 % bolnikov) sta glavobol in slabost.<ref name="AC" /> Za kozmetično formulo, ki se nanese na kožo pri korenu trepalnic in se ne kaplja v oko, so značilni specifični neželeni učinki. Mednje spadajo okužba, če se enkratni aplikatorji ponovno uporabijo, in potemnitev veke ali predela pod očesom.<ref name="Bimatoprost label"/><ref>{{Navedi novice|title=Long Lashes Without Prescription, but With Risks|work=[[The New York Times]]|date=1 May 2010|url=https://www.nytimes.com/2010/05/02/health/02latisse.html|accessdate=18 July 2019}}</ref> Raziskave kažejo, da lahko brisanje očesa z vpojno blazinico po uporabi kapljic za oči omili vpliv na rast trepalnic in povzroča manjšo verjetnost hiperpigmentacije na veki v primerjavi z neodstranitvijo odvečne tekočine.<ref name="Xu">{{Navedi časopis|vauthors=Xu L, Wang X, Wu M|date=February 2017|title=Topical medication instillation techniques for glaucoma|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2017|issue=2|doi=10.1002/14651858.CD010520.pub2|pmc=5419432|pmid=28218404}}</ref> == Interakcije == Študije medsebojnega delovanja s to učinkovino niso bile izvedene. Medsebojno delovanje s sistemskimi (na primer peroralnimi) zdravili je malo verjetno, ker bimatoprost ne doseže ustreznih koncentracij v krvnem obtoku. Bimatoprost nima negativnih interakcij s kapljicami za oko, ki vsebujejo timolol. <ref name="AC"/> == Farmakologija == === Mehanizem delovanja === Bimatoprost je [[Analog (kemija)|strukturni analog]] [[Prostaglandin|prostaglandina]] (PGF_2α). Tako kot drugi analogi PGF_2α, kot so [[travoprost]], [[latanoprost]] in tafluprost, poveča odtok očesne vodice iz očesa in zniža znotrajočesni tlak. Vendar pa v nasprotju s tem ne deluje na [[Receptor (biokemija)|receptor]] [[Prostaglandin|prostaglandina F]] niti na noben drug znani receptor [[Prostaglandin|prostaglandina]]. Domneva se, da bimatoprost posnema človeškemu telesu lastne prostamide (ki so mu kemično podobni), t.j. razred snovi, sorodnih [[Prostaglandin|prostaglandinom]], vendar z neznanim mehanizmom delovanja.<ref name="AHFS2019"/><ref name="AC"/> {{As of|2015}} ni bil identificiran noben [[Receptor (biokemija)|receptor]] prostamida.<ref>{{Navedi časopis|author-link6=Alexandros Makriyannis|vauthors=Shelnut EL, Nikas SP, Finnegan DF, Chiang N, Serhan CN, Makriyannis A|date=March 2015|title=Design and synthesis of novel prostaglandin E₂ ethanolamide and glycerol ester probes for the putative prostamide receptor(s)|journal=Tetrahedron Letters|volume=56|issue=11|pages=1411–1415|doi=10.1016/j.tetlet.2015.01.164|pmc=4422110|pmid=25960577}}</ref> Leta 2019 se je domnevalo, da bimatoprost deluje prek trabekularne mreže in uveoskleralnih poti.<ref>{{Navedi splet|title=Australian Product Information Lumigan (Bimatoprost) Eye Drops|url=https://allergan-web-cdn-prod.azureedge.net/allerganaustralia/allerganaustralia/media/allergan-australia/products/pdfs/pi/lumigan-pi.pdf|accessdate=15 July 2019|quote=Bimatoprost reduces intraocular pressure in man by increasing aqueous humour outflow through the trabecular meshwork and enhancing uveoscleral outflow.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bimatoprost|url=https://www.drugbank.ca/drugs/DB00905#reference-L6877|website=DrugBank|accessdate=7 July 2019|archive-date=2019-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190824034219/https://www.drugbank.ca/drugs/DB00905#reference-L6877|url-status=dead}}</ref> === Farmakokinetika === Bimatoprost se dobro absorbira skozi [[Roženica|roženico]]. Po štirih urah začne zniževati očesni tlak, učinek pa traja vsaj 24 ur. V krvni obtok vstopi nizek delež učinkovine. V krvni plazmi so najvišje koncentracije dosežene po 10 minutah, nato pa po 1,5 urah padejo pod mejo zaznavnosti 25 pg /ml. Učinkovina se v telesu ne [[Biološko kopičenje|kopiči]].<ref name="AHFS2019"/><ref name="AC"/> [[Vezava na plazemske beljakovine]] je 88 %. Bimatoprost se presnavlja z oksidacijo, ''N''-deetilacijo in glukuronidacijo, pri čemer nastajajo različni [[Presnovek|presnovki]]. Biološki razpolovni čas je bil po [[Intravenska uporaba zdravila|intravenski]] infuziji 45 minut. 67 % zdravila se izloči skozi ledvice in 25 % z blatom. <ref name="AHFS2019"/> <ref name="AC">{{Navedi knjigo|title=Austria-Codex|publisher=Österreichischer Apothekerverlag|location=Vienna|year=2015|language=de}}<cite class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFHaberfeld2015">Haberfeld H, ed. (2015). ''Austria-Codex'' (in German). Vienna: Österreichischer Apothekerverlag.</cite> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Prostaglandini]] [[Kategorija:ECHA InfoCard ID iz Wikipodatkov]] [[Kategorija:Učinkovine z nestandardnim pravnim statusom]] [[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]] [[Kategorija:Članki s kratkim opisom]] lz04zifo076r0341y3zp3gm7c4tbpwg 0 604027 6709469 6709057 2026-07-10T21:13:37Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 obnova 6709469 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, RSA, KOR, CZE <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_MEX=3 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=6 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=1 |draw_RSA=1 |loss_RSA=1 |gf_RSA=2 |ga_RSA=3 |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=2 |gf_KOR=2 |ga_KOR=3 |win_CZE=0 |draw_CZE=1 |loss_CZE=2 |gf_CZE=2 |ga_CZE=6 <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 9'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 67' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev= 80.824 |sodnik= {{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021443 "Mexico vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12452/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M01%20MEX%20V%20RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|KOR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CZE}} |goli1=[[Hwang In-beom]] 67'<br>[[Oh Hyeon-gyu]] 80' |goli2=[[Ladislav Krejčí (footballer, born 1999)|Krejčí]] 59' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=44.985 |sodnik= {{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar|Amin Mohamed Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021441 "Korea Republic vs Czechia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12450/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M02%20KOR%20V%20CZE%20.pdf "Post match summary report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1= *[[Michal Sadílek|Sadílek]] {{goal|6}} |goli2=[[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Mokoena]] {{goal|83|pen.}} |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.442 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Tori Penso]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021440 "Czech Republic vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12449/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M25-CZE-V-RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Luis Romo|Romo]] 50 |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.522 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021442 "Mexico vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12451/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M28-MEX-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MEX}} |goli1= |goli2=[[Mateo Chávez|M. Chávez]] 55'<br>[[Julián Quiñones|Quiñones]] 61'<br>[[Álvaro Fidalgo|Fidalgo]] 90+4' |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021444 "Czechia vs Mexico {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12453/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M53-CZE-V-MEX.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Thapelo Maseko|Maseko]] 63' |goli2= |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021445 "South Africa vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12454/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M54-RSA-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=SUI, CAN, BIH, QAT <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_CAN=1 |draw_CAN=1 |loss_CAN=1 |gf_CAN=8 |ga_CAN=3 |status_CAN=H |win_BIH=1 |draw_BIH=1 |loss_BIH=1 |gf_BIH=5 |ga_BIH=6 |win_QAT=0 |draw_QAT=1 |loss_QAT=2 |gf_QAT=2 |ga_QAT=10 |win_SUI=2 |draw_SUI=1 |loss_SUI=0 |gf_SUI=7 |ga_SUI=3 <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 78' |goli2=[[Jovo Lukić|Lukić]] 21' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.002 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021449 "Canada vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12458/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M03-CAN-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|QAT}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1=[[Miro Muheim|Muheim]] 90+4' o.g. |goli2=[[Breel Embolo|Embolo]] 17' pen. |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=67.966 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021447 "Qatar vs Switzerland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12456/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M08-QAT-V-SUI.pdf "Post match summary report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Johan Manzambi|Manzambi]] 74, 90<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] 84<br>[[Granit Xhaka|Xhaka]] 90+7 pen |goli2=[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 90+3 |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.026 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik) |João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021446 "Switzerland vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12455/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M26-SUI-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=6–0 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 16<br>[[Jonathan David|J. David]] 29, 45+3, 90+2<br>[[Nathan Saliba|Saliba]] 64<br>[[Mohamed Manai|Manai]] 75 og |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|CHI}} [[Cristián Garay]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021450 "Canada vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12459/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M27-CAN-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1=[[Rubén Vargas|Vargas]] 46'<br>[[Johan Manzambi|Manzambi]] 57' |goli2=[[Promise David|P. David]] 76' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021451 "Switzerland vs Canada {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12460/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M51-SUI-V-CAN.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BIH}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Kerim Alajbegović|Alajbegović]] 29'<br>[[Mahmud Abunada|Abunada]] 34' og<br>[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 80' |goli2=[[Hassan Al-Haydos|Al-Haydos]] 42' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021448 "Bosnia and Herzegovina vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12457/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M52-BIH-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, SCO, HAI <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BRA=2 |draw_BRA=1 |loss_BRA=0 |gf_BRA=7 |ga_BRA=1 |win_MAR=2 |draw_MAR=1 |loss_MAR=0 |gf_MAR=6 |ga_MAR=3 |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=3 |gf_HAI=2 |ga_HAI=8 |win_SCO=1 |draw_SCO=0 |loss_SCO=2 |gf_SCO=1 |ga_SCO=4 <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 32' |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 21' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev= 80.663 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021456 "Brazil vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12465/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M07-BRA-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|HAI}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|SCO}} |goli1= |goli2=[[John McGinn|McGinn]] 28' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021453 "Haiti vs Scotland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12462/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M05-HAI-V-SCO.pdf "Post match summary report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 2' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021454 "Scotland vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12463/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M30-SCO-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Matheus Cunha|Cunha]] 23', 36'<br>[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 45+3' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Hernández Hernández]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021457 "Brazil vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12466/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M29-BRA-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|BRA}} |goli1= |goli2=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 7', 45+3'<br>[[Matheus Cunha|Cunha]] 60' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021455 "Scotland vs Brazil {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12464/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M49-SCO-V-BRA.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|MAR}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Achraf Hakimi|Hakimi]] 39'<br>[[Ismael Saibari|Saibari]] 45+1'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 78'<br>[[Gessime Yassine|Yassine]] 89' |goli2=[[Yassine Bounou|Bounou]] 10' og<br>[[Wilson Isidor|Isidor]] 43' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021452 "Morocco vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12461/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M50-MAR-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, PAR, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_USA=2 |draw_USA=0 |loss_USA=1 |gf_USA=8 |ga_USA=4 |status_USA=H |win_PAR=1 |draw_PAR=1 |loss_PAR=1 |gf_PAR=2 |ga_PAR=4 |win_AUS=1 |draw_AUS=1 |loss_AUS=1 |gf_AUS=2 |ga_AUS=2 |win_TUR=1 |draw_TUR=0 |loss_TUR=2 |gf_TUR=3 |ga_TUR=5 <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Damián Bobadilla|Bobadilla]] 7' o.g.<br>[[Folarin Balogun|Balogun]] 31', 45+5'<br>[[Giovanni Reyna|Reyna]] 90+8' |goli2=[[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] 73' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021458 "USA vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12467/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M04-USA-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|TUR}} |goli1=[[Nestory Irankunda|Irankunda]] 27'<br>[[Connor Metcalfe|Metcalfe]] 75' |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= 52.497 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021463 "Australia vs Türkiye {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12472/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M06-AUS-V-TUR.pdf "Post match summary report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1=[[Cameron Burgess|Burgess]] 11' og<br>[[Alex Freeman|Freeman]] 43' |goli2= |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021462 "USA vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12471/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M32-USA-V-AUS.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1= |goli2=[[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]] 2' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021460 "Türkiye vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12470/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M31-TUR-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|USA}} |goli1=[[Arda Güler|Güler]] 10'<br>[[Barış Alper Yılmaz|Yılmaz]] 31'<br>[[Kaan Ayhan|Ayhan]] 90+8' |goli2=[[Auston Trusty|Trusty]] 3'<br>[[Sebastian Berhalter|Berhalter]] 49' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021459 "Türkiye vs USA {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12468/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. USA"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021461 "Paraguay vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12469/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Paraguay v. Australia"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CIV, ECU, CUW <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GER=2 |draw_GER=0 |loss_GER=1 |gf_GER=10|ga_GER=4 |win_CUW=0 |draw_CUW=1 |loss_CUW=2 |gf_CUW=1 |ga_CUW=9 |win_CIV=2 |draw_CIV=0 |loss_CIV=1 |gf_CIV=4 |ga_CIV=2 |win_ECU=1 |draw_ECU=1 |loss_ECU=1 |gf_ECU=2 |ga_ECU=2 <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=7–1 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1=[[Felix Nmecha|Nmecha]] 6'<br>[[Nico Schlotterbeck|Schlotterbeck]] 38'<br>[[Kai Havertz|Havertz]] 45+5' pen., 88'<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] 47'<br>[[Nathaniel Brown (nogometaš)|Brown]] 68'<br>[[Deniz Undav|Undav]] 78' |goli2=[[Livano Comenencia|Comenencia]] 21' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.021 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021464 "Germany vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12473/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M10-GER-V-CUW-V2.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 90' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev= 68.274 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]]<ref>{{Cite web |last1=Fish |first1=Hal |date=June 12, 2026 |title=English Referee Michael Oliver Out of 2026 World Cup Match as FIFA Issue Statement |url=https://www.givemesport.com/referee-michael-oliver-out-world-cup-match-injury-fifa-statement/ |access-date=June 12, 2026 |website=GiveMeSport}}</ref> |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021467 "Côte d'Ivoire vs Ecuador {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12476/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M09-CIV-V-ECU.pdf "Post match summary report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1=[[Deniz Undav|Undav]] 68', 90+4' |goli2= *[[Franck Kessié|Kessié]] 30' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|PAR}} [[Juan Gabriel Benítez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021469 "Germany vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12478/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M33-GER-V-CIV.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.598 |sodnik={{ikonazastave|CHN}} [[Ma Ning (sodnik)|Ma Ning]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021465 "Ecuador vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12474/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M34-ECU-V-CUW.pdf "Post match summary report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CUW}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1= |goli2=[[Nicolas Pépé|Pépé]] 7', 64' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021468 "Curaçao vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12477/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Curaçao v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GER}} |goli1=[[Nilson Angulo|Angulo]] 9'<br>[[Gonzalo Plata|Plata]] 77' |goli2=[[Leroy Sané|Sané]] 2' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021466 "Ecuador vs Germany {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12475/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Germany"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_NED=2 |draw_NED=1 |loss_NED=0 |gf_NED=10|ga_NED=4 |win_JPN=1 |draw_JPN=2 |loss_JPN=0 |gf_JPN=7 |ga_JPN=3 |win_SWE=1 |draw_SWE=1 |loss_SWE=1 |gf_SWE=7 |ga_SWE=7 |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=3 |gf_TUN=2 |ga_TUN=12 <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Virgil van Dijk|Van Dijk]] 51'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 64' |goli2=[[Keito Nakamura|Nakamura]] 57'<br>[[Daiči Kamada|Kamada]] 88' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.285 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref|[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021470 "Netherlands vs Japan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026.|[https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12480/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M11-NED-V-JPN.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|SWE}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|TUN}} |goli1=[[Yasin Ayari|Ayari]] 7', 90+6'<br>[[Alexander Isak|Isak]] 30'<br>[[Viktor Gyökeres|Gyökeres]] 59'<br>[[Mattias Svanberg|Svanberg]] 84' |goli2=[[Omar Rekik|Rekik]] 43' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=50.987 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021474 "Sweden vs Tunisia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12484/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf" Match Report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M12-SWE-V-TUN.pdf "Post match summary report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Brian Brobbey|Brobbey]] 5', 17'<br>[[Cody Gakpo|Gakpo]] 47', 54'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 89' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 59' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021472 "Netherlands vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12481/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M35-NED-V-SWE.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JPN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Daizen Maeda|Maeda]] 56' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 62' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.137 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021471 "Japan vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12479/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Japan v. Sweden"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|TUN}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|NED}} |goli1=[[Hazem Mastouri|Mastouri]] 54' |goli2=[[Ellyes Skhiri|Skhiri]] 3' og<br>[[Brian Brobbey|Brobbey]] 7'<br>[[Jan Paul van Hecke|Van Hecke]] 62' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.391 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[Katia Itzel García]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021473 "Tunisia vs Netherlands {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12482/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Tunisia v. Netherlands"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order= BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BEL=1 |draw_BEL=2 |loss_BEL=0 |gf_BEL=6 |ga_BEL=2 |win_EGY=1 |draw_EGY=2 |loss_EGY=0 |gf_EGY=5 |ga_EGY=3 |win_IRN=0 |draw_IRN=3 |loss_IRN=0 |gf_IRN=3 |ga_IRN=3 |win_NZL=0 |draw_NZL=1 |loss_NZL=2 |gf_NZL=4 |ga_NZL=10 <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 66' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 19' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.775 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021478 "Belgium vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12488/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M16-BEL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|IRN}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|NZL}} |goli1=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 32'<br>[[Mohammad Mohebi|Mohebi]] 64' |goli2=[[Elijah Just|Just]] 7', 54' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, California|Inglewood]] |gledalcev=70.108 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021476 "IR Iran vs New Zealand {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12485/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M15-IRN-V-NZL.pdf "Post match summary report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.317 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Darío Herrera (sodnik)|Darío Herrera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021477 "Belgium vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12486/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M39-BEL-V-IRN.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Finn Surman|Surman]] 15' |goli2=[[Mostafa Ziko|Ziko]] 58'<br>[[Mohamed Salah|Salah]] 67'<br>[[Trézéguet (nogometaš)|Trézéguet]] 82' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|UAE}} [[Omar Al Ali]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021480 "New Zealand vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12489/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M40-NZL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|EGY}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1=[[Mahmoud Saber|Saber]] 5' |goli2=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 14' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021479 "Egypt vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–5 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Elijah Just|Just]] 84' |goli2=[[Leandro Trossard|Trossard]] 28', 50'<br>[[Kevin De Bruyne|De Bruyne]] 66'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Alexis Saelemaekers|Saelemaekers]] 90+4' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021481 "New Zealand vs Belgium {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, URU, KSA <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ESP=2 |draw_ESP=1 |loss_ESP=0 |gf_ESP=5 |ga_ESP=0 |win_CPV=0 |draw_CPV=3 |loss_CPV=0 |gf_CPV=2 |ga_CPV=2 |win_KSA=0 |draw_KSA=2 |loss_KSA=1 |gf_KSA=1 |ga_KSA=5 |win_URU=0 |draw_URU=2 |loss_URU=1 |gf_URU=3 |ga_URU=4 <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.640 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021482 "Spain vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12492/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M14-ESP-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|KSA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|URU}} |goli1=[[Abdulelah Al-Amri|Al-Amri]] 41' |goli2=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 80' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=62.764 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021486 "Saudi Arabia vs Uruguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12495/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M13-KSA-V-URU.pdf "Post match summary report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=4–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1=[[Lamine Yamal|Yamal]] 10'<br>[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 21', 24'<br>[[Hassan Al-Tambakti|Al-Tambakti]] 49' (og) |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021483 "Spain vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12491/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M38-ESP-V-KSA.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 44'<br>[[Agustín Canobbio|Canobbio]] 45+6' |goli2=[[Kevin Pina (nogometaš)|K. Pina]] 21'<br>[[Hélio Varela|Varela]] 61' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.003 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021487 "Uruguay vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12496/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M37-URU-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CPV}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.278 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021485 "Cabo Verde vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12494/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Cabo Verde v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Álex Baena|Baena]] 42' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.065 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021484 "Uruguay vs Spain {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12493/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Spain"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, NOR, SEN, IRQ <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_FRA=3 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=10|ga_FRA=2 |win_SEN=1 |draw_SEN=0 |loss_SEN=2 |gf_SEN=8 |ga_SEN=6 |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=3 |gf_IRQ=1 |ga_IRQ=12 |win_NOR=2 |draw_NOR=0 |loss_NOR=1 |gf_NOR=8 |ga_NOR=7 <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 66', 90+6'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 82' |goli2=[[Ibrahim Mbaye|Mbaye]] 90+5' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.545 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021490 "France vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12499/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M17-FRA-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|IRQ}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Aymen Hussein|Hussein]] 39' |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 29', 43'<br>[[Leo Østigård|Østigård]] 76'<br>[[Aymen Hussein|Hussein]] 90+6' o.g. |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.106 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021488 "Iraq vs Norway {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12497/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M18-IRQ-V-NOR.pdf "Post match summary report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SEN}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Habib Diarra|Diarra]] 4'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 56'<br>[[Pape Gueye|P. Gueye]] 59', 71'<br>[[Iliman Ndiaye|I. Ndiaye]] 82' |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021493 "Senegal vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12502/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Senegal v. Iraq"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 14', 54'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021492 "France vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12501/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M42-FRA-V-IRQ.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Marcus Holmgren Pedersen|Pedersen]] 43'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 48', 58' |goli2=[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 53', 90+3' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021491 "Norway vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12500/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M41-NOR-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1=[[Thelo Aasgaard|Aasgaard]] 21' |goli2=[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 7', 20', 32'<br>[[Désiré Doué|Doué]] 90+4' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021489 "Norway vs France {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12498/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. France"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, AUT, ALG, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ARG=3 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=8 |ga_ARG=1 |win_ALG=1 |draw_ALG=1 |loss_ALG=1 |gf_ALG=5 |ga_ALG=7 |win_AUT=1 |draw_AUT=1 |loss_AUT=1 |gf_AUT=6 |ga_AUT=6 |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=3 |gf_JOR=3 |ga_JOR=8 <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 17', 60', 76' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021496 "Argentina vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12506/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M19-ARG-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUT}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|JOR}} |goli1=[[Romano Schmid|Schmid]] 20'<br>[[Yazan Al-Arab|Al-Arab]] 76' o.g.<br>[[Marko Arnautović|Arnautović]] 90+12 pen. |goli2=[[Ali Olwan|Olwan]] 50' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.527 |sodnik={{ikonazastave|MRT}} [[Dahane Beida]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021498 "Austria vs Jordan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. [[FIFA]]. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12508/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M20-AUT-V-JOR.pdf "Post match summary report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 38', 90+5' |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021494 "Argentina vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12504/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M43-ARG-V-AUT.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Nizar Al-Rashdan|Al-Rashdan]] 36' |goli2=[[Nadhir Benbouali|Benbouali]] 69'<br>[[Amine Gouiri|Gouiri]] 82' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.371 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021499 "Jordan vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12507/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M44-JOR-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ALG}} |izid=3–3 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Rafik Belghali|Belghali]] 45'<br>[[Riyad Mahrez|Mahrez]] 60', 90+3' |goli2=[[Marko Arnautović|Arnautović]] 28'<br>[[Marcel Sabitzer|Sabitzer]] 55'<br>[[Saša Kalajdžić|Kalajdžić]] 90+6' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021497 "Algeria vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12505/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Algeria v. Austria"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|ARG}} |goli1=[[Musa Al-Taamari|Al-Taamari]] 55' |goli2=[[Giovani Lo Celso|Lo Celso]] 19'<br>[[Lautaro Martínez|La. Martínez]] 31' pen<br>[[Lionel Messi|Messi]] 80' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ROM}} [[István Kovács (sodnik)|István Kovács]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021495 "Jordan vs Argentina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12503/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Argentina"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=COL, POR, COD, UZB <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_POR=1 |draw_POR=2 |loss_POR=0 |gf_POR=6 |ga_POR=1 |win_COD=1 |draw_COD=1 |loss_COD=1 |gf_COD=4 |ga_COD=3 |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=3 |gf_UZB=2 |ga_UZB=11 |win_COL=2 |draw_COL=1 |loss_COL=0 |gf_COL=4 |ga_COL=1 <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[João Neves|J. Neves]] 6' |goli2=[[Yoane Wissa|Wissa]] 45+5' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021502 "Portugal vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12511/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M23-POR-V-COD.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|UZB}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|COL}} |goli1=[[Abbosbek Fayzullaev|Fayzullaev]] {{goal|60}} |goli2=[[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] {{goal|40}}<br>[[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] {{goal|65}}<br>[[Jaminton Campaz|Campaz]] {{goal|90+9}} |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021504 "Uzbekistan vs Colombia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12513/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M24-UZB-V-COL-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 6', 39'<br>[[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Mendes]] 17'<br>[[Abduvohid Nematov|Nematov]] 60' o.g.<br>[[Rafael Leão|Leão]] 87' |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021503 "Portugal vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12512/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M47-POR-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1= [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] 76' |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.358 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021501 "Colombia vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12510/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M48-COL-V-COD-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|POR}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021505 "Colombia vs Portugal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12514/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Portugal"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COD}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Yoane Wissa|Wissa]] 68' pen, 90+1'<br>[[Fiston Mayele|Mayele]] 78' |goli2=[[Eldor Shomurodov|Shomurodov]] 10' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021500 "Congo DR vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12509/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Congo DR v. Uzbekistan"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ENG=2 |draw_ENG=1 |loss_ENG=0 |gf_ENG=6 |ga_ENG=2 |win_CRO=2 |draw_CRO=0 |loss_CRO=1 |gf_CRO=5 |ga_CRO=5 |win_GHA=1 |draw_GHA=1 |loss_GHA=1 |gf_GHA=2 |ga_GHA=2 |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=3 |gf_PAN=0 |ga_PAN=4 <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 12' pen., 42'<br>[[Jude Bellingham|Bellingham]] 47'<br>[[Marcus Rashford|Rashford]] 85' |goli2=[[Martin Baturina|Baturina]] 36'<br>[[Petar Musa|Musa]] 45+5' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.389 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021507 "England vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12516/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M22-ENG-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GHA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|PAN}} |goli1=[[Caleb Yirenkyi|Yirenkyi]] {{goal|90+5}} |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=42.942 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021510 "Ghana vs Panama {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12519/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M21-GHA-V-PAN-V2.pdf "Post match summary report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.983 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021506 "England vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12515/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M45-ENG-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1= |goli2=[[Ante Budimir|Budimir]] 54' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021511 "Panama vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12520/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M46-PAN-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] {{goal|62}}<br>[[Harry Kane|Kane]] {{goal|67}} |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021508 "Panama vs England {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12517/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. England"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CRO}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Petar Sučić|P. Sučić]] 31'<br>[[Nikola Vlašić|Vlašić]] 83' |goli2=[[Derrick Luckassen|Luckassen]] 73' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021509 "Croatia vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12518/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Croatia v. Ghana"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Razvrstitev tretjih === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |class_rules=1) Points; 2) Goal difference; 3) Goals scored; 4) Team conduct ("fair play") score; 5) Latest [[FIFA Men's World Ranking|FIFA ranking]] (June 11, 2026); 6) Previous FIFA ranking(s) report. |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GrK, GrF, GrL, GrE, GrB, GrJ, GrD, GrI, GrG, GrA, GrC, GrH <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GrA=1 |draw_GrA=0 |loss_GrA=2 |gf_GrA=2 |ga_GrA=3 |win_GrB=1 |draw_GrB=1 |loss_GrB=1 |gf_GrB=5 |ga_GrB=6 |win_GrC=1 |draw_GrC=0 |loss_GrC=2 |gf_GrC=1 |ga_GrC=4 |win_GrD=1 |draw_GrD=1 |loss_GrD=1 |gf_GrD=2 |ga_GrD=4 |win_GrE=1 |draw_GrE=1 |loss_GrE=1 |gf_GrE=2 |ga_GrE=2 |win_GrF=1 |draw_GrF=1 |loss_GrF=1 |gf_GrF=7 |ga_GrF=7 |win_GrG=0 |draw_GrG=3 |loss_GrG=0 |gf_GrG=3 |ga_GrG=3 |win_GrH=0 |draw_GrH=2 |loss_GrH=1 |gf_GrH=3 |ga_GrH=4 |win_GrI=1 |draw_GrI=0 |loss_GrI=2 |gf_GrI=8 |ga_GrI=6 |win_GrJ=1 |draw_GrJ=1 |loss_GrJ=1 |gf_GrJ=5 |ga_GrJ=7 |win_GrK=1 |draw_GrK=1 |loss_GrK=1 |gf_GrK=4 |ga_GrK=3 |win_GrL=1 |draw_GrL=1 |loss_GrL=1 |gf_GrL=2 |ga_GrL=2 <!--Team definitions--> |name_GrA={{fb|KOR}} |name_GrB={{fb|BIH}} |name_GrC={{fb|SCO}} |name_GrD={{fb|PAR}} |name_GrE={{fb|ECU}} |name_GrF={{fb|SWE}} |name_GrG={{fb|IRN}} |name_GrH={{fb|URU}} |name_GrI={{fb|SEN}} |name_GrJ={{fb|ALG}} |name_GrK={{fb|COD}} |name_GrL={{fb|GHA}} <!--Group definitions--> |show_groups=T |group_GrA=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina A|A]] |group_GrB=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina B|B]] |group_GrC=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|C]] |group_GrD=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina D|D]] |group_GrE=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina E|E]] |group_GrF=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina F|F]] |group_GrG=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina G|G]] |group_GrH=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina H|H]] |group_GrI=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina I|I]] |group_GrJ=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina J|J]] |group_GrK=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina K|K]] |group_GrL=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina L|L]] <!--Ranking tie-breaker notes--> |hth_GrL = Fair play score: Ghana −3, Ecuador −5 |hth_GrE = GrL <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |result4=KO |result5=KO |result6=KO |result7=KO |result8=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del|[[2026 FIFA World Cup#Knockout stage|Knockout stage]]|[[2026 FIFA World Cup knockout stage|knockout stage]]}} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N32 |style=white-space:nowrap|widescore=yes|bold_winner=high|3rdplace=yes |RD1=Šestnajstina finala |RD2=Osmina finala |RD3=Četrtfinale |RD4=Polfinale |RD5=Finale |Consol=Za 3. mesto <!--Date – Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2--> <!--Round of 32--> |29. junij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|GER}}|1 (3)|{{fb|PAR}} {{pso}}|1 (4) |30. junij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|FRA}}|3|{{fb|SWE}}|0 |28. junij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|RSA}}|0|{{fb|CAN}}|1 |29. junij – [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]]|{{fb|NED}}|1 (2)|{{fb|MAR}} {{pso}}|1 (3) |2. julij – [[Toronto]]|{{fb|POR}}|2|{{fb|CRO}}|1 |2. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|3|{{fb|AUT}}|0 |1. julij – [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]]|{{fb|USA}}|2|{{fb|BIH}}|0 |1. julij – [[Seattle]]|{{fb|BEL}} {{aet}}|3|{{fb|SEN}}|2 |29. junij – [[Houston]]|{{fb|BRA}}|2|{{fb|JPN}}|1 |30. junij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|CIV}}|1|{{fb|NOR}}|2 |30. junij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ECU}}|0 |1. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ENG}}|2|{{fb|COD}}|1 |3. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|ARG}} {{aet}}|3|{{fb|CPV}}|2 |3. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|AUS}}|1 (2)|{{fb|EGY}} {{pso}}|1 (4) |2. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}}|2|{{fb|ALG}}|0 |3. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|COL}}|1|{{fb|GHA}}|0 <!--Round of 16--> |4. julij – [[Philadelphia]]|{{fb|PAR}}|0|{{fb|FRA}}|1 |4. julij – [[Houston]]|{{fb|CAN}}|0|{{fb|MAR}}|3 |6. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|POR}}|0|{{fb|ESP}}|1 |6. julij – [[Seattle]]|{{fb|USA}}|1|{{fb|BEL}}|4 |5. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|BRA}}|1|{{fb|NOR}}|2 |5. julij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ENG}}|3 |7. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ARG}}|3|{{fb|EGY}}|2 |7. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}} {{pso}}|0 (4)|{{fb|COL}}|0 (3) <!--Quarterfinals--> |9. julij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|FRA}}|2|{{fb|MAR}}|0 |10. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|2|{{fb|BEL}}|1 |11. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|NOR}}||{{fb|ENG}}| |11. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|ARG}}||{{fb|SUI}}| <!--Semifinals--> |14. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|FRA}}||{{fb|ESP}}| |15. julij – [[Atlanta]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 99||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 100| <!--Final--> |19. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 101||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 102| <!--Match for third place--> |18. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|<!--{{fb|}}-->Poraženec Match 101||<!--{{fb|}}-->Poraženec tekme 102| }} === Šestnajstina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|28}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1= |goli2=[[Stephen Eustáquio|Eustáquio]] 90+2' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=69.237 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)| João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021518 "South Africa vs Canada {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Casemiro]] 56'<br>[[Gabriel Martinelli|Martinelli]] 90+5' |goli2=[[Kaišu Sano|Sano]] 29' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021516 "Brazil vs Japan {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=4:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Kai Havertz|Havertz]] 54' |goli2=[[Julio Enciso (nogometaš, rojen 2004)|Enciso]] 42' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.945 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021513 "Germany vs Paraguay {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Kai Havertz|Havertz]] {{penmiss}}<br>[[Joshua Kimmich|Kimmich]] {{pengoal}}<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] {{pengoal}}<br>[[Nick Woltemade|Woltemade]] {{penmiss}}<br>[[Nadiem Amiri|Amiri]] {{pengoal}}<br>[[Jonathan Tah|Tah]] {{penmiss}} |ksizid=3–4 |ks2={{pengoal}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]]<br>{{pengoal}} [[Gustavo Gómez|G. Gómez]]<br>{{pengoal}} [[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]]<br>{{penmiss}} [[Antonio Sanabria|Sanabria]]<br>{{penmiss}} [[Fabián Balbuena|Balbuena]]<br>{{pengoal}} [[José Canale|Canale]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Cody Gakpo|Gakpo]] 72' |goli2=[[Issa Diop (nogometaš)|Diop]] 90+1' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021522 "Netherlands vs Morocco {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Teun Koopmeiners|Koopmeiners]] {{pengoal}}<br>[[Justin Kluivert|Kluivert]] {{penmiss}}<br>[[Wout Weghorst|Weghorst]] {{pengoal}}<br>[[Quinten Timber|Timber]] {{penmiss}}<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] {{penmiss}} |ksizid=2–3 |ks2={{penmiss}} [[Neil El Aynaoui|El Aynaoui]]<br>{{pengoal}} [[Soufiane Rahimi|Rahimi]]<br>{{pengoal}} [[Chemsdine Talbi|Talbi]]<br>{{penmiss}} [[Achraf Hakimi|Hakimi]]<br>{{pengoal}} [[Ismael Saibari|Saibari]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 74' |goli2=[[Antonio Nusa|Nusa]] 39'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 86' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.665 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021514 "Côte d'Ivoire vs Norway {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 45', 74'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 53' |goli2= |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021523 "France vs Sweden {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 22'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 31' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021520 "Mexico vs Ecuador {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 75', 86' |goli2=[[Brian Cipenga|Cipenga]] 7' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021512 "England vs Congo DR {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Youri Tielemans|Tielemans]] 89', 120+5' pen |goli2=[[Habib Diarra|Diarra]] 25'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 51' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021525 "Belgium vs Senegal {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Folarin Balogun|Balogun]] 45'<br>[[Malik Tillman|Tillman]] 82' |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021524 "USA vs Bosnia and Herzegovina {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 36', 89'<br>[[Pedro Porro|Porro]] 66' |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021519 "Spain vs Austria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 68' pen<br>[[Gonçalo Ramos|Ramos]] 90+4' |goli2=[[Ivan Perišić|Perišić]] 53' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021526 "Portugal vs Croatia {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Breel Embolo|Embolo]] 10’<br>[[Dan Ndoye|Ndoye]] 46’ |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021527 "Switzerland vs Algeria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 55' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 13' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.244 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021515 "Australia vs Egypt {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Harry Souttar|Souttar]] {{penmiss}}<br>[[Jackson Irvine|Irvine]] {{pengoal}}<br>[[Awer Mabil|Mabil]] {{pengoal}}<br>[[Lucas Herrington|Herrington]] {{penmiss}} |ksizid=2–4 |ks2={{pengoal}} [[Mahmoud Saber|Saber]]<br>{{pengoal}} [[Ramy Rabia|Rabia]]<br>{{pengoal}} [[Mohamed Salah|Salah]]<br>{{pengoal}} [[Hossam Abdelmaguid|Abdelmaguid]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 29'<br>[[Lisandro Martínez|Li. Martínez]] 92'<br>[[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] 111' o.g. |goli2=[[Deroy Duarte|D. Duarte]] 59'<br>[[Sidny Lopes Cabral|Lopes Cabral]] 103' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021521 "Argentina vs Cabo Verde {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Jhon Arias (footballer)|J. Arias]] 14' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021517 "Colombia vs Ghana {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} === Osmina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Azzedine Ounahi|Ounahi]] 50', 82'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 90+8' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021530 "Canada vs Morocco {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1= |goli2=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 70' pen. |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021533 "Paraguay vs France {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Neymar]] 90+10' pen. |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 79', 90' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021532 "Brazil vs Norway {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–3 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 42'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 69' pen. |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 36', 38'<br>[[Harry Kane|Kane]] 60' pen. |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021531 "Mexico vs England {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=2:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=0-1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Mikel Merino|Merino]] 90+1' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021529 "Portugal vs Spain {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=1-4 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Malik Tillman|Tillman]] 31' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 9', 33'<br>[[Hans Vanaken|Vanaken]] 57'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 90 + 3' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021534 "USA vs Belgium {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3-2 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Cristian Romero|Romero]] 79'<br>[[Lionel Messi|Messi]] 83'<br>[[Enzo Fernandez|Fernandez]] 92' |goli2=[[Yasser Ibrahim|Ibrahim]] 15'<br>[[Mostafa Ziko|Ziko]] 67' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021528 "Argentina vs Egypt {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=0–0 {{pso}} |ekipa2={{fb|COL}} |goli1= |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021535 "Switzerland vs Colombia {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Granit Xhaka|Xhaka]] {{pengoal}}<br>[[Zeki Amdouni|Amdouni]] {{pengoal}}<br>[[Manuel Akanji|Akanji]] {{penmiss}}<br>[[Cedric Itten|Itten]] {{pengoal}}<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] {{pengoal}} |ksizid=4–3 |ks2={{pengoal}} [[Juan Fernando Quintero|Quintero]]<br>{{penmiss}} [[Davinson Sánchez|Sánchez]]<br>{{pengoal}} [[Jaminton Campaz|Campaz]]<br>{{penmiss}} [[Cucho Hernández|Hernández]]<br>{{pengoal}} [[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] }} === Četrtfinale === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|9}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 60'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.811 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021536 "France vs Morocco {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 5, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|10}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=2-1 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Fabián Ruiz|Ruiz]] 30'<br>[[Mikel Merino|Merino]] 88' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 41' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021538 "Spain vs Belgium {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 7, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=Tekma 99 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021539 "Norway vs England {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=Tekma 100 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)|João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021537 "Argentina vs Switzerland {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} == Statistika == === Strelci === {{columns-start}} ;8 golov * {{ikonazastave|ARG}} [[Lionel Messi]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Kylian Mbappé]] ;7 golov * {{ikonazastave|NOR}} [[Erling Haaland]] ;6 golov * {{ikonazastave|ENG}} [[Harry Kane]] ;5 golov * {{ikonazastave|FRA}} [[Ousmane Dembélé]] ;4 goli * {{ikonazastave|BRA}} [[Vinícius Júnior]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Jude Bellingham]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Julián Quiñones]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ismaila Sarr]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Oyarzabal]] ;3 goli * {{ikonazastave|BEL}} [[Romelu Lukaku]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Matheus Cunha]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Jonathan David]] * {{ikonazastave|COD}} [[Yoane Wissa]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Kai Havertz]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Deniz Undav]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Jiménez]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Ismael Saibari]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Brian Brobbey]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Cody Gakpo]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Elijah Just]] * {{ikonazastave|POR}} [[Cristiano Ronaldo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Johan Manzambi]] * {{ikonazastave|USA}} [[Folarin Balogun]] ;2 gola * {{ikonazastave|ALG}} [[Riyad Mahrez]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marko Arnautović]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Youri Tielemans]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Leandro Trossard]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Charles De Ketelaere]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Ermin Mahmić]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Cyle Larin]] * {{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Daniel Muñoz]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Emam Ashour]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mostafa Ziko]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Merino]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Bradley Barcola]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Ramin Rezaeian]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Amad Diallo]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Nicolas Pépé]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daiči Kamada]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Ajase Ueda]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Azzedine Ounahi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Soufiane Rahimi]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Crysencio Summerville]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Habib Diarra]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Pape Gueye]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Yasin Ayari]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Anthony Elanga]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Breel Embolo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Ruben Vargas]] * {{ikonazastave|USA}} [[Malik Tillman]] * {{ikonazastave|URU}} [[Maximiliano Araújo]] ;1 gol * {{ikonazastave|ALG}} [[Rafik Belghali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Nadhir Benbouali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Amine Gouiri]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Giovani Lo Celso]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lautaro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lisandro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Cristian Romero]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Enzo Fernandez]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Nestory Irankunda]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Connor Metcalfe]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Saša Kalajdžić]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marcel Sabitzer]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Romano Schmid]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Kevin De Bruyne]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Saelemaekers]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Hans Vanaken]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Kerim Alajbegović]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Jovo Lukić]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Casemiro]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Gabriel Martinelli]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Neymar]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Promise David]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Stephen Eustáquio]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Nathan Saliba]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Deroy Duarte]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Sidny Lopes Cabral]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Kevin Pina]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Hélio Varela]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jhon Arias]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jaminton Campaz]] * {{ikonazastave|COL}} [[Luis Díaz (nogometaš)|Luis Díaz]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Martin Baturina]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ante Budimir]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Musa]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ivan Perišić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Sučić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Nikola Vlašić]] {{column}} * {{ikonazastave|CUW}} [[Livano Comenencia]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Ladislav Krejčí (nogometaš, rojen 1999)|Ladislav Krejčí]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Michal Sadílek]] * {{ikonazastave|COD}} [[Brian Cipenga]] * {{ikonazastave|COD}} [[Fiston Mayele]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Nilson Angulo]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Gonzalo Plata]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mahmoud Saber]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Salah]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Trézéguet (nogometaš, rojen 1994)|Trézéguet]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Yasser Ibrahim]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Marcus Rashford]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Désiré Doué]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nathaniel Brown]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Jamal Musiala]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Felix Nmecha]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Leroy Sané]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Schlotterbeck]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Derrick Luckassen]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Caleb Yirenkyi]] * {{ikonazastave|HAI}} [[Wilson Isidor]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mohammad Mohebi]] * {{ikonazastave|IRQ}} [[Aymen Hussein]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Franck Kessié]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Džunja Ito]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daizen Maeda]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Keito Nakamura]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Kaišu Sano]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Ali Olwan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Nizar Al-Rashdan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Musa Al-Taamari]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Mateo Chávez]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Álvaro Fidalgo]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Luis Romo]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Issa Diop (nogometaš)|Issa Diop]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Achraf Hakimi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Gessime Yassine]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Virgil van Dijk]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Jan Paul van Hecke]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Finn Surman]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Thelo Aasgaard]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Antonio Nusa]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Leo Skiri Østigård]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Marcus Holmgren Pedersen]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Julio Enciso (nogometaš)|Julio Enciso]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Matías Galarza]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Rafael Leão]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Nuno Mendes]] * {{ikonazastave|PRT}} [[João Neves]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Gonçalo Ramos]] * {{ikonazastave|QAT}} [[Hassan Al-Haydos]] * {{ikonazastave|KSA}} [[Abdulelah Al-Amri]] * {{ikonazastave|SCO}} [[John McGinn]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ibrahim Mbaye]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Iliman Ndiaye]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Thapelo Maseko]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Teboho Mokoena]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Hwang In-beom]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Oh Hyeon-gyu]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Álex Baena]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Porro]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Lamine Yamal]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Fabián Ruiz]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Viktor Gyökeres]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Alexander Isak]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Mattias Svanberg]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Dan Ndoye]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Granit Xhaka]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Hazem Mastouri]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Omar Rekik]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Kaan Ayhan]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Arda Güler]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Barış Alper Yılmaz]] * {{ikonazastave|USA}} [[Sebastian Berhalter]] * {{ikonazastave|USA}} [[Alex Freeman]] * {{ikonazastave|USA}} [[Giovanni Reyna]] * {{ikonazastave|USA}} [[Auston Trusty]] * {{ikonazastave|URU}} [[Agustín Canobbio]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Abbosbek Fayzullayev]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Eldor Shomurodov]] ;1 avtogol * {{ikonazastave|AUS}} [[Cameron Burgess]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|CPV}} [[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] (proti Argentini) * {{ikonazastave|IRQ}} [[Ayman Hussein]] (proti Norveški) * {{ikonazastave|JOR}} [[Yazan Abu Arab]] (proti Avstriji) * {{ikonazastave|MAR}} [[Yassine Bounou]] (proti Haitiju) * {{ikonazastave|PAR}} [[Damián Bobadilla]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mahmud Abunada]] (proti Bosni in Hercegovini) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mohamed Manai]] (proti Kanadi) * {{ikonazastave|SAU}} [[Hassan Al-Tambakti]] (proti Španiji) * {{ikonazastave|CHE}} [[Miro Muheim]] (proti Katarju) * {{ikonazastave|TUN}} [[Ellyes Skhiri]] (proti Nizozemski) * {{ikonazastave|UZB}} [[Abduvohid Nematov]] (proti Portugalski) ;2 avtogola * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Hany]] (proti Avstraliji in Belgiji) {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} === Poročila === {{reflist|group=Poročilo}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] acv0xtc1hc93crnsmksszlex5wt7qxy 6709521 6709469 2026-07-11T06:22:41Z Sporti 5955 /* Statistika */ pp 6709521 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, RSA, KOR, CZE <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_MEX=3 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=6 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=1 |draw_RSA=1 |loss_RSA=1 |gf_RSA=2 |ga_RSA=3 |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=2 |gf_KOR=2 |ga_KOR=3 |win_CZE=0 |draw_CZE=1 |loss_CZE=2 |gf_CZE=2 |ga_CZE=6 <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 9'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 67' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev= 80.824 |sodnik= {{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021443 "Mexico vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12452/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M01%20MEX%20V%20RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|KOR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CZE}} |goli1=[[Hwang In-beom]] 67'<br>[[Oh Hyeon-gyu]] 80' |goli2=[[Ladislav Krejčí (footballer, born 1999)|Krejčí]] 59' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=44.985 |sodnik= {{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar|Amin Mohamed Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021441 "Korea Republic vs Czechia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12450/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M02%20KOR%20V%20CZE%20.pdf "Post match summary report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1= *[[Michal Sadílek|Sadílek]] {{goal|6}} |goli2=[[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Mokoena]] {{goal|83|pen.}} |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.442 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Tori Penso]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021440 "Czech Republic vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12449/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M25-CZE-V-RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Luis Romo|Romo]] 50 |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.522 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021442 "Mexico vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12451/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M28-MEX-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MEX}} |goli1= |goli2=[[Mateo Chávez|M. Chávez]] 55'<br>[[Julián Quiñones|Quiñones]] 61'<br>[[Álvaro Fidalgo|Fidalgo]] 90+4' |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021444 "Czechia vs Mexico {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12453/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M53-CZE-V-MEX.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Thapelo Maseko|Maseko]] 63' |goli2= |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021445 "South Africa vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12454/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M54-RSA-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=SUI, CAN, BIH, QAT <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_CAN=1 |draw_CAN=1 |loss_CAN=1 |gf_CAN=8 |ga_CAN=3 |status_CAN=H |win_BIH=1 |draw_BIH=1 |loss_BIH=1 |gf_BIH=5 |ga_BIH=6 |win_QAT=0 |draw_QAT=1 |loss_QAT=2 |gf_QAT=2 |ga_QAT=10 |win_SUI=2 |draw_SUI=1 |loss_SUI=0 |gf_SUI=7 |ga_SUI=3 <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 78' |goli2=[[Jovo Lukić|Lukić]] 21' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.002 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021449 "Canada vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12458/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M03-CAN-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|QAT}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1=[[Miro Muheim|Muheim]] 90+4' o.g. |goli2=[[Breel Embolo|Embolo]] 17' pen. |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=67.966 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021447 "Qatar vs Switzerland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12456/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M08-QAT-V-SUI.pdf "Post match summary report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Johan Manzambi|Manzambi]] 74, 90<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] 84<br>[[Granit Xhaka|Xhaka]] 90+7 pen |goli2=[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 90+3 |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.026 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik) |João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021446 "Switzerland vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12455/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M26-SUI-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=6–0 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 16<br>[[Jonathan David|J. David]] 29, 45+3, 90+2<br>[[Nathan Saliba|Saliba]] 64<br>[[Mohamed Manai|Manai]] 75 og |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|CHI}} [[Cristián Garay]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021450 "Canada vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12459/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M27-CAN-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1=[[Rubén Vargas|Vargas]] 46'<br>[[Johan Manzambi|Manzambi]] 57' |goli2=[[Promise David|P. David]] 76' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021451 "Switzerland vs Canada {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12460/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M51-SUI-V-CAN.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BIH}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Kerim Alajbegović|Alajbegović]] 29'<br>[[Mahmud Abunada|Abunada]] 34' og<br>[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 80' |goli2=[[Hassan Al-Haydos|Al-Haydos]] 42' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021448 "Bosnia and Herzegovina vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12457/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M52-BIH-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, SCO, HAI <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BRA=2 |draw_BRA=1 |loss_BRA=0 |gf_BRA=7 |ga_BRA=1 |win_MAR=2 |draw_MAR=1 |loss_MAR=0 |gf_MAR=6 |ga_MAR=3 |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=3 |gf_HAI=2 |ga_HAI=8 |win_SCO=1 |draw_SCO=0 |loss_SCO=2 |gf_SCO=1 |ga_SCO=4 <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 32' |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 21' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev= 80.663 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021456 "Brazil vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12465/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M07-BRA-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|HAI}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|SCO}} |goli1= |goli2=[[John McGinn|McGinn]] 28' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021453 "Haiti vs Scotland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12462/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M05-HAI-V-SCO.pdf "Post match summary report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 2' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021454 "Scotland vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12463/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M30-SCO-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Matheus Cunha|Cunha]] 23', 36'<br>[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 45+3' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Hernández Hernández]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021457 "Brazil vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12466/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M29-BRA-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|BRA}} |goli1= |goli2=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 7', 45+3'<br>[[Matheus Cunha|Cunha]] 60' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021455 "Scotland vs Brazil {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12464/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M49-SCO-V-BRA.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|MAR}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Achraf Hakimi|Hakimi]] 39'<br>[[Ismael Saibari|Saibari]] 45+1'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 78'<br>[[Gessime Yassine|Yassine]] 89' |goli2=[[Yassine Bounou|Bounou]] 10' og<br>[[Wilson Isidor|Isidor]] 43' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021452 "Morocco vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12461/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M50-MAR-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, PAR, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_USA=2 |draw_USA=0 |loss_USA=1 |gf_USA=8 |ga_USA=4 |status_USA=H |win_PAR=1 |draw_PAR=1 |loss_PAR=1 |gf_PAR=2 |ga_PAR=4 |win_AUS=1 |draw_AUS=1 |loss_AUS=1 |gf_AUS=2 |ga_AUS=2 |win_TUR=1 |draw_TUR=0 |loss_TUR=2 |gf_TUR=3 |ga_TUR=5 <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Damián Bobadilla|Bobadilla]] 7' o.g.<br>[[Folarin Balogun|Balogun]] 31', 45+5'<br>[[Giovanni Reyna|Reyna]] 90+8' |goli2=[[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] 73' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021458 "USA vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12467/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M04-USA-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|TUR}} |goli1=[[Nestory Irankunda|Irankunda]] 27'<br>[[Connor Metcalfe|Metcalfe]] 75' |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= 52.497 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021463 "Australia vs Türkiye {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12472/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M06-AUS-V-TUR.pdf "Post match summary report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1=[[Cameron Burgess|Burgess]] 11' og<br>[[Alex Freeman|Freeman]] 43' |goli2= |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021462 "USA vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12471/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M32-USA-V-AUS.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1= |goli2=[[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]] 2' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021460 "Türkiye vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12470/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M31-TUR-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|USA}} |goli1=[[Arda Güler|Güler]] 10'<br>[[Barış Alper Yılmaz|Yılmaz]] 31'<br>[[Kaan Ayhan|Ayhan]] 90+8' |goli2=[[Auston Trusty|Trusty]] 3'<br>[[Sebastian Berhalter|Berhalter]] 49' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021459 "Türkiye vs USA {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12468/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. USA"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021461 "Paraguay vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12469/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Paraguay v. Australia"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CIV, ECU, CUW <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GER=2 |draw_GER=0 |loss_GER=1 |gf_GER=10|ga_GER=4 |win_CUW=0 |draw_CUW=1 |loss_CUW=2 |gf_CUW=1 |ga_CUW=9 |win_CIV=2 |draw_CIV=0 |loss_CIV=1 |gf_CIV=4 |ga_CIV=2 |win_ECU=1 |draw_ECU=1 |loss_ECU=1 |gf_ECU=2 |ga_ECU=2 <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=7–1 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1=[[Felix Nmecha|Nmecha]] 6'<br>[[Nico Schlotterbeck|Schlotterbeck]] 38'<br>[[Kai Havertz|Havertz]] 45+5' pen., 88'<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] 47'<br>[[Nathaniel Brown (nogometaš)|Brown]] 68'<br>[[Deniz Undav|Undav]] 78' |goli2=[[Livano Comenencia|Comenencia]] 21' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.021 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021464 "Germany vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12473/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M10-GER-V-CUW-V2.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 90' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev= 68.274 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]]<ref>{{Cite web |last1=Fish |first1=Hal |date=June 12, 2026 |title=English Referee Michael Oliver Out of 2026 World Cup Match as FIFA Issue Statement |url=https://www.givemesport.com/referee-michael-oliver-out-world-cup-match-injury-fifa-statement/ |access-date=June 12, 2026 |website=GiveMeSport}}</ref> |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021467 "Côte d'Ivoire vs Ecuador {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12476/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M09-CIV-V-ECU.pdf "Post match summary report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1=[[Deniz Undav|Undav]] 68', 90+4' |goli2= *[[Franck Kessié|Kessié]] 30' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|PAR}} [[Juan Gabriel Benítez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021469 "Germany vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12478/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M33-GER-V-CIV.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.598 |sodnik={{ikonazastave|CHN}} [[Ma Ning (sodnik)|Ma Ning]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021465 "Ecuador vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12474/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M34-ECU-V-CUW.pdf "Post match summary report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CUW}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1= |goli2=[[Nicolas Pépé|Pépé]] 7', 64' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021468 "Curaçao vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12477/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Curaçao v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GER}} |goli1=[[Nilson Angulo|Angulo]] 9'<br>[[Gonzalo Plata|Plata]] 77' |goli2=[[Leroy Sané|Sané]] 2' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021466 "Ecuador vs Germany {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12475/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Germany"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_NED=2 |draw_NED=1 |loss_NED=0 |gf_NED=10|ga_NED=4 |win_JPN=1 |draw_JPN=2 |loss_JPN=0 |gf_JPN=7 |ga_JPN=3 |win_SWE=1 |draw_SWE=1 |loss_SWE=1 |gf_SWE=7 |ga_SWE=7 |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=3 |gf_TUN=2 |ga_TUN=12 <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Virgil van Dijk|Van Dijk]] 51'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 64' |goli2=[[Keito Nakamura|Nakamura]] 57'<br>[[Daiči Kamada|Kamada]] 88' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.285 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref|[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021470 "Netherlands vs Japan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026.|[https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12480/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M11-NED-V-JPN.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|SWE}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|TUN}} |goli1=[[Yasin Ayari|Ayari]] 7', 90+6'<br>[[Alexander Isak|Isak]] 30'<br>[[Viktor Gyökeres|Gyökeres]] 59'<br>[[Mattias Svanberg|Svanberg]] 84' |goli2=[[Omar Rekik|Rekik]] 43' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=50.987 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021474 "Sweden vs Tunisia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12484/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf" Match Report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M12-SWE-V-TUN.pdf "Post match summary report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Brian Brobbey|Brobbey]] 5', 17'<br>[[Cody Gakpo|Gakpo]] 47', 54'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 89' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 59' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021472 "Netherlands vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12481/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M35-NED-V-SWE.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JPN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Daizen Maeda|Maeda]] 56' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 62' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.137 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021471 "Japan vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12479/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Japan v. Sweden"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|TUN}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|NED}} |goli1=[[Hazem Mastouri|Mastouri]] 54' |goli2=[[Ellyes Skhiri|Skhiri]] 3' og<br>[[Brian Brobbey|Brobbey]] 7'<br>[[Jan Paul van Hecke|Van Hecke]] 62' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.391 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[Katia Itzel García]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021473 "Tunisia vs Netherlands {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12482/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Tunisia v. Netherlands"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order= BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BEL=1 |draw_BEL=2 |loss_BEL=0 |gf_BEL=6 |ga_BEL=2 |win_EGY=1 |draw_EGY=2 |loss_EGY=0 |gf_EGY=5 |ga_EGY=3 |win_IRN=0 |draw_IRN=3 |loss_IRN=0 |gf_IRN=3 |ga_IRN=3 |win_NZL=0 |draw_NZL=1 |loss_NZL=2 |gf_NZL=4 |ga_NZL=10 <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 66' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 19' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.775 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021478 "Belgium vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12488/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M16-BEL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|IRN}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|NZL}} |goli1=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 32'<br>[[Mohammad Mohebi|Mohebi]] 64' |goli2=[[Elijah Just|Just]] 7', 54' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, California|Inglewood]] |gledalcev=70.108 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021476 "IR Iran vs New Zealand {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12485/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M15-IRN-V-NZL.pdf "Post match summary report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.317 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Darío Herrera (sodnik)|Darío Herrera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021477 "Belgium vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12486/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M39-BEL-V-IRN.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Finn Surman|Surman]] 15' |goli2=[[Mostafa Ziko|Ziko]] 58'<br>[[Mohamed Salah|Salah]] 67'<br>[[Trézéguet (nogometaš)|Trézéguet]] 82' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|UAE}} [[Omar Al Ali]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021480 "New Zealand vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12489/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M40-NZL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|EGY}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1=[[Mahmoud Saber|Saber]] 5' |goli2=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 14' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021479 "Egypt vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–5 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Elijah Just|Just]] 84' |goli2=[[Leandro Trossard|Trossard]] 28', 50'<br>[[Kevin De Bruyne|De Bruyne]] 66'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Alexis Saelemaekers|Saelemaekers]] 90+4' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021481 "New Zealand vs Belgium {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, URU, KSA <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ESP=2 |draw_ESP=1 |loss_ESP=0 |gf_ESP=5 |ga_ESP=0 |win_CPV=0 |draw_CPV=3 |loss_CPV=0 |gf_CPV=2 |ga_CPV=2 |win_KSA=0 |draw_KSA=2 |loss_KSA=1 |gf_KSA=1 |ga_KSA=5 |win_URU=0 |draw_URU=2 |loss_URU=1 |gf_URU=3 |ga_URU=4 <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.640 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021482 "Spain vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12492/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M14-ESP-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|KSA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|URU}} |goli1=[[Abdulelah Al-Amri|Al-Amri]] 41' |goli2=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 80' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=62.764 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021486 "Saudi Arabia vs Uruguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12495/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M13-KSA-V-URU.pdf "Post match summary report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=4–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1=[[Lamine Yamal|Yamal]] 10'<br>[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 21', 24'<br>[[Hassan Al-Tambakti|Al-Tambakti]] 49' (og) |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021483 "Spain vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12491/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M38-ESP-V-KSA.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 44'<br>[[Agustín Canobbio|Canobbio]] 45+6' |goli2=[[Kevin Pina (nogometaš)|K. Pina]] 21'<br>[[Hélio Varela|Varela]] 61' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.003 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021487 "Uruguay vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12496/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M37-URU-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CPV}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.278 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021485 "Cabo Verde vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12494/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Cabo Verde v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Álex Baena|Baena]] 42' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.065 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021484 "Uruguay vs Spain {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12493/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Spain"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, NOR, SEN, IRQ <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_FRA=3 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=10|ga_FRA=2 |win_SEN=1 |draw_SEN=0 |loss_SEN=2 |gf_SEN=8 |ga_SEN=6 |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=3 |gf_IRQ=1 |ga_IRQ=12 |win_NOR=2 |draw_NOR=0 |loss_NOR=1 |gf_NOR=8 |ga_NOR=7 <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 66', 90+6'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 82' |goli2=[[Ibrahim Mbaye|Mbaye]] 90+5' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.545 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021490 "France vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12499/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M17-FRA-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|IRQ}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Aymen Hussein|Hussein]] 39' |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 29', 43'<br>[[Leo Østigård|Østigård]] 76'<br>[[Aymen Hussein|Hussein]] 90+6' o.g. |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.106 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021488 "Iraq vs Norway {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12497/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M18-IRQ-V-NOR.pdf "Post match summary report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SEN}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Habib Diarra|Diarra]] 4'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 56'<br>[[Pape Gueye|P. Gueye]] 59', 71'<br>[[Iliman Ndiaye|I. Ndiaye]] 82' |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021493 "Senegal vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12502/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Senegal v. Iraq"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 14', 54'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021492 "France vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12501/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M42-FRA-V-IRQ.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Marcus Holmgren Pedersen|Pedersen]] 43'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 48', 58' |goli2=[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 53', 90+3' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021491 "Norway vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12500/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M41-NOR-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1=[[Thelo Aasgaard|Aasgaard]] 21' |goli2=[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 7', 20', 32'<br>[[Désiré Doué|Doué]] 90+4' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021489 "Norway vs France {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12498/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. France"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, AUT, ALG, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ARG=3 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=8 |ga_ARG=1 |win_ALG=1 |draw_ALG=1 |loss_ALG=1 |gf_ALG=5 |ga_ALG=7 |win_AUT=1 |draw_AUT=1 |loss_AUT=1 |gf_AUT=6 |ga_AUT=6 |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=3 |gf_JOR=3 |ga_JOR=8 <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 17', 60', 76' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021496 "Argentina vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12506/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M19-ARG-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUT}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|JOR}} |goli1=[[Romano Schmid|Schmid]] 20'<br>[[Yazan Al-Arab|Al-Arab]] 76' o.g.<br>[[Marko Arnautović|Arnautović]] 90+12 pen. |goli2=[[Ali Olwan|Olwan]] 50' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.527 |sodnik={{ikonazastave|MRT}} [[Dahane Beida]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021498 "Austria vs Jordan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. [[FIFA]]. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12508/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M20-AUT-V-JOR.pdf "Post match summary report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 38', 90+5' |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021494 "Argentina vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12504/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M43-ARG-V-AUT.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Nizar Al-Rashdan|Al-Rashdan]] 36' |goli2=[[Nadhir Benbouali|Benbouali]] 69'<br>[[Amine Gouiri|Gouiri]] 82' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.371 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021499 "Jordan vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12507/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M44-JOR-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ALG}} |izid=3–3 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Rafik Belghali|Belghali]] 45'<br>[[Riyad Mahrez|Mahrez]] 60', 90+3' |goli2=[[Marko Arnautović|Arnautović]] 28'<br>[[Marcel Sabitzer|Sabitzer]] 55'<br>[[Saša Kalajdžić|Kalajdžić]] 90+6' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021497 "Algeria vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12505/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Algeria v. Austria"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|ARG}} |goli1=[[Musa Al-Taamari|Al-Taamari]] 55' |goli2=[[Giovani Lo Celso|Lo Celso]] 19'<br>[[Lautaro Martínez|La. Martínez]] 31' pen<br>[[Lionel Messi|Messi]] 80' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ROM}} [[István Kovács (sodnik)|István Kovács]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021495 "Jordan vs Argentina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12503/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Argentina"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=COL, POR, COD, UZB <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_POR=1 |draw_POR=2 |loss_POR=0 |gf_POR=6 |ga_POR=1 |win_COD=1 |draw_COD=1 |loss_COD=1 |gf_COD=4 |ga_COD=3 |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=3 |gf_UZB=2 |ga_UZB=11 |win_COL=2 |draw_COL=1 |loss_COL=0 |gf_COL=4 |ga_COL=1 <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[João Neves|J. Neves]] 6' |goli2=[[Yoane Wissa|Wissa]] 45+5' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021502 "Portugal vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12511/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M23-POR-V-COD.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|UZB}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|COL}} |goli1=[[Abbosbek Fayzullaev|Fayzullaev]] {{goal|60}} |goli2=[[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] {{goal|40}}<br>[[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] {{goal|65}}<br>[[Jaminton Campaz|Campaz]] {{goal|90+9}} |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021504 "Uzbekistan vs Colombia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12513/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M24-UZB-V-COL-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 6', 39'<br>[[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Mendes]] 17'<br>[[Abduvohid Nematov|Nematov]] 60' o.g.<br>[[Rafael Leão|Leão]] 87' |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021503 "Portugal vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12512/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M47-POR-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1= [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] 76' |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.358 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021501 "Colombia vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12510/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M48-COL-V-COD-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|POR}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021505 "Colombia vs Portugal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12514/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Portugal"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COD}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Yoane Wissa|Wissa]] 68' pen, 90+1'<br>[[Fiston Mayele|Mayele]] 78' |goli2=[[Eldor Shomurodov|Shomurodov]] 10' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021500 "Congo DR vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12509/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Congo DR v. Uzbekistan"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ENG=2 |draw_ENG=1 |loss_ENG=0 |gf_ENG=6 |ga_ENG=2 |win_CRO=2 |draw_CRO=0 |loss_CRO=1 |gf_CRO=5 |ga_CRO=5 |win_GHA=1 |draw_GHA=1 |loss_GHA=1 |gf_GHA=2 |ga_GHA=2 |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=3 |gf_PAN=0 |ga_PAN=4 <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 12' pen., 42'<br>[[Jude Bellingham|Bellingham]] 47'<br>[[Marcus Rashford|Rashford]] 85' |goli2=[[Martin Baturina|Baturina]] 36'<br>[[Petar Musa|Musa]] 45+5' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.389 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021507 "England vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12516/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M22-ENG-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GHA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|PAN}} |goli1=[[Caleb Yirenkyi|Yirenkyi]] {{goal|90+5}} |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=42.942 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021510 "Ghana vs Panama {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12519/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M21-GHA-V-PAN-V2.pdf "Post match summary report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.983 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021506 "England vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12515/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M45-ENG-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1= |goli2=[[Ante Budimir|Budimir]] 54' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021511 "Panama vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12520/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M46-PAN-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] {{goal|62}}<br>[[Harry Kane|Kane]] {{goal|67}} |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021508 "Panama vs England {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12517/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. England"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CRO}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Petar Sučić|P. Sučić]] 31'<br>[[Nikola Vlašić|Vlašić]] 83' |goli2=[[Derrick Luckassen|Luckassen]] 73' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021509 "Croatia vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12518/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Croatia v. Ghana"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Razvrstitev tretjih === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |class_rules=1) Points; 2) Goal difference; 3) Goals scored; 4) Team conduct ("fair play") score; 5) Latest [[FIFA Men's World Ranking|FIFA ranking]] (June 11, 2026); 6) Previous FIFA ranking(s) report. |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GrK, GrF, GrL, GrE, GrB, GrJ, GrD, GrI, GrG, GrA, GrC, GrH <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GrA=1 |draw_GrA=0 |loss_GrA=2 |gf_GrA=2 |ga_GrA=3 |win_GrB=1 |draw_GrB=1 |loss_GrB=1 |gf_GrB=5 |ga_GrB=6 |win_GrC=1 |draw_GrC=0 |loss_GrC=2 |gf_GrC=1 |ga_GrC=4 |win_GrD=1 |draw_GrD=1 |loss_GrD=1 |gf_GrD=2 |ga_GrD=4 |win_GrE=1 |draw_GrE=1 |loss_GrE=1 |gf_GrE=2 |ga_GrE=2 |win_GrF=1 |draw_GrF=1 |loss_GrF=1 |gf_GrF=7 |ga_GrF=7 |win_GrG=0 |draw_GrG=3 |loss_GrG=0 |gf_GrG=3 |ga_GrG=3 |win_GrH=0 |draw_GrH=2 |loss_GrH=1 |gf_GrH=3 |ga_GrH=4 |win_GrI=1 |draw_GrI=0 |loss_GrI=2 |gf_GrI=8 |ga_GrI=6 |win_GrJ=1 |draw_GrJ=1 |loss_GrJ=1 |gf_GrJ=5 |ga_GrJ=7 |win_GrK=1 |draw_GrK=1 |loss_GrK=1 |gf_GrK=4 |ga_GrK=3 |win_GrL=1 |draw_GrL=1 |loss_GrL=1 |gf_GrL=2 |ga_GrL=2 <!--Team definitions--> |name_GrA={{fb|KOR}} |name_GrB={{fb|BIH}} |name_GrC={{fb|SCO}} |name_GrD={{fb|PAR}} |name_GrE={{fb|ECU}} |name_GrF={{fb|SWE}} |name_GrG={{fb|IRN}} |name_GrH={{fb|URU}} |name_GrI={{fb|SEN}} |name_GrJ={{fb|ALG}} |name_GrK={{fb|COD}} |name_GrL={{fb|GHA}} <!--Group definitions--> |show_groups=T |group_GrA=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina A|A]] |group_GrB=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina B|B]] |group_GrC=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|C]] |group_GrD=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina D|D]] |group_GrE=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina E|E]] |group_GrF=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina F|F]] |group_GrG=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina G|G]] |group_GrH=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina H|H]] |group_GrI=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina I|I]] |group_GrJ=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina J|J]] |group_GrK=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina K|K]] |group_GrL=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina L|L]] <!--Ranking tie-breaker notes--> |hth_GrL = Fair play score: Ghana −3, Ecuador −5 |hth_GrE = GrL <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |result4=KO |result5=KO |result6=KO |result7=KO |result8=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del|[[2026 FIFA World Cup#Knockout stage|Knockout stage]]|[[2026 FIFA World Cup knockout stage|knockout stage]]}} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N32 |style=white-space:nowrap|widescore=yes|bold_winner=high|3rdplace=yes |RD1=Šestnajstina finala |RD2=Osmina finala |RD3=Četrtfinale |RD4=Polfinale |RD5=Finale |Consol=Za 3. mesto <!--Date – Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2--> <!--Round of 32--> |29. junij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|GER}}|1 (3)|{{fb|PAR}} {{pso}}|1 (4) |30. junij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|FRA}}|3|{{fb|SWE}}|0 |28. junij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|RSA}}|0|{{fb|CAN}}|1 |29. junij – [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]]|{{fb|NED}}|1 (2)|{{fb|MAR}} {{pso}}|1 (3) |2. julij – [[Toronto]]|{{fb|POR}}|2|{{fb|CRO}}|1 |2. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|3|{{fb|AUT}}|0 |1. julij – [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]]|{{fb|USA}}|2|{{fb|BIH}}|0 |1. julij – [[Seattle]]|{{fb|BEL}} {{aet}}|3|{{fb|SEN}}|2 |29. junij – [[Houston]]|{{fb|BRA}}|2|{{fb|JPN}}|1 |30. junij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|CIV}}|1|{{fb|NOR}}|2 |30. junij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ECU}}|0 |1. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ENG}}|2|{{fb|COD}}|1 |3. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|ARG}} {{aet}}|3|{{fb|CPV}}|2 |3. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|AUS}}|1 (2)|{{fb|EGY}} {{pso}}|1 (4) |2. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}}|2|{{fb|ALG}}|0 |3. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|COL}}|1|{{fb|GHA}}|0 <!--Round of 16--> |4. julij – [[Philadelphia]]|{{fb|PAR}}|0|{{fb|FRA}}|1 |4. julij – [[Houston]]|{{fb|CAN}}|0|{{fb|MAR}}|3 |6. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|POR}}|0|{{fb|ESP}}|1 |6. julij – [[Seattle]]|{{fb|USA}}|1|{{fb|BEL}}|4 |5. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|BRA}}|1|{{fb|NOR}}|2 |5. julij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ENG}}|3 |7. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ARG}}|3|{{fb|EGY}}|2 |7. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}} {{pso}}|0 (4)|{{fb|COL}}|0 (3) <!--Quarterfinals--> |9. julij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|FRA}}|2|{{fb|MAR}}|0 |10. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|2|{{fb|BEL}}|1 |11. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|NOR}}||{{fb|ENG}}| |11. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|ARG}}||{{fb|SUI}}| <!--Semifinals--> |14. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|FRA}}||{{fb|ESP}}| |15. julij – [[Atlanta]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 99||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 100| <!--Final--> |19. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 101||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 102| <!--Match for third place--> |18. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|<!--{{fb|}}-->Poraženec Match 101||<!--{{fb|}}-->Poraženec tekme 102| }} === Šestnajstina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|28}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1= |goli2=[[Stephen Eustáquio|Eustáquio]] 90+2' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=69.237 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)| João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021518 "South Africa vs Canada {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Casemiro]] 56'<br>[[Gabriel Martinelli|Martinelli]] 90+5' |goli2=[[Kaišu Sano|Sano]] 29' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021516 "Brazil vs Japan {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=4:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Kai Havertz|Havertz]] 54' |goli2=[[Julio Enciso (nogometaš, rojen 2004)|Enciso]] 42' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.945 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021513 "Germany vs Paraguay {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Kai Havertz|Havertz]] {{penmiss}}<br>[[Joshua Kimmich|Kimmich]] {{pengoal}}<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] {{pengoal}}<br>[[Nick Woltemade|Woltemade]] {{penmiss}}<br>[[Nadiem Amiri|Amiri]] {{pengoal}}<br>[[Jonathan Tah|Tah]] {{penmiss}} |ksizid=3–4 |ks2={{pengoal}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]]<br>{{pengoal}} [[Gustavo Gómez|G. Gómez]]<br>{{pengoal}} [[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]]<br>{{penmiss}} [[Antonio Sanabria|Sanabria]]<br>{{penmiss}} [[Fabián Balbuena|Balbuena]]<br>{{pengoal}} [[José Canale|Canale]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Cody Gakpo|Gakpo]] 72' |goli2=[[Issa Diop (nogometaš)|Diop]] 90+1' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021522 "Netherlands vs Morocco {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Teun Koopmeiners|Koopmeiners]] {{pengoal}}<br>[[Justin Kluivert|Kluivert]] {{penmiss}}<br>[[Wout Weghorst|Weghorst]] {{pengoal}}<br>[[Quinten Timber|Timber]] {{penmiss}}<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] {{penmiss}} |ksizid=2–3 |ks2={{penmiss}} [[Neil El Aynaoui|El Aynaoui]]<br>{{pengoal}} [[Soufiane Rahimi|Rahimi]]<br>{{pengoal}} [[Chemsdine Talbi|Talbi]]<br>{{penmiss}} [[Achraf Hakimi|Hakimi]]<br>{{pengoal}} [[Ismael Saibari|Saibari]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 74' |goli2=[[Antonio Nusa|Nusa]] 39'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 86' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.665 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021514 "Côte d'Ivoire vs Norway {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 45', 74'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 53' |goli2= |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021523 "France vs Sweden {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 22'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 31' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021520 "Mexico vs Ecuador {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 75', 86' |goli2=[[Brian Cipenga|Cipenga]] 7' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021512 "England vs Congo DR {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Youri Tielemans|Tielemans]] 89', 120+5' pen |goli2=[[Habib Diarra|Diarra]] 25'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 51' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021525 "Belgium vs Senegal {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Folarin Balogun|Balogun]] 45'<br>[[Malik Tillman|Tillman]] 82' |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021524 "USA vs Bosnia and Herzegovina {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 36', 89'<br>[[Pedro Porro|Porro]] 66' |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021519 "Spain vs Austria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 68' pen<br>[[Gonçalo Ramos|Ramos]] 90+4' |goli2=[[Ivan Perišić|Perišić]] 53' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021526 "Portugal vs Croatia {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Breel Embolo|Embolo]] 10’<br>[[Dan Ndoye|Ndoye]] 46’ |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021527 "Switzerland vs Algeria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 55' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 13' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.244 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021515 "Australia vs Egypt {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Harry Souttar|Souttar]] {{penmiss}}<br>[[Jackson Irvine|Irvine]] {{pengoal}}<br>[[Awer Mabil|Mabil]] {{pengoal}}<br>[[Lucas Herrington|Herrington]] {{penmiss}} |ksizid=2–4 |ks2={{pengoal}} [[Mahmoud Saber|Saber]]<br>{{pengoal}} [[Ramy Rabia|Rabia]]<br>{{pengoal}} [[Mohamed Salah|Salah]]<br>{{pengoal}} [[Hossam Abdelmaguid|Abdelmaguid]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 29'<br>[[Lisandro Martínez|Li. Martínez]] 92'<br>[[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] 111' o.g. |goli2=[[Deroy Duarte|D. Duarte]] 59'<br>[[Sidny Lopes Cabral|Lopes Cabral]] 103' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021521 "Argentina vs Cabo Verde {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Jhon Arias (footballer)|J. Arias]] 14' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021517 "Colombia vs Ghana {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} === Osmina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Azzedine Ounahi|Ounahi]] 50', 82'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 90+8' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021530 "Canada vs Morocco {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1= |goli2=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 70' pen. |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021533 "Paraguay vs France {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Neymar]] 90+10' pen. |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 79', 90' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021532 "Brazil vs Norway {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–3 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 42'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 69' pen. |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 36', 38'<br>[[Harry Kane|Kane]] 60' pen. |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021531 "Mexico vs England {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=2:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=0-1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Mikel Merino|Merino]] 90+1' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021529 "Portugal vs Spain {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=1-4 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Malik Tillman|Tillman]] 31' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 9', 33'<br>[[Hans Vanaken|Vanaken]] 57'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 90 + 3' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021534 "USA vs Belgium {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3-2 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Cristian Romero|Romero]] 79'<br>[[Lionel Messi|Messi]] 83'<br>[[Enzo Fernandez|Fernandez]] 92' |goli2=[[Yasser Ibrahim|Ibrahim]] 15'<br>[[Mostafa Ziko|Ziko]] 67' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021528 "Argentina vs Egypt {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=0–0 {{pso}} |ekipa2={{fb|COL}} |goli1= |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021535 "Switzerland vs Colombia {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Granit Xhaka|Xhaka]] {{pengoal}}<br>[[Zeki Amdouni|Amdouni]] {{pengoal}}<br>[[Manuel Akanji|Akanji]] {{penmiss}}<br>[[Cedric Itten|Itten]] {{pengoal}}<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] {{pengoal}} |ksizid=4–3 |ks2={{pengoal}} [[Juan Fernando Quintero|Quintero]]<br>{{penmiss}} [[Davinson Sánchez|Sánchez]]<br>{{pengoal}} [[Jaminton Campaz|Campaz]]<br>{{penmiss}} [[Cucho Hernández|Hernández]]<br>{{pengoal}} [[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] }} === Četrtfinale === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|9}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 60'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.811 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021536 "France vs Morocco {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 5, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|10}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=2-1 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Fabián Ruiz|Ruiz]] 30'<br>[[Mikel Merino|Merino]] 88' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 41' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021538 "Spain vs Belgium {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 7, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=Tekma 99 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021539 "Norway vs England {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=Tekma 100 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)|João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021537 "Argentina vs Switzerland {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} == Statistika == === Strelci === {{columns-start}} ;8 golov * {{ikonazastave|ARG}} [[Lionel Messi]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Kylian Mbappé]] ;7 golov * {{ikonazastave|NOR}} [[Erling Haaland]] ;6 golov * {{ikonazastave|ENG}} [[Harry Kane]] ;5 golov * {{ikonazastave|FRA}} [[Ousmane Dembélé]] ;4 goli * {{ikonazastave|BRA}} [[Vinícius Júnior]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Jude Bellingham]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Julián Quiñones]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ismaila Sarr]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Oyarzabal]] ;3 goli * {{ikonazastave|BEL}} [[Charles De Ketelaere]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Romelu Lukaku]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Matheus Cunha]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Jonathan David]] * {{ikonazastave|COD}} [[Yoane Wissa]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Kai Havertz]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Deniz Undav]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Jiménez]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Ismael Saibari]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Brian Brobbey]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Cody Gakpo]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Elijah Just]] * {{ikonazastave|POR}} [[Cristiano Ronaldo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Johan Manzambi]] * {{ikonazastave|USA}} [[Folarin Balogun]] ;2 gola * {{ikonazastave|ALG}} [[Riyad Mahrez]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marko Arnautović]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Youri Tielemans]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Leandro Trossard]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Ermin Mahmić]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Cyle Larin]] * {{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Daniel Muñoz]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Emam Ashour]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mostafa Ziko]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Bradley Barcola]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Ramin Rezaeian]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Amad Diallo]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Nicolas Pépé]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daiči Kamada]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Ajase Ueda]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Azzedine Ounahi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Soufiane Rahimi]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Crysencio Summerville]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Habib Diarra]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Pape Gueye]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Merino]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Yasin Ayari]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Anthony Elanga]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Breel Embolo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Ruben Vargas]] * {{ikonazastave|USA}} [[Malik Tillman]] * {{ikonazastave|URU}} [[Maximiliano Araújo]] ;1 gol * {{ikonazastave|ALG}} [[Rafik Belghali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Nadhir Benbouali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Amine Gouiri]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Giovani Lo Celso]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lautaro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lisandro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Cristian Romero]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Enzo Fernandez]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Nestory Irankunda]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Connor Metcalfe]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Saša Kalajdžić]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marcel Sabitzer]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Romano Schmid]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Kevin De Bruyne]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Saelemaekers]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Hans Vanaken]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Kerim Alajbegović]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Jovo Lukić]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Casemiro]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Gabriel Martinelli]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Neymar]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Promise David]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Stephen Eustáquio]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Nathan Saliba]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Deroy Duarte]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Sidny Lopes Cabral]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Kevin Pina]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Hélio Varela]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jhon Arias]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jaminton Campaz]] * {{ikonazastave|COL}} [[Luis Díaz (nogometaš)|Luis Díaz]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Martin Baturina]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ante Budimir]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Musa]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ivan Perišić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Sučić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Nikola Vlašić]] {{column}} * {{ikonazastave|CUW}} [[Livano Comenencia]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Ladislav Krejčí (nogometaš, rojen 1999)|Ladislav Krejčí]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Michal Sadílek]] * {{ikonazastave|COD}} [[Brian Cipenga]] * {{ikonazastave|COD}} [[Fiston Mayele]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Nilson Angulo]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Gonzalo Plata]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mahmoud Saber]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Salah]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Trézéguet (nogometaš, rojen 1994)|Trézéguet]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Yasser Ibrahim]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Marcus Rashford]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Désiré Doué]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nathaniel Brown]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Jamal Musiala]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Felix Nmecha]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Leroy Sané]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Schlotterbeck]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Derrick Luckassen]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Caleb Yirenkyi]] * {{ikonazastave|HAI}} [[Wilson Isidor]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mohammad Mohebi]] * {{ikonazastave|IRQ}} [[Aymen Hussein]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Franck Kessié]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Džunja Ito]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daizen Maeda]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Keito Nakamura]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Kaišu Sano]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Ali Olwan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Nizar Al-Rashdan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Musa Al-Taamari]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Mateo Chávez]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Álvaro Fidalgo]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Luis Romo]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Issa Diop (nogometaš)|Issa Diop]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Achraf Hakimi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Gessime Yassine]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Virgil van Dijk]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Jan Paul van Hecke]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Finn Surman]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Thelo Aasgaard]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Antonio Nusa]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Leo Skiri Østigård]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Marcus Holmgren Pedersen]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Julio Enciso (nogometaš)|Julio Enciso]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Matías Galarza]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Rafael Leão]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Nuno Mendes]] * {{ikonazastave|PRT}} [[João Neves]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Gonçalo Ramos]] * {{ikonazastave|QAT}} [[Hassan Al-Haydos]] * {{ikonazastave|KSA}} [[Abdulelah Al-Amri]] * {{ikonazastave|SCO}} [[John McGinn]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ibrahim Mbaye]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Iliman Ndiaye]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Thapelo Maseko]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Teboho Mokoena]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Hwang In-beom]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Oh Hyeon-gyu]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Álex Baena]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Porro]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Fabián Ruiz]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Lamine Yamal]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Viktor Gyökeres]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Alexander Isak]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Mattias Svanberg]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Dan Ndoye]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Granit Xhaka]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Hazem Mastouri]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Omar Rekik]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Kaan Ayhan]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Arda Güler]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Barış Alper Yılmaz]] * {{ikonazastave|USA}} [[Sebastian Berhalter]] * {{ikonazastave|USA}} [[Alex Freeman]] * {{ikonazastave|USA}} [[Giovanni Reyna]] * {{ikonazastave|USA}} [[Auston Trusty]] * {{ikonazastave|URU}} [[Agustín Canobbio]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Abbosbek Fayzullayev]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Eldor Shomurodov]] ;1 avtogol * {{ikonazastave|AUS}} [[Cameron Burgess]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|CPV}} [[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] (proti Argentini) * {{ikonazastave|IRQ}} [[Ayman Hussein]] (proti Norveški) * {{ikonazastave|JOR}} [[Yazan Abu Arab]] (proti Avstriji) * {{ikonazastave|MAR}} [[Yassine Bounou]] (proti Haitiju) * {{ikonazastave|PAR}} [[Damián Bobadilla]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mahmud Abunada]] (proti Bosni in Hercegovini) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mohamed Manai]] (proti Kanadi) * {{ikonazastave|SAU}} [[Hassan Al-Tambakti]] (proti Španiji) * {{ikonazastave|CHE}} [[Miro Muheim]] (proti Katarju) * {{ikonazastave|TUN}} [[Ellyes Skhiri]] (proti Nizozemski) * {{ikonazastave|UZB}} [[Abduvohid Nematov]] (proti Portugalski) ;2 avtogola * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Hany]] (proti Avstraliji in Belgiji) {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} === Poročila === {{reflist|group=Poročilo}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] ijyf2v621m8tsuxqckixmjub3q83y8u 0 604363 6709494 6700736 2026-07-10T23:04:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709494 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Orožje|is_missile=yes|image=[[Slika:Missile MBDA Brimstone.jpg|300px]]|caption=Trojček raket Brimstone|name=Brimstone|type=[[Izstrelek zrak-zemlja|Raketa zrak-zemlja]] <br />[[Izstrelek zemlja-zemlja|Raketa zemlja-zemlja]]|origin=Združeno kraljestvo|manufacturer=[[MBDA UK]], [[Henlow]]|design_date=1996|variants={{ubl | Enojni način | Dvojni senzor | Brimstone 2 | Brimstone 3 }}|production_date=1999|service=2005|used_by=[[Royal Air Force]]<br />[[Saudsko kraljevo letalstvo]]<br />[[Nemške zračne sile]]<br />[[Ukrajinske zračne sile]]<!-- [[#Operators|See ''operators'']] -->|wars=[[Operacija Telic]]<br />[[Operacija Herrick]]<br />[[Operacija Ellamy]]<br />[[Operacija Shader]]<br />[[Rusko-ukrajinska vojna]]|diameter=180 mm<ref name="Brimstone MBDA"/><ref name="Brimstone datasheet"/>|wingspan=|weight=50 kg<ref name="Brimstone MBDA"> {{cite web |url=https://www.mbda-systems.com/product/brimstone/ |title=BRIMSTONE |publisher=MBDA |archive-url=https://web.archive.org/web/20200727135935/https://www.mbda-systems.com/product/brimstone/ |archive-date=2020-07-27 |url-status=live }}</ref><ref name="Brimstone datasheet"> {{cite web |url=https://www.mbda-systems.com/wp-content/uploads/2018/08/2018-BRIMSTONE-datasheet-2.pdf |title=BRIMSTONE datasheet 2 |publisher=MBDA |year=2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200813142416/https://www.mbda-systems.com/wp-content/uploads/2018/08/2018-BRIMSTONE-datasheet-2.pdf |archive-date=2020-08-13 |url-status=live }}</ref>|length=1.8 m<ref name="Brimstone MBDA"/><ref name="Brimstone datasheet"/>|speed=~450 m/s (~ Mach 1.3)|vehicle_range={{ubli | Brimstone I<br />20 km iz letala, 12 km iz helikopterja | Brimstone II<br />60 km iz letala, 40 km iz helikopterja<ref>{{cite web | url=https://www.forbes.com/sites/davidhambling/2022/11/28/new-british-brimstone-2-missiles-are-bad-news-for-russian-tanks-artillery-air-defense-command-posts/?sh=1472b9481b97 | title=New British Brimstone 2 Missiles Are Bad News for Russian Tanks, Artillery, Air Defense and Command Posts | website=[[Forbes]] }}</ref> }}|filling=6.3 kg [[Visokoeksplozivni protitankovski projektil|HEAT]] tandem bojna glava<ref name="CSIS Brimstone">{{cite web|title=Brimstone Missile |url=https://missilethreat.csis.org/missile/brimstone/|publisher=Missile Defense Project at the Center for Strategic and International Studies (CSIS) |date=30 July 2021}}</ref>|engine=[[Raketni motor na trdno gorivo]]|guidance=94-GHz [[aktivno radarsko vodenje]] in [[inercialna navigacija|INS]] avtopilot; dvojni način, II in III dodano [[lasersko vodenje]]<ref name="flightglobal.com"/>|number=|detonation=Kontaktni [[detonator]]<br /> Ukazni detonator <ref name="CSIS Brimstone"/>|launch_platform={{ubl | [[Panavia Tornado|Tornado GR4]] | [[Eurofighter Typhoon]] | Hydra dron (v razvoju) | | [[General Atomics MQ-9 Reaper#Protector|Protector]] (predvideno) <ref name="Protector">{{cite news|title=Brimstone Reaper integration still in the pipeline|url=https://www.flightglobal.com/news/articles/brimstone-reaper-integration-still-in-the-pipeline-423282/|access-date=21 March 2016|agency=Flightglobal|date=18 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20260128165703/https://www.flightglobal.com/civil-uavs/brimstone-reaper-integration-still-in-the-pipeline/120045.article|archivedate=28 Januar 2026}}</ref> }}}} '''Brimstone''' je napadalna raketa za kopenske napade, ki jo je za britansko [[Kraljevo vojno letalstvo|kraljevo letalstvo]] razvilo podjetje MBDA UK. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.army-technology.com/projects/brimstone/|title=Brimstone Advanced Anti-Armour Missile|accessdate=15 April 2023}}</ref> Prvotno je bila namenjena uporabi po principu "[[Izstreli-in-pozabi|izstreli in pozabi]]" proti množičnim formacijam sovražnikovih oklepnih vozil, pri čemer je uporabljala [[Aktivno radarsko vodenje|aktivni radarski]] iskalnik z milimetrskimi valovi (mmW), ki je zagotavljal natančnost tudi proti premikajočim se ciljem. Izkušnje v Afganistanu so privedle do dodajanja laserskega vodenja v dvojno-modalni raketi Brimstone, kar je "opazovalcu" omogočilo, da izbere specifične cilje z najvišjo prioriteto, kar je še posebej uporabno za zmanjšanje kolateralne škode, ko so na območju bile prijateljske sile ali civilisti. Tandemska kumulativna [[Visokoeksplozivni protitankovski projektil|bojna glava]] je veliko učinkovitejša proti sodobnim tankom kot starejše podobno orožje, kot je raketa AGM-65G Maverick. Vendar pa Maverick nosi 136 kg bojno glavo, ki nadomesti razliko v zasnovi. Tri Brimstone rakete so nameščene na izstrelitveni napravi, ki zaseda eno samo orožno postajo, kar omogoča, da eno letalo nosi več raket. Po dolgotrajnem razvojnem programu je leta 2005 v uporabo na letalih RAF [[Panavia Tornado|Tornado]] stopila eno načinovna oziroma "milimetrska" Brimstone raketa, leta 2008 pa njena dvonačinovna različica. Slednja se je pogosto uporabljala v Afganistanu in Libiji. Izboljšana Brimstone 2 naj bi se začela uporabljati oktobra 2012, vendar so težave z novo bojno glavo iz TDW in raketnim motorjem ROXEL načrtovani datum prestavile na november 2015.<sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (September 2021)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> Pri MBDA preučujejo uporabo sistema Brimstone na ladjah, jurišnih helikopterjih, [[Brezpilotno zračno plovilo|brezpilotnih letalnikih]] in površinskih izstrelitvenih sistemih, ne pa tudi na letalu [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]]. <ref>{{Navedi splet|last=Corfield|first=Gareth|title=National Audit Office: UK's military is buying more than it can afford|url=https://www.theregister.co.uk/2017/01/27/military_equipment_budget_unaffordable_warns_nao/|website=The Register|date=27 January 2017}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Baldwin|first=Harriett|title=Military Aircraft:Written question|url=http://www.parliament.uk/business/publications/written-questions-answers-statements/written-question/Commons/2017-01-17/60456/|website=UK Parliament|date=17 January 2017}}</ref> Raketo so kupile Nemčija, Katar in Saudova Arabija. Stroški na raketo so bili leta 2015 ocenjeni na 175.000 funtov na raketo<ref name="bloomberg.com">{{Navedi novice|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2015-12-03/brimstone-missiles-target-islamic-state-as-u-k-joins-syria-war|title=Brimstone Missile Joins Syria War as U.K. Hits Islamic State|first=Benjamin D. Katz|last=_benkatz|work=[[Bloomberg News]]|date=3 December 2015|accessdate=2 August 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Who, What, Why: What is the Brimstone missile?|work=[[BBC News Online]] Magazine|date=4 December 2015|url=https://www.bbc.co.uk/news/magazine-34973203}}</ref> [potrebna posodobitev] == Razvoj == === Prejšnji razvoji === V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo razvitih več britanskih konceptov protioklepnih sistemov zrak-zemlja, vključno z raketo SNEB, predlagano različico [[Swingfire]] Hawkswing in nazadnje kasetno bombo BL.755. V tem času je bilo ponujenih tudi nekaj alternativ, vključno s predlogom Hawker Siddeley Dynamics - Cluster Martel iz leta 1966, pri katerem os na sprednji del rakete Martel namestili kasetni razpršilnik, ki bi zagotovil možnost distanciranja. {{Sfn|Gibson|Buttler|2007|p=83}} === AST.1227 === BL.755 je bila dolga leta osnova za protioklepne napade zrak-zemlja [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevega letalstva]] (RAF), vendar je vedno veljala za "drago", če jo je bilo treba uporabiti proti posameznim ciljem namesto proti množičnim napadom. Obstajali so tudi pomisleki glede uporabe takšnega orožja v bližini prijateljskih čet. To je konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja privedlo do cilja 1227 (AST.1227) letalskega štaba za vodeno orožje, ki bi nadomestil BL.755. {{Sfn|Gibson|Buttler|2007|p=83}} Eden prvih odgovorov na AST.1227 je bila modifikacija majhne rakete [[ASRAAM|SRAM]], ki je bila prvotno zasnovana za nošenje v podvozjih z več raketami, kar pomeni, da bi jih v načinu zrak-zemlja lahko nosili veliko število. Vendar je ministrstvo za tehnologijo izrazilo zaskrbljenost glede uporabe [[Infrardeče vodenje|infrardečega iskalnika]] v protitankovski vlogi, zlasti zaradi morebitne uporabe proti-infrardečih "bleščalnih" naprav in drugih protiukrepov. {{Sfn|Gibson|Buttler|2007|p=83}} Naslednji poskus je bil prilagoditev trupa rakete Rapier za namestitev laserskega iskalnika, bodisi zasnove Martina Mariette, ki je bila uporabljena na izstrelku M712 Copperhead, bodisi podobne švedske RB.83, ki je bila prav tako uporabljena v boju zemlja-zrak. Rezultat je bila "Sabre", ki naj bi imela 80-odstotno stopnjo zadetkov z enim izstrelkom in sposobnost, da eno letalo nosi do 10 raket. Prav tako se je lahko uporabljala na [[Helikopter|helikopterjih]], ne le kot zamenjava za Hawkswing, temveč tudi kot orožje zrak-zrak proti sovražnim helikopterjem in nizkoletečim letalom. {{Sfn|Gibson|Buttler|2007|p=83}} AST.1227 je bil leta 1981 opuščen, skupaj z njim pa tudi Sabre zaradi razvoja "pametnega" streliva v ZDA. To je istega leta privedlo do izdaje AST.1238, {{Efn|Janes says 1982, Gibson/Buttler say 1981.}} ki je zahteval dolgoročni projekt za razvoj samovodenega orožja z uporabo radarske iskalne naprave z milimetrsko valovno dolžino. {{Sfn|Gibson|Buttler|2007|p=84}} === AST.1238 === Za projektil AST. 1238 je novembra 1987 prispelo osem ponudb, vendar je bil februarja 1988 izbor zmanjšan na pet. Med njimi je bil tudi Hunting Engineering Smart Weapon Anti-Armour, brezpogonski razpršilnik s šestnajstimi podstrelivi, ki bi se izstrelila na vnaprej izbrano lokacijo in nato uporabila iskalnike mmW. BAe Dynamics je predlagal dva modela, enega od Hatfielda, ki je temeljil na trupu AGM-65 Maverick z novo bojno glavo in slikovnim infrardečim iskalnikom, Stevenage pa je imel drugi koncept, ki je temeljil na njihovem protioklepnem [[Možnar|minometnem]] izstrelku Merlin. Letalski oddelek BAE je dodal sistem DASA (takrat MBB SE) VERBAL, ML Aviation in Rheinmetall pa sta ponudila še en kasetni razpršilnik. Nazadnje sta Marconi in Rockwell ponudila Brimstone, različico [[Longbow Hellfire AGM-114|AGM-114 Hellfire]] z iskalnikom mmW. <ref name="janes">{{Navedi časopis|year=1988|title=Multi-national bids for UK air-launched weapon|url=https://archive.org/details/sim_janes-international-defense-review-idr_1988_21_3|journal=International Defense Review|volume=21|issue=3|pages=225|via=Internet Archive}}</ref> Pri [[Texas Instruments]] so predložil Griffin-38, majhno orožje za neposredni napad, vendar je bilo brezpogonsko in ni imelo zahtevanega dosega. {{Sfn|Gibson|Buttler|2007|p=84}} Projekt se je uradno začel leta 1988, pred koncem [[Hladna vojna|hladne vojne]], a je bil odpovedan. === Izkušnje z zalivsko vojno, SR(A).1238 === Bojne izkušnje v [[Zalivska vojna|Zalivski vojni]] leta 1991 so privedle do ponovne ocene številnih britanskih programov orožja. Kraljevo letalstvo (RAF) je ugotovilo, da je bila njihova doktrina napadov na nizki ravni preveč specializirana za izvajanje globokih preprečevalnih in protiletalskih napadov. Ko so bila njihova letala [[Panavia Tornado]] uporabljena v protioklepni vlogi, so bila izpostavljena zemeljskemu ognju, zato so sklenili, da je potrebna določena raven orožja za boj na daljavo. AST.1238 je bil ponovno aktiviran in postal je Staff Requirement (Air) SR(A).1238. {{Sfn|Gibson|Buttler|2007|p=84}} SR(A).1238 je prejel pet novih ponudb. Sistem protioklepnega orožja Thorn je bil motoriziran BL.775. Hunting je predlagal majhen [[Manevrirni izstrelek|manevrirni izstrelek,]] ki je temeljil na nemškem sistemu Mehrzweckwaffe-2, motorizirani različici nemškega razpršilnika kasetnih bomb Mehrzweckwaffe-1. Znan kot Smart Weapon Anti-ARMour (SWAARM), je namesto velikega števila bomb izstrelil majhno število pametnih izstrelkov. [[Texas Instruments]] je predložil podoben Griffin-38, vendar je bil brez motorja in ni imel zahtevanega dosega. {{Sfn|Gibson|Buttler|2007|p=84}} Tako sta v igri ostala dva modela. BAe Dynamics je predlagal posodobljeno različico svojega prejšnjega koncepta, ki je temeljil na SRAM-u, z uporabo novejše in večje [[ASRAAM]], imenovano Typhoon. GEC-Marconi je ponudil svoje napredno protioklepno orožje (AAAW), bolj izpopolnjeno različico svojega prejšnjega koncepta, ki je temeljil na Hellfire-u, z uporabo 9 GHz MMW iskalnika, ki je bil popolnoma "izstreli in pozabi" in se je lahko uporabljal v vseh vremenskih razmerah. Typhoon se mu po zmogljivosti ni niti približal, zato je AAAW zmagal na tekmovanju. {{Sfn|Gibson|Buttler|2007|p=84}} Pogodba je bila prvotno dodeljena podjetju GEC-Marconi (katerega raketni oddelki so zdaj del podjetja MBDA) <ref>[http://typhoon.starstreak.net/common/AG/brimstone.html Brimstone Contract Announced – November 1996] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090714131011/http://typhoon.starstreak.net/common/AG/brimstone.html|date=2009-07-14}} typhoon.starstreak.net</ref> Prva zemeljska izstrelitev rakete Brimstone se je zgodila avgusta 1999, prva izstrelitev rakete iz zraka pa septembra 2000 z letala [[Panavia Tornado|Tornado GR4]]. <ref name="Harding">{{Citat|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/libya/8463799/Libya-RAF-fears-over-missile-shortages.html|title=Libya: RAF fears over missile shortages|first=Thomas|last=Harding|journal=Daily Telegraph|date=20 April 2011|access-date=17 June 2011|place=London}}</ref> == Oblikovanje == Brimstone ima 63 kg tandemsko kumulativno bojno glavo z manjšim začetnim nabojem, okoli 100 g, zasnovanim za sprožitev [[Reaktivni oklep|reaktivnega oklepa]], ki mu sledi večji, bolj uničujoč 62 kg naboj, zasnovan za prebijanje in poraz osnovnega oklepa. <ref name=":0">{{Navedi splet|title=Brimstone Guided Missile|url=https://www.thinkdefence.co.uk/brimstone-guided-missile/|website=thinkdefence.co.uk|date=24 July 2021|publisher=Think Defence|accessdate=16 April 2022}}</ref> Ocenjeno je bilo, da bo Brimstone nekajkrat učinkovitejša od AGM-65G Maverick proti sodobnim tankom in 20-krat učinkovitejša od kasetne bombe BL755. <ref>{{Citat|url=https://www.nao.org.uk/wp-content/uploads/2000/11/9900970.pdf|title=MoD Major Projects Report 2000|publisher=National Audit Office|date=22 November 2000|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110805170329/http://www.nao.org.uk/idoc.ashx?docId=0999143d-1117-4285-81d5-5f3326c6ffd5&version=-1|archivedate=5 August 2011|quote=BL755 is now assessed as having less than 5 per cent of the capability against modern tanks that Brimstone will have}}</ref> V boju je Brimstone pokazala natančnost in zanesljivost, "oboje precej nad 90 odstotkov", je sporočilo ministrstvo za obrambo; <ref name="desider201203">{{Citat|url=http://www.mod.uk/NR/rdonlyres/DE662D65-CB8B-49B8-AEBC-490294AC9D4C/0/desider46_March2012U.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120403205249/http://www.mod.uk/NR/rdonlyres/DE662D65-CB8B-49B8-AEBC-490294AC9D4C/0/desider46_March2012U.pdf|archivedate=2012-04-03|page=7|title=500 up for Brimstone|journal=Desider|date=March 2012|number=46}}</ref> Načelnik letalstva Sir Stephen Dalton je dejal, da je 98,3 % do 98,7 % izstreljenih bomb Brimstone v Libiji "naredilo točno to, kar smo pričakovali". <ref>{{Citat|url=https://publications.parliament.uk/pa/cm201012/cmselect/cmdfence/950/95007.htm#a28|title=Defence Committee – Ninth Report, Operations in Libya|journal=Hansard|date=25 January 2012}}</ref> === Ciljanje in senzorji === Brimstone je raketa tipa »[[Izstreli-in-pozabi|izstreli in pozabi]]«, v katero častnik orožnih sistemov (WSO) pred izstrelitvijo naloži podatke o ciljanju. Programira se lahko tako, da se prilagodi posebnim zahtevam misije. Ta zmogljivost vključuje možnost iskanja ciljev na določenem območju (na primer tistih v bližini prijateljskih sil) in samouničenje, če ne najde cilja na določenem območju. Poleg polavtonomne sposobnosti samostojnega določanja ciljev ima Brimstone tudi zmožnost določiti, kam je tarčo najbolje zadeti, da se povzroči največ škode. Napredni senzorski paket rakete vključuje izjemno visokofrekvenčni radar, ki orožju omogoča, da slika cilj in s tem izbere lokacijo cilja. Ker je v zraku naenkrat lahko kar štiriindvajset raket, je sistem za ciljanje rakete potreboval tudi [[algoritem]], ki zagotavlja, da rakete zadenejo cilje vrazporejeno in ne vse hkrati. Brimstone se lahko izstreli v več profilih napada; neposredno ali posredno proti posameznim ciljem, koloni ciljev ali proti nizu ciljev. Slednji način uporablja zmogljivost napada s salvom za več uničenj na spopad. Ko je raketa izstreljena, se lahko platforma prosto umakne s ciljnega območja ali napade druge cilje. <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|title=Brimstone|date=June 2014|publisher=MBDA Missile Systems|url=http://www.mbda-systems.com/mediagallery/files/dual-mode-brimstone_background-1402652553.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714173757/http://www.mbda-systems.com/mediagallery/files/dual-mode-brimstone_background-1402652553.pdf|archivedate=14 July 2014}}</ref> === Sistem za izstrelitev === <templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>{{External media|float=right|image1=[https://www.mbda-systems.com/sites/mbda/files/2024-07/MBDA_0183378_WEB.jpg <!-- old broken image https://www.army-technology.com/projects/brimstone/brimstone8.html --> Harrier with four Brimstone launchers]}} Vsak izstrelitveni sistem nosi tri rakete na tirnicah. To omogoča, da eno letalo nosi veliko število raket; na primer: lovec [[Eurofighter Typhoon|Typhoon]] bi lahko nosil do šest izstrelnih sistemov, kar pomeni največjo nosilnost osemnajstih raket Brimstone, poleg uporabne nosilnosti [[Raketa zrak-zrak|zrak-zrak]]. Raketo je nosilo letalo [[Panavia Tornado|Tornado GR4]] v službi RAF. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.aviationweek.com/aw/generic/story.jsp?id=news/awx/2011/04/19/awx_04_19_2011_p0-313196.xml&channel=defense|publisher=Aviation Week|title=Interest Grows In Dual-Mode Brimstone|date=20 April 2011|first=Robert|last=Wall|accessdate=18 June 2011}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Mrtva povezava|date=October 2023|bot=InternetArchiveBot}}</ref> Februarja 2014 je Nacionalni revizijski urad opozoril na morebitno vrzel v zmogljivostih v obstoječih načrtih za namestitev Brimstone na Typhoon leta 2021, dve leti po upokojitvi Tornada; junija 2014 je ministrstvo za obrambo napovedalo študijo za pospešitev tega na leto 2018 in preučitev skupnega izstrelitvenega sistema, ki bi lahko izstrelil tudi SPEAR Cap 3.<ref name="FG20140619">{{Navedi splet|url=http://www.flightglobal.com/news/articles/bae-contracted-to-study-brimstone-2-for-typhoon-400590/|title=BAE contracted to study Brimstone 2 for Typhoon|last=Stevenson|first=Beth|date=19 June 2014|website=www.flightglobal.com|publisher=Reed Business Information|accessdate=19 June 2014}}</ref> Pri MBDA so izstrelili testne rakete iz brezpilotnega letala [[General Atomics MQ-9 Reaper|MQ-9 Reaper]]<ref name="FG20140619" /> in preučujejo uporabo Brimstone na jurišnih helikopterjih in površinskih izstrelitvenih sistemih. Načrtovano je bilo, da bo Brimstone integrirana v floto letal RAF [[Harrier Jump Jet|Harrier]] v okviru zmogljivosti D programa JUMP, predvideni datum začetka uporabe pa je bilo leto 2009. <ref name="Withington">{{Citat|first=Thomas|last=Withington|url=http://www.defencemanagement.com/article.asp?id=329&content_name=Aviation&article=9493|title=The great GR9 journey|journal=Defence Management Journal|number=40|year=2008|access-date=17 June 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722100522/http://www.defencemanagement.com/article.asp?id=329&content_name=Aviation&article=9493|archivedate=22 July 2011}}</ref> <ref name="MBDA">{{Navedi splet|url=http://www.mbda-systems.com/mbda/site/ref/scripts/EN_DUAL-MODE-BRIMSTONE_416.html|title=Dual Mode Brimstone|publisher=MBDA Missile System|accessdate=17 June 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110601002618/http://www.mbda-systems.com/mbda/site/ref/scripts/EN_DUAL-MODE-BRIMSTONE_416.html|archivedate=1 June 2011}}</ref> Harrier GR9 je prvič poletel z 12 Brimstoni 14. februarja 2007. <ref name="Withington" /> Konec leta 2009 se je Brimstone "bližala koncu integracije v Harrier", vendar je bilo julija 2010 poročano, da bo to preloženo, dokler leta 2012 ne bo na voljo različica rakete z neobčutljivim strelivom <ref>{{Citat|last=Copeland|first=Gavin|title=MBDA targets future challenges|date=December 2009|url=http://www.science.mod.uk/codex/issue5/features/features8.aspx|journal=Defence Codex|number=5|page=45|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110814075609/http://www.science.mod.uk/codex/issue5/features/features8.aspx|archivedate=2011-08-14}}</ref> <ref name="Flight20100701">{{Citat|date=1 July 2010|publisher=Flight International|title=BAE to test MBDA's new Brimstone variant with Tornado GR4|first=Niall|last=O’Keeffe|url=http://www.flightglobal.com/articles/2010/07/01/343909/bae-to-test-mbdas-new-brimstone-variant-with-tornado.html|access-date=18 June 2011}}</ref> Brimstone še ni bila uradno odobrena za uporabo na tem tipu, ko so bili britanski Harrierji konec leta 2010 umaknjeni iz uporabe. Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] leta 2022 se je Velika Britanija odločila, da bo Ukrajini dobavila rakete Brimstone, <ref>{{Navedi splet|title=UK will send 600 more Brimstone missiles to Ukraine|url=https://www.politico.eu/article/ben-wallace-united-kingdom-ukraine-war-send-extra-600-brimstone-missiles-to-russia-battlefield-estonia-western-vladimir-putin-london-nato/|date=19 January 2023}}</ref> vendar Ukrajina ni imela ustreznega letala za izstrelitev sistema. Velika Britanija je razvila ''oklepno vozilo Wolfram'', ki temelji na podaljšanem podvozju Supacat 6x6. <ref>{{Navedi splet|title=Britain develops ground-based platforms to launch Brimstone missiles specially for Ukraine|url=https://www.ukrinform.net/rubric-defense/3739256-britain-develops-groundbased-platforms-to-launch-brimstone-missiles-specially-for-ukraine.html|date=23 July 2023|accessdate=2026-06-18|archive-date=2026-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20260619001005/https://www.ukrinform.net/rubric-defense/3739256-britain-develops-groundbased-platforms-to-launch-brimstone-missiles-specially-for-ukraine.html|url-status=dead}}</ref> Brimstone 3 ima možnost izstrelitve zemlja-zemlja. <ref>{{Navedi splet|title=MBDA conducts first Brimstone 3 firing {{!}} Press Release|url=https://www.mbda-systems.com/press-releases/mbda-conducts-first-brimstone-3-firing/|accessdate=2023-10-15|website=MBDA|language=en-US}}</ref> Za Brimstone je bilo zasnovanih več možnosti izstrelitve iz vozil, kot so ARES, misijski modul za Boxer, [[Challenger 2]], Supacat HMT in številna brezpilotna vozila (UGV). <ref>{{Navedi splet|date=2022-11-05|title=Brimstone Guided Missile - Think Defence|url=https://www.thinkdefence.co.uk/2022/11/brimstone-guided-missile/|accessdate=2023-10-15|website=www.thinkdefence.co.uk|language=en-GB}}</ref> == Operativna uporaba == [[Slika:Brimstone_missile_at_RAF_Museum_London.JPG|sličica|Enonačinovana Brimstone raketa na ogled v muzeju RAF v Londonu]] Operativna odobritev rakete se je zaradi nerazpoložljivosti poskusnega letala Tornado zavlekla za 12 mesecev, saj so se pri RAF namesto tega odločili, da bodo pred vojno v Iraku pospešili razvoj križarske rakete Storm Shadow, ki se izstreljuje iz zraka, vendar je nadaljnja 6-mesečna zamuda posledica preoblikovanja avtopilota za varno izstrelitev pri višjih hitrostih. Izdelanih je bilo več kot 2000 raket. <ref name="Harding"/> === Dvojno-načinovno delovanje Brimstone === Prvotno Brimstone v Afganistanu ni bilo mogoče uporabiti, saj so pravila delovanja zahtevala "man-in-the-loop" vodenje. V skladu z nujno operativno zahtevo leta 2008 so bile narejene spremembe iskalnika in programske opreme na več kot 300 obstoječih raketah, da bi ustvarili Brimstone z dvojnim načinom delovanja. <ref name="MBDA"/> Nove rakete je mogoče lasersko voditi v skladu s standardom STANAG 3733, hkrati pa ohranjajo milimetrski valovni iskalnik; pilot lahko izbere kateri koli način iz pilotske kabine ali pa uporablja oba hkrati. <ref name="MBDA" /> Lasersko vodenje omogoča zaznavanje določenih sovražnikovih ciljev v gneči, medtem ko milimeterski radar zagotavlja natančnost proti premikajočim se ciljem. Razvoj in nabava originalnih enonačinovnih raket je stala 370 milijonov funtov, <ref name="Hansard20100210">{{Citat|url=http://services.parliament.uk/hansard/Commons/ByDate/20100210/writtenanswers/part002.html#heading009|title=House of Commons Written Answers|publisher=Hansard|date=10 February 2010|access-date=18 June 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111122151602/http://services.parliament.uk/hansard/Commons/ByDate/20100210/writtenanswers/part002.html#heading009|archivedate=2011-11-22}}</ref> znesek pa je bil napihnjen zaradi računovodskih stroškov, povezanih z zamudami. Razvoj dvojne različice je stal dodatnih 10 milijonov funtov. <ref name="Hansard20100210" /> ''Daily Telegraph'' je poročal, da so dvojne rakete stale 105.000 funtov, <ref name="Harding"/> kar je primerljivo s stroški rakete AGM-65 Maverick; ministrstvo za obrambo je navedlo le bruto knjigovodsko vrednost 175.000 funtov, ki vključuje stroške razvoja in nakupne stroške rakete. <ref name="Hansard 2011-05-17">{{Citat|url=http://services.parliament.uk/hansard/Commons/bydate/20110517/writtenanswers/part001.html#heading006|title=House of Commons Written Answers|publisher=Hansard|date=17 May 2011|access-date=17 June 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111122132023/http://services.parliament.uk/hansard/Commons/ByDate/20110517/writtenanswers/part001.html#heading006|archivedate=2011-11-22}}</ref> Nadgradnja enonačinovne rakete v dvonačinovno stane med 35.000 in 45.000 funtov plus DDV, odvisno od naročenih količin. <ref name="Hansard20110509">{{Citat|url=https://publications.parliament.uk/pa/cm201011/cmhansrd/cm110509/text/110509w0002.htm#11050936000011|title=House of Commons Written Answers|publisher=Hansard|date=9 May 2011|access-date=5 April 2012}}</ref> === Brimstone 2 (SPEAR 2) === Marca 2010 je bila Brimstone izbran kot osnova za zahteve RAF v okviru programa Selective Precision Effects At Range (SPEAR) Capability 2 Block 1. Pogodba o demonstraciji in proizvodnji je "znatno" povečala zmogljivost rakete ter pretvorila bojno glavo in raketni motor za uporabo neobčutljivega streliva. <ref name="MBDA"/> Brimstone 2 ima izboljšan iskalnik, bolj modularno zasnovo ter izboljšave trupa in programske opreme za "splošno povečanje zmogljivosti z izboljšavami dosega in območja delovanja", <ref name="Flight20120313">{{Citat|url=http://www.flightglobal.com/news/articles/mbda-reveals-brimstone-2-missile-work-for-uk-369437/|title=MBDA reveals Brimstone 2 missile work for UK|first=Craig|last=Hoyle|place=London|date=13 March 2012|journal=Flight International}}</ref> vključno z "več kot 200-odstotnim povečanjem" največjega dosega. <ref name="Hoyle20131021">{{Navedi novice|url=http://www.flightglobal.com/news/articles/pictures-brimstone-2-passes-test-against-high-speed-vehicle-391932/|title=Pictures: Brimstone 2 passes test against high-speed vehicle|first=Craig|last=Hoyle|work=Flight International|date=21 October 2013}}</ref> Pet-izvodna testna kampanja oktobra 2013 se je zaključila z uspešnim napadom na poltovornjak, ki je vozil s hitrostjo 110km/h v prometnem okolju z gnečo. Brimstone 2 naj bi bila na lovcu Tornado uvedena v uporabo novembra 2015. <ref name="FG20140619"/> Nadalje je bila posodobljena z neobčutljivim raketnim motorjem in bojno glavo, ki sta skladna s predpisi o strelivu, in je bila julija 2016 sprejeta v uporabo pri RAF za uporabo na lovcu Tornado GR4. <ref name="Hoyle20131021" /> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.mbda-systems.com/press-releases/mbdas-newest-brimstone-missile-enters-raf-service/|title=MBDA'S Newest Brimstone Missile Enters RAF Service|publisher=MBDA}}</ref> Preizkušena je bila tudi na lovcu Eurofighter Typhoon in jurišnem helikopterju AH-64E Apache. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.janes.com/article/62277/farnborough-2016-brimstone-2-enters-service-begins-apache-trials|title=Farnborough 2016: Brimstone 2 enters service, begins Apache trials|publisher=IHS Janes}}</ref> Februarja 2016 je bilo v poskusih integracije z letali Tornado GR4 izstreljenih 11 raket na "[različne] strukture, zelo majhno, hitro premikajoče se vozilo in [cilje na] robu zmogljivosti orožnega sistema." Skupno je bilo uspešnih 10 oziroma 91 % od 11 raket; edina raketa, ki je zgrešila cilj, je bila vpletena v strelu zelo kratkega dosega, pri katerem polaktivno lasersko vodenje in milimetrski valovni iskalniki rakete niso imeli dovolj časa za učinkovito zasledovanje cilja. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.janes.com/article/59977/uk-raf-completes-brimstone-2-operational-evaluation-trials-on-tornado-gr4|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160512031222/http://www.janes.com/article/59977/uk-raf-completes-brimstone-2-operational-evaluation-trials-on-tornado-gr4|archivedate=12 May 2016|title=''UK RAF completes Brimstone 2 operational evaluation trials on Tornado G4''|first=Robin|last=Hughes|date=4 May 2016|publisher=Jane's IHS|accessdate=16 April 2022}}</ref> Julija 2016 so pri MBDA nadalje predlagali novo različico rakete Brimstone 2 za helikopter AH-64E Apache. Namenjena bi bila posebej za neoklepne cilje na kopnem in morju, vendar ne bi zmanjšala originalne protioklepne zmogljivosti. Imela bo možnost izbire trajektorije v pilotski kabini, kar bo omogočilo napad v vidnem polju (ravna trajektorija) in visoke in nizke profile leta raket, da se izogne bližnjim oviram; možnost izbire v pilotski kabini, ki pilotu omogoča določitev višine in kota udarca v cilj, da se maksimira učinek orožja; na voljo naj bi bil tudi nov nabor načinov bojne glave, ki vključuje zakasnjeno, zračni izbruh, kontaktni in bližinski detonator. To orožje bo znano kot Future Attack Helicopter Weapon (FAHW). <ref>{{Navedi splet|url=http://www.janes.com/article/62501/mbda-proposes-brimstone-derivative-for-future-uk-apache-ah-64e|title=MBDA proposes Brimstone derivative for future UK Apache AH-64E|publisher=IHS Janes}}</ref> === Mornariško izstreljena Brimstone Sea SPEAR === Pri MBDA so preizkusili pomorsko različico za uporabo proti rojem majhnih čolnov z imenom Sea SPEAR. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.mbda-systems.com/brimstone-solution/brimstone-sea-spear/|title=Brimstone Sea Spear|publisher=MBDA}}</ref> 25. junija 2012 je Tornado GR4 spustil prototip, ki je zadel in potopil 6-metrski napihljivi čoln, ki je plul s hitrostjo 20 vozlov v stanju morja 3. <ref name="Janes20120711">{{Navedi splet|url=http://www.janes.com/events/exhibitions/farnborough-2012/news/july-11/MBDA-targets-Brimstone-anti-FIAC-role.aspx|title=MBDA targets Brimstone at anti-FIAC role|date=11 July 2012|publisher=IHS Jane's|first=Richard|last=Scott}}</ref> 29. maja 2013 so pri MBDA izvedli salvo treh raket Brimstone, izstreljenih s fiksne obalne platforme, proti simulirani napadalni formaciji petih ciljev, ki predstavljajo FIAC (hitra obalna napadalna plovila). Uspešno testno streljanje je pokazalo sposobnost rakete Sea SPEAR, da zadene številne posamezne cilje. Med testom je ena od tarč, 15-metrsko plovilo, plula s hitrostjo 20 vozlov. MBDA je raketo Sea SPEAR primerjalo z raketo [[Raytheon]] Sea Griffin za integracijo v ameriške obalne bojne ladje. Ameriška mornarica je namesto tega izbrala raketo [[Longbow Hellfire AGM-114|AGM-114L Hellfire]] kot začasno raketo za obalne bojne ladje. === Brimstone 3 === Marca 2019 so pri MBDA na Švedskem uspešno preizkusili najnovejšo različico Brimstone 3, ki je vključevala izstreljevanje zemlja-zemlja ter novo strojno opremo, ki bo omogočala prihodnje izboljšave. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.mbda-systems.com/press-releases/mbda-conducts-first-brimstone-3-firing/|title=MBDA conducts first Brimstone 3 firing &#124; Press Release|website=MBDA}}</ref> Nadgradnje so vključevale novo inercialno merilno enoto, izboljšan avtopilot, izboljšano baterijo za 30-odstotno podaljšanje trajanja delovanja in novo izboljšano večnamensko bojno glavo, ki je bila neobčutljiva in v celoti skladna s standardom STANAG 4439. <ref name=":0"/> Brimstone 3 bo integrirana v floto brezpilotnih letalnikov [[General Atomics MQ-9 Reaper|MQ-9B]] Protector skupaj z Paveway IV bombami. <ref>{{Navedi splet|title=BRIMSTONE {{!}} Air Dominance, TACTICAL STRIKE|url=https://www.mbda-systems.com/product/brimstone/|accessdate=2023-10-03|website=MBDA|language=en-US}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Brimstone missile to be integrated onto RAF's Protector RG Mk1 aircraft {{!}} Press Release|url=https://www.mbda-systems.com/press-releases/brimstone-missile-to-be-integrated-onto-rafs-protector-rg-mk1-aircraft/|accessdate=2023-10-03|website=MBDA|language=en-US}}</ref> Španija in Nemčija nameravata uporabljati Brimstone 3 na svojih Eurofighterjih, Združeno kraljestvo pa jo namerava uporabiti za zamenjavo že nameščenih Brimstone 2. <ref>{{Navedi splet|title=Germany to equip Eurofighters with Brimstone|url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/germany-to-equip-eurofighters-with-brimstone|accessdate=2024-01-23|website=Janes.com|language=en}}</ref> Brimstone 3 se ponuja tudi britanski vojski kot del ponudbe MBDA za program Mounted Close Combat Overwatch, katerega cilj je zagotoviti podoklepno, nevidno, protioklepno zmogljivost silam na prvi črti kot nadomestilo za [[Swingfire]]. <ref>{{Navedi splet|date=2023-02-04|title=Mounted Close Combat Overwatch (MCCO) - Think Defence|url=https://www.thinkdefence.co.uk/2023/02/mounted-close-combat-overwatch-mcco/|accessdate=2023-10-03|website=www.thinkdefence.co.uk|language=en-GB}}</ref> === SPEAR 3 === Leta 2010 so pri MBDA v okviru svoje ponudbe za program RAF '''Select Precision Effects At Range (SPEAR) Capability 3''' predlagali in kasneje prejeli pogodbo za ocenjevalno fazo za omrežno podprto 100 kg raketo, ki ponovno uporablja tehnologijo, pridobljeno iz rakete Brimstone, zdaj znana kot SPEAR 3. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.baesystems.com/en/article/uk-study-contract-awarded-to-integrate-brimstone-2-onto-typhoon|title=UK Study Contract Awarded to integrate Brimstone 2 onto Typhoon|date=29 March 2010|publisher=Bae Systems|accessdate=20 May 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=2022-11-06|title=SPEAR Missile - Think Defence|url=https://www.thinkdefence.co.uk/2022/11/spear-missile/|accessdate=2023-10-03|website=www.thinkdefence.co.uk|language=en-GB}}</ref> === Land Precision Strike === V okviru programa britanske vojske Deep Fires Modernization za modernizacijo flote sistemov [[M270 Multiple Launch Rocket System|M270 MLRS]] in s tem povezanih konceptov »En lanser, veliko tovorov« Združeno kraljestvo razvija številne nove efektorje, ki bodo delovali vzporedno s prihajajočim nakupom raket [[M270 Multiple Launch Rocket System|GMLRS-ER]]. Eden od teh efektov, '''Land Precision Strike''', ki ga razvija MBDA, ponovno uporablja tehnologijo raket Brimstone in CAMM ter si prizadeva ustvariti raketo dosega 80–150 km za uporabo proti bežečim (premikajočim se) ciljem. <ref>{{Navedi splet|title=Land Precision Strike {{!}} Innovation|url=https://www.mbda-systems.com/product/land-precision-strike/|accessdate=2023-10-24|website=MBDA|language=en-US}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=2022-12-31|title=Land Precision Strike - Think Defence|url=https://www.thinkdefence.co.uk/2022/12/land-precision-strike/|accessdate=2023-10-24|website=www.thinkdefence.co.uk|language=en-GB}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=The Science Inside 2022|url=https://www.gov.uk/government/publications/dstl-the-science-inside-2022/the-science-inside-2022|accessdate=2023-10-24|website=GOV.UK|language=en}}</ref> == Operativna uporaba == === Kraljeve zračne sile === [[Slika:The_Brimstone_Missile_fitted_to_a_Tornado_GR4._MOD_45159236.jpg|sličica|Brimstone z dvojnim načinom delovanja na Tornadu GR4]] Marca 2005 je Brimstone vstopila v uporabo 31. eskadrilje RAF. <ref name="MOD1">{{Navedi splet|url=http://www.mod.uk/DefenceInternet/DefenceNews/EquipmentAndLogistics/ModsFormidableNewAntiArmourWeaponRecordsTrialsSuccesses.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060927181024/http://www.mod.uk/DefenceInternet/DefenceNews/EquipmentAndLogistics/ModsFormidableNewAntiArmourWeaponRecordsTrialsSuccesses.htm|title=MoD's formidable new anti armour weapon records trials successes|archivedate=September 27, 2006}}</ref> Polna operativna zmogljivost za Tornado GR4 je bila razglašena decembra 2005. <ref name="MOD1" /> <ref>{{Navedi splet|url=http://ir.baesystems.com/bae/shareholder_info/communications/2006/2006-02-01/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060316145844/http://ir.baesystems.com/bae/shareholder_info/communications/2006/2006-02-01/|title=BAE Systems Investor Brief|date=January 2006|archivedate=March 16, 2006}}</ref> Prvi operativni nalet dvojne Brimstone rakete je bil nad Irakom v okviru operacije Telic 18. decembra 2008, izvedel pa ga jel Tornado GR4 iz IX. eskadrilje (B). <ref name="Op Update 21 Dec 2008">{{Navedi splet|url=http://www.raf.mod.uk/rafoperationalupdate/opsupdate/opupdate21dec2008.cfm|title=RAF Operational Update|date=21 December 2008|publisher=Royal Air Force|accessdate=17 June 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110405184343/http://www.raf.mod.uk/rafoperationalupdate/opsupdate/opupdate21dec2008.cfm|archivedate=5 April 2011}}</ref> <ref name="MBDA"/> Prvič je bila izstreljena v boju junija 2009, <ref name="MBDA" /> v mesecu, ko so Tornadi GR4 iz 12. eskadrilje prispeli v Afganistan v okviru operacije Herrick. Rakete Brimstone so bile uporabljene med operacijo Ellamy nad Libijo leta 2011. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-12857970|date=25 March 2011|title=Libya: UK jets bomb vehicles 'threatening civilians'|work=BBC News|accessdate=17 June 2011}}</ref> V prvih štirih tednih libijske kampanje je bilo izstreljenih šestdeset raket Brimstone, <ref name="Harding"/> od 110 raket Brimstone, izstreljenih v vseh operacijah do takrat. <ref name="Harding" /> To je spodbudilo ministrstvo za obrambo, da je od MBDA zahtevalo predelavo več raket v dvojno različico. <ref name="Harding" /> Decembra 2010 je bilo naročenih 150 dvojnih raket, <ref name="Hansard20110509"/> vendar so se po podatkih Kraljevega združenega inštituta za vojsko zaloge uporabnih dvojnih raket v eni fazi libijske kampanje zmanjšale na enomestno število. <ref>{{Citat|url=http://www.rusi.org/downloads/assets/RUSIInterimLibyaReport.pdf|page=6|title=Accidental Heroes; Britain, France and the Libya Operation|publisher=Royal United Services Institute|date=September 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120405193741/http://www.rusi.org/downloads/assets/RUSIInterimLibyaReport.pdf|archivedate=2012-04-05}}</ref> 500. dvojna različica rakete Brimstone je bila dobavljena marca 2012, <ref name="desider201203"/> ko jih je bilo v boju izstreljenih že več kot 200. <ref name="desider201203" /> Enonačinovna raketa ni bila izstreljena v boju do 15. septembra 2011, ko sta dve letali RAF Tornado GR4 iz IX(B) eskadrilje izstrelila 22 raket (vključno s salvom 12 raket enega letala) na oklepno kolono blizu Sebhe, 400 milj južno od Tripolija. Septembra 2014 so jurišna letala Tornado GR4 2. eskadrilje RAF začela izvajati oborožene napade nad Irakom v podporo operaciji Shader, prispevku Združenega kraljestva k vojaški intervenciji proti Islamski državi Irak in Levant. 30. septembra so letala izvedla svoje prve bombne napade, pri čemer so z [[Lasersko vodena bomba|lasersko vodeno bombo]] Paveway IV napadla položaj težkega topništva, z raketo zrak-zemlja Brimstone pa oborožen poltovornjak. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.uk/government/news/raf-conducts-first-air-strikes-of-iraq-mission--2|title=RAF conducts first air strikes of Iraq mission|publisher=Ministry of Defence|date=30 September 2014}}</ref> Brimstone je zaradi svoje učinkovitosti proti premičnim tarčam najprimernejše orožje za tovrstne cilje. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/defence/11133680/Brimstone-British-missile-envied-by-the-US-for-war-on-Isil.html|title=Brimstone: British missile envied by the US for war on Isil|last=Farmer|first=Ben|date=1 October 2014|work=www.telegraph.co.uk|publisher=Telegraph Media Group|accessdate=1 October 2014}}</ref> Decembra 2015 je Združeno kraljestvo začelo uporabljati rakete Brimstone v Siriji. <ref name="bloomberg.com"/> Do marca 2017 je RAF v Iraku uporabila 97 raket in v Siriji 73. <ref>{{Navedi splet|title=Iraq: Military Intervention|url=https://questions-statements.parliament.uk/written-questions/detail/2017-03-27/69350|website=UK Parliament|accessdate=27 June 2024}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Syria: Military Intervention|url=https://questions-statements.parliament.uk/written-questions/detail/2017-03-27/69352|accessdate=27 June 2024|website=UK Parliament|date=27 March 2017}}</ref> === Izvozna prodaja === Približno 10 milijonov funtov raket Brimstone iz zaloge RAF je bilo prodanih savdskim kraljevim letalskim silam za uporabo na njihovih Tornadih. Aprila 2011 je pomočnik načelnika letalstva RAF, zračni podmaršal Baz North, poročal, da rakete "iščejo tako Združene države Amerike kot Francija" zaradi uspeha Brimstone v Libiji. <ref>{{Navedi splet|title=US and France 'interested in Brimstone'|date=20 April 2011|url=http://www.defencemanagement.com/news_story.asp?id=16132|publisher=Defence Management|accessdate=18 June 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722100640/http://www.defencemanagement.com/news_story.asp?id=16132|archivedate=22 July 2011}}</ref> Francoska agencija za javna naročila DGA je konec maja 2011 imela sestanke, na katerih so razpravljali o lahkem orožju zrak-zemlja za letalo [[Dassault Rafale]]; Stéphane Reb iz DGA je le dejal, da je "Brimstone rešitev, vendar ni edina možnost". V začetku leta 2014 je Odbor za oborožene sile predstavniškega doma ameriškega kongresa ponovno pokazal zanimanje za raketo; visoki pripadniki ameriških oboroženih sil so izjavili, da "jim je všeč". <ref>{{Citat|url=http://www.flightglobal.com/articles/2011/06/09/357704/france-zeroes-in-on-lightweight-weapon-for-rafale.html|title=France zeroes in on lightweight weapon for Rafale|date=9 June 2011|publisher=Flight International|first=Craig|last=Hoyle|access-date=18 June 2011}}</ref> Francoske zračne sile so marca 2012 še vedno razmišljale o nakupu, pri čemer je bil glavni dejavnik manjša kolateralna škoda <ref name="AW20120320">{{Navedi splet|url=http://www.aviationweek.com/aw/blogs/defense/index.jsp?plckController=Blog&plckScript=blogScript&plckElementId=blogDest&plckBlogPage=BlogViewPost&plckPostId=Blog:27ec4a53-dcc8-42d0-bd3a-01329aef79a7Post:973118b9-62d9-4f64-984b-d969bde5efdc|title=France Still Mulling Dual-Mode Brimstone|first=Robert|last=Wall|date=20 March 2012|publisher=Aviation Week}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> v primerjavi z raketo AASM. Indija je zahtevala informacije o integraciji Brimstone v svojo floto lovcev [[Suhoj Su-30|Suhoj Su-30MKI]]. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.hindustantimes.com/world-news/Europe/IAF-gets-lowdown-on-the-Royal-Air-Force-s-Libya-op/Article1-758069.aspx|title=IAF gets lowdown on the Royal Air Force's Libya op|first=Rahul|last=Singh|work=Hindustan Times|date=16 October 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120120180506/http://www.hindustantimes.com/world-news/Europe/IAF-gets-lowdown-on-the-Royal-Air-Force-s-Libya-op/Article1-758069.aspx|archivedate=20 January 2012}}</ref> Julija 2014 je bilo razkrito, da [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška mornarica]] preučuje dvojni način delovanja Brimstone za uporabo na letalih [[Boeing F/A-18E/F Super Hornet]]. [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je Brimstone prav tako obravnavala kot "možnost" v svojem skupnem programu raket zrak-zemlja (JAGM), vendar je izbrala nadgradjo rakete Hellfire z dvojnim iskalnikom podjetja [[Lockheed Martin]]. Septembra 2015 so pri MBDA prvič predstavili dvojni način delovanja Brimstone kot orožje, nameščeno na helikopterju, da bi zadostili potrebam britanskega vojaškega letalskega korpusa po prihodnjem jurišnem helikopterskem orožju za [[AH-64 Apache|AgustaWestland Apache]]. Januarja 2016 je bilo objavljeno, da Nemčija razmišlja o opremi svojih na novo najetih brezpilotnih letalnikov [[IAI Eitan|Heron TP]] z Brimstone-i. <ref>{{Navedi novice|title=German Armed Forces Will Lease Israeli Drones|url=http://www.defensenews.com/story/defense/international/europe/2016/01/13/bundeswehr-germany-lease-israeli-drones/78723784/|accessdate=13 January 2016|publisher=Defense News|date=13 January 2016|quote=According to media reports, it is currently being discussed to arm the Heron TP with the air-to-ground missile Brimstone from European manufacturer MBDA, which was confirmed by well-informed sources.}}</ref> Marca 2016 naj bi Francija razmišljala o uporabi raket Brimstone za svojih jurišnih helikopterjih [[Eurocopter Tiger|Tiger]]. <ref>{{Navedi novice|title=Defence Secretary secures progress on Brimstone sales as unmanned aircraft project moves forward|url=https://www.gov.uk/government/news/defence-secretary-secures-progress-on-brimstone-sales-as-unmanned-aircraft-project-moves-forward|accessdate=18 March 2016|agency=Ministry of Defence|date=3 March 2016}}</ref> Decembra 2017 je bilo objavljeno, da je Katar kupil rakete Brimstone za oborožitev svojih lovskih letal Eurofighter Typhoon. <ref name="www.gov.uk">{{Navedi splet|url=https://www.gov.uk/government/news/defence-secretary-in-doha-as-multi-billion-pound-jet-contract-with-qatar-is-signed|title=Defence Secretary in Doha as multi-billion pound jet contract with Qatar is signed|website=GOV.UK}}</ref> Septembra 2019 naj bi MBDA sodelovali s poljskim obrambnim podjetjem PGZ pri izdelavi raketnega [[Uničevalec tankov|uničevalca tankov]], ki bi nosil rakete Brimstone. Ena različica vključuje vozilo, ki temelji na posodobljenem podvozju pehotnega bojnega vozila BMP-1 in nosi izstrelitveni modul z 12 raketami, druga pa temelji na podvozju havbice [[K9 Thunder]] in ima tri izstrelitvne module s po osmimi raketami. Maja 2022 sta MBDA in Poljska skupina za oborožitev napovedali, da bo Brimstone oborožil slednjega prihajajočega uničevalca tankov. <ref name="mil.in.ua">{{Citat|place=UA|url=https://mil.in.ua/en/news/poland-and-britain-to-develop-tank-destroyer-for-using-brimstone-anti-tank-guided-missiles/|title=Poland & Britain to develop tank destroyer for using Brimstone anti-tank guided missiles|journal=IN|access-date=17 May 2022}}</ref> Junija 2024 je bilo objavljeno, da se je Nemčija odločila kupiti 3266 raket Brimstone 3 za svoja letala Eurofighter Typhoon. ==== Rusko-ukrajinska vojna ==== Aprila 2022 je britansko ministrstvo za obrambo ukrajinskim oboroženim silam dobavilo rakete Brimstone za uporabo kot napadalni sistem s kopnega za napad na ruske kopenske sile. <ref>{{Navedi novice|date=2022-05-11|title=Evidence Appears Of Ukraine Using Modified British Brimstone Missiles, Much Sooner Than Expected|url=https://eurasiantimes.com/evidence-appears-of-ukraine-using-modified-british-brimstone-missiles/|accessdate=2022-05-12|work=Latest Asian, Middle-East, EurAsian, Indian News|language=en-US|last=Kadam|first=Tanmay}}</ref> Do 12. maja 2022 je v Ukrajini potekalo usposabljanje za uporabo sistema s kopnega. 17. maja 2022 so trdili, da so rakete Brimstone, izstreljene s kopnega, uničile dve ruski tarči. <ref>{{Navedi splet|last=Allison|first=George|date=2022-05-17|title=British Brimstone missiles filmed destroying Russian tanks|url=https://ukdefencejournal.org.uk/british-brimstone-missiles-filmed-destroying-russian-tanks/|accessdate=2022-05-17|language=en-GB}}</ref> Trdi se, da sta ti dve tarči bila ruska tanka, ki sta delovala za svojimi linijami, rakete pa so izstrelili ukrajinski vojaki. Če je to res, bi bilo to prvič, da je raketa Brimstone, izstreljena s kopnega, uničila tarčo. <ref>{{Navedi novice|last=Parker|first=Charlie|date=2022-05-18|title=British Brimstone missiles blast invading Russian tanks|url=https://www.thetimes.co.uk/article/british-brimstone-missiles-blast-invading-russian-tanks-mphc726wm|accessdate=2022-05-18|language=en-GB}}</ref> Združeno kraljestvo je 22. novembra 2022 začelo dobavljati [[Oborožene sile Ukrajine|ukrajinskim oboroženim silam]] rakete Brimstone 2. V uporabo je bila sprejeta leta 2016 in ima dvakrat večji doseg kot prva raketa Brimstone. Ima inercialni navigacijski sistem in lahko na avtopilotu doseže območje, preden avtonomno izbere cilje. Kljub temu jo še vedno izstreljujejo tovornjaki, kar zmanjšuje njen doseg v primerjavi z različicami, izstreljenimi iz zraka, saj raketa, izstreljena s tal, nima "hitrosti in višine letala" - kot predelan sistem [[Večcevni raketomet|večcevnega raketometa]]. <ref>{{Navedi novice|date=2022-11-22|title=UK Has Supplied Laser-Guided Brimstone-2 Missiles To Kyiv; Patriot Systems To Be Deployed On Ukraine-Poland Border — Reports|work=Eurasian times|url=https://eurasiantimes.com/uk-has-supplied-laser-guided-brimstone-2-missiles-to-ukraine/|accessdate=2022-11-22|language=en-GB}}</ref> Leta 2023 je bilo ukrajinskim obrambnim silam dobavljenih več vozil Wolfram, ki temeljijo na podaljšanem podvozju Supacat 6x6 z 8 izstrelitvenimi sistemi Brimstone MLRS. <ref>{{Navedi splet|title=Brimstone Missiles and Wolfram Vehicles: The UK's Strategic Aid to Ukraine|url=https://sofrep.com/news/brimstone-missiles-and-wolfram-vehicles-the-uks-strategic-aid-to-ukraine/|date=4 August 2023}}</ref> 23. avgusta 2023 je raketa Brimstone-2, izstreljena z ukrajinskega čolna, uničila rusko raketno bazo S-400 na rtu Tarhankut v zahodnem [[Krim (polotok)|Krimu]]. <ref>{{Navedi splet|title=Why Ukraine May Have Used UK Brimstone-2 Missiles to Bomb Russia's S-400 System in Crimea|url=https://www.news18.com/videos/world/why-ukraine-may-have-used-uk-brimstone-2-missiles-to-bomb-russia-s-s-400-system-in-crimea-8551075.html|accessdate=2023-08-25|website=News18|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=August 25, 2023|title=Ukraine's Another British-Origin Missile Poses Biggest Threat To Crimea|url=https://www.eurasiantimes.com/no-warning-storming-russias-defenses-ukraines-another-british-origin-missile-poses-biggest-threat-to-crimea/|accessdate=August 26, 2023|website=Eurasian Times}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=August 24, 2023|title=Ukraine's High-Speed Boat Launched Brimstone-2 Missiles Grave Threat To Crimea|url=https://www.eurasiantimes.com/n-ukraines-high-speed-boat-launched-brimstone-2-missile/|website=Eurasian Times}}</ref> 7. julija 2024 je obrambni minister John Healey iz novoizvoljene vlade Združenega kraljestva dejal, da bo Združeno kraljestvo zagotovilo skoraj 100 preciznih raket Brimstone <ref>{{Navedi splet|date=July 7, 2024|title=New foreign secretary wants to reset UK-EU ties|url=https://www.bbc.com/news/articles/cne4wypn23wo|website=BBC News|last=Paul Adams|accessdate=2024-07-07}}</ref> == Uporabniki == [[Slika:Brimstone_operators_(apr._2023).svg|sličica|Uporabniki rakete Brimstone (z modro trenutni, s turkizno nekdanji) ]] === Trenutni uporaniki === ; {{SAU}} :* Saudsko kraljevo letalstvo ; {{GBR}} :* [[Kraljevo vojno letalstvo|Royal Air Force]] ; {{Zastava|Germany}} :* [[Luftwaffe (Bundeswehr)|Luftwaffe]]<ref>{{Citat|last=Oberstleutnant Oliver Engels|editor1=Mittler Report Verlag|journal=Europäische Sicherheit & Technik|title=Die Bewaffnung des Eurofighters|edition=ca 11.000|volume=November Ausgabe|number=11/16|publisher=Mittler Report Verlag|publication-place=Bonn|at=p.&nbsp;63|issn=2193-746X|language=German}}</ref> ; {{UKR}} :* [[Oborožene sile Ukrajine]]<ref>{{Navedi splet|date=27 April 2022|title=Britain's Brimstone anti-ship missiles will arrive in Ukraine within weeks|url=https://www.thetimes.co.uk/article/britains-anti-ship-missiles-will-arrive-in-ukraine-within-weeks-6lhmwzgpr|accessdate=3 May 2022|website=The Times}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Rogoway|first=Tyler|last2=Helfrich|first2=Emma|date=2022-05-12|title=Truck-Mounted Brimstone Missile Launcher Emerges In Ukraine|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/improvised-truck-mounted-brimstone-missile-launcher-emerges-in-ukraine|accessdate=2022-05-17|website=The Drive}}</ref> === Prihodnji uporabniki === ; {{BEL}} :* Belgijske zračne sile - Belgija je leta 2025 naročila serijo raket za oborožitev svojih brezpilotnih letalnikov MQ-9B Skyguardian, dobava pa je pričakovana leta 2027..<ref>{{Navedi splet|last=Gain|first=Nathan|date=2025-08-20|title=La Belgique réceptionne son premier système MQ-9B|url=https://www.forcesoperations.com/la-belgique-receptionne-son-premier-systeme-mq-9b/|accessdate=2025-08-26|website=FOB - Forces Operations Blog|language=fr-FR}}</ref> ; {{QAT}} :* Qatar Emiri Air Force<ref name="www.gov.uk"/> ; {{POL}} :* Poljske zračne sile — 130 raket, naročenih leta 2022 za vgradnjo na prihajajočo platformo za uničevanje tankov Ottokar Brzoza, kot del sporazuma, ki vključuje lokalno proizvodnjo pri Polska Grupa Zbrojeniowa. Dobave so načrtovane do leta 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Arms Transfers Database|url=https://armstrade.sipri.org/armstrade/page/trade_register.php|accessdate=2023-04-23|website=[[Stockholm International Peace Research Institute]] (SIPRI)}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=PGZ-MBDA UK agreement for tank destroyers {{!}} Press Release|url=https://www.mbda-systems.com/press-releases/pgz-mbda-uk-agreement-for-tank-destroyers/|accessdate=2023-04-23|website=MBDA}}</ref><ref name="mil.in.ua"/> ; {{Zastava|Spain}} :* Španske zračne sile<ref>{{Navedi splet|url=https://www.infodefensa.com/texto-diario/mostrar/4082985/espana-dotara-cazas-eurofighter-misil-ataque-tierrabrimstone-mbda|title=España dotará a sus cazas Eurofighter con el misil de ataque a tierra Brimstone de MBDA|website=infodefensa.com|date=23 November 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Hoyle|first=Craig|title=Spain picks MBDA's Brimstone missile for Eurofighter fleet|url=https://www.flightglobal.com/defence/spain-picks-mbdas-brimstone-missile-for-eurofighter-fleet/151348.article|accessdate=2022-12-15|website=Flight Global}}</ref> ; {{TUR}} :* Turške zračne sile === Potencialni uporabniki === : {{Zastava|South Korea}} :* Letalstvo korejske republike - 20. novembra 2023 sta MBDA in Korean Aerospace Industries (KAI) formalizirala sporazum o izboljšanju sodelovanja pri integraciji orožja v letala KAI KF-21 Boramae in [[KAI T-50 Golden Eagle]]. V okviru tega sporazuma obe strani preučujeta tudi integracijo dodatnega orožja, vključno z raketami Brimstone, v obe platformi, pa tudi skupni izvoz..<ref>{{Navedi splet|last=Allison|first=George|date=2023-12-12|title=MBDA and KAI working together for weapon integration|url=https://ukdefencejournal.org.uk/mbda-and-kai-working-together-for-weapon-integration/|accessdate=2023-12-13|language=en-GB}}</ref> == Glej tudi == * [[AGM-114 Hellfire]] – ZDA * [[9K121 Vihr]] – Sovjetska zveza == Opombe == {{Sklici|group=N}} == Sklici == === Navedbe === <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} === Bibliografije === * {{Navedi knjigo|title=British Secret Projects; Hypersonics, Ramjets & Missiles|url=https://archive.org/details/britishsecretpro0000gibs|first=Chris|last=Gibson|first2=Tony|last2=Buttler|publisher=Midlands Publishing|date=2007|isbn=978-1-85780-258-0}} == Viri == * {{Navedi novice|last=Eklund, Dylan|title=Fire and Brimstone: The RAF's 21st Century Missiles|work=RAF Magazine|pages=19–25|year=2006}} == Zunanje povezave == * [https://www.army-technology.com/projects/brimstone/ Podrobnosti in specifikacije projekta Brimstone] * [https://web.archive.org/web/20101206133128/http://www.raf.mod.uk/equipment/brimstone.cfm Stran RAF o raketi Brimstone] * [http://www.mbda-systems.com/brimstone-solution/brimstone-sea-spear/ Brimstone SPEAR] [[Kategorija:Rakete]] [[Kategorija:Rakete zrak-zemlja]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] fqc5enb6gzy06qhxftnkj5sve3lu9df 4 604477 6709549 6708836 2026-07-11T08:02:16Z Andrejj 94 /* Slika:Fran Erjavec (ok. 1860).jpg */ * {{Za}} --~~~ 6709549 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Fran Erjavec (ok. 1860).jpg|Slika:Fran Erjavec (ok. 1860).jpg]]=== [[Slika:Fran Erjavec (ok. 1860).jpg|250px|Slika:Fran Erjavec (ok. 1860).jpg]] * {{info}} '''Portret [[Fran Erjavec|Frana Erjavca]]''', olje na platnu ok. 1860, vir fotografije: [https://artsandculture.google.com/asset/fran-erjavec/3wGvBAZDSzr2cQ Google Arts & Culture] * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 23:07, 20. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 00:14, 21. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:53, 9. julij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) ii88kx2g339tksiily01yf8xai7kpqe 0 604614 6709539 6700920 2026-07-11T07:29:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709539 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Džerba | native_name = {{lang|ber|Ǧerba}}<br/>{{lang|ar|جربة}} ({{transliteration|ar|Jirba}})<br />{{Nobold|{{lang|el|Μῆνιγξ}} ({{transliteration|el|Meninx}})}} | image_name = Djerba Island.jpeg | image_caption = Satelitska slika Džerbe | map = Tunizija | map_caption = Lega Džerbe v Tuniziji | nickname = ''Otok sanj'' | location = [[Gabeški zaliv]], [[Sredozemsko morje]] | island_type = celina | coordinates = {{coord|33|48|N|10|53|E|type:isle_region:TN_dim:50000|display=inline,title}} | area_km2 = 514 | length_km = 27 | width_km = 26 | coastline_km = 125 | highest_mount = 53 Dhahret Guellala | elevation_m = 20 | country = Tunizija | country_admin_divisions_title = Guvernat | country_admin_divisions = Medenine | country_largest_city = [[Houmt Souk]] | country_largest_city_population = 79.000 (2023 ocena) | population = 184,000 (2023 ocena) | population_as_of = 2023 | density_km2 = 358 | ethnic_groups = [[Tunizijci]] ([[Arabci]], [[Berberi]], [[Judje]]) | demonym = Džerbijec/ka, Džerbi | languages = [[Arabščina]] (uradno), tunizijska arabščina (pogovorno), [[berberščina]], [[francoščina]] | footnotes = {{designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = ''Djerba: Testimony to a settlement pattern in an island territory''<br/ >Džerba: Pričevanje o vzorcu poselitve na otoškem ozemlju | designation1_date = 2023 <small>(45. zasedanje)</small> | designation1_number = 1640<ref>{{cite web |website=UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/list/1640 |title=Djerba: Testimony to a settlement pattern in an island territory |access-date=2023-09-24}}</ref> | designation1_criteria = v | designation1_type = kulturno }} }} '''Džerba''' {{langx|ar|جربة|Jirba}}, {{IPA|aeb|ˈʒɪrbæ|IPA|Jerba.wav}}; {{langx|ber|Ǧerba}}; {{langx|it|Meninge, Girba}}), tudi prečrkovano kot '''Jerba'''<ref name=EB1911>{{cite EB1911 |wstitle=Jerba |volume=15 |page=322}}</ref> ali '''Jarbah''',<ref>{{Cite web |title=Converter: Arabic, ar, 'alyrbiah', العربية |url=http://www.uconv.com/ar.htm |access-date=2023-05-10 |website=www.uconv.com}}</ref> je [[Tunizija|tunizijski]] in največji otok [[Severna Afrika|Severne Afrike]] s 514 kvadratnimi kilometri, v [[Gabeški zaliv|Gabeškem zalivu]], ob obali Tunizije. Upravno je del guvernata Medenine. Otok je imel po popisu leta 2004 139.544 prebivalcev, ki so se po popisu leta 2014 povzpeli na 163.726. Tunizija si je zaradi svoje dolge in edinstvene zgodovine prizadevala za zaščito otoka pri Unescu,<ref name="whc.unesco.org">{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/events/1403/|title=Regional Workshop on the World Heritage Nomination Process|first=UNESCO World Heritage|last=Center|website=UNESCO World Heritage Center|access-date=6 December 2018}}</ref> in leta 2023 je bila Džerba uradno razglašen za območje svetovne dediščine.<ref>{{Cite web |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Djerba: Testimony to a settlement pattern in an island territory |url=https://whc.unesco.org/en/list/1640/ |access-date=2023-09-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> == Zgodovina == Džerba je francoski črkopis ''Jerba'' ali ''Jirba''. Ime izvira iz naroda Tebu, ki so bili prvotni prebivalci (avtohtoni) severne Afrike, obale in [[Sahara|Sahare]], neposredni potomci starodavnih Tehenujev, Temehujev, Garamantov itd.<ref name=":3">Wahli, S. H. (2022, October 7). The Toubou Oases: Southern Barqa of Libya – The Tazer Region (Kufra). ''Studies and Research in History, Heritage, and Languages''</ref> Kot je Haynes zapisal v svoji izvirni publikaciji iz leta 1947, sedanji arheološki dokazi o paleolitskih prebivalcih Tunizije in severne Afrike itd. potrjujejo, da so bili ljudje, ki so tam živeli skozi vse faze [[kamena doba|kamene dobe]] – [[paleolitik]], [[mezolitik]] in [[neolitik]] – starodavno libijsko ljudstvo, znano kot Tehenu, ki se pojavlja v zapisih iz [[Staro egipčansko kraljestvo|Starega egipčanskega kraljestva]].<ref>Haynes, D. E. L. ''Ancient Tripolitania''. London: Society for the Promotion of Roman Studies, 1947, p. 13.</ref><ref name=":3" /> V jeziku Tebu ''Ji'' ali ''Je'' pomeni »zahod«, ''Jer'' pa »z zahoda«. Element ''ba'' pomeni »veliki« in ima tudi večplastne pomene, kot sta »veliki« ali »možje s statusom«. V tem kontekstu se nanaša na »velike«, zato ime ''Jerba'' pomeni »zahodni veliki«, kar se razume kot nanašanje na štrleča ozemlja, torej na otoke. Domneva se, da je bil Džerba otok lotosov<ref name="EB1911" /><ref>Polybius; Strabo 1.2.17.</ref>, kjer je [[Odisej]] nasedel na svojem potovanju skozi Sredozemsko morje. Džerba je bila v času [[Antična Grčija|starih Grkov]] znana kot otok Lytos ali Meninx. Eno od njenih vasi je bilo mogoče najti s stolpa Qantara, ime ''Džerba'' pa je bilo dano območju v bližini glavnega mesta otoka [[Houmt El Souk]]. === Antika === Berberi so v Severno Afriko prispeli okoli leta 1200 pr. n. št. v pozni [[bronasta doba|bronasti dobi]] kot del znanih morskih ljudstev in od takrat živijo v [[Magreb]]u,<ref>''The General History of Africa: Studies and Documents, Libya Antiqua: Report and Papers of the Symposium Organized by UNESCO in Paris, 16–18 January 1984''. Section: “Formation of the Berber Branch,” p. 69. UNESCO.</ref> naseljevali so obale in gore ter obdelovali zemljo. Njihovi domovi so jame in hiše, izklesane ali zgrajene iz kamnov in blata ali slame in drevesnih vej v obliki koč na vrhovih gora in planot. Drugi so živeli nomadsko, potovali so s svojo živino in živeli so pod šotori. Nekatere sekte so se preživljale s plenjenjem. Drugi so še vedno živeli v gosto naseljenih mestih, ki so jih zgradili, kar dokazujejo Ibn Haldun in drugi. Ibn Haldun v svoji ''Zgodovini'', prvi del - 8 od 258, pravi: {{quote|''[[Ifrikija]] in Magreb, ko sta [[Banu Hilal]] in [[Banu Sulajm]] prečkala vanje na začetku 5. stoletja (po [[hidžra|hidžri]]) in ga za tristo petdeset let napadla, sta bila uničena in vsa njuna območja so se vrnila v ruševine, potem ko je bilo celotno območje med [[Sudan]]om in Rimskim morjem pozidano, kar dokazujejo sledi gradnje v njem, vključno s spomeniki, gradbenimi kipi ter dokazi o vaseh in domovih.''}} Njihova oblačila so sestavljena iz črtaste volnene tkanine in [[burnus|črne halje]]. Nosijo kordon in haljo. Glave si brijejo in jih ne pokrivajo z ničemer, obraze pa si pokrivajo s ''lithamom'' ({{langx|ar|لِثَام|lithām }}, včasih izgovorjeno ''lifam'' - ustna tančica, ki so jo Tuaregi in drugi zahodno- in severnoafriški (in sicer sahelski) nomadi, zlasti moški, tradicionalno uporabljali za pokrivanje spodnjega dela obraza.<ref name=EI2>{{Cite encyclopedia|author=Björkman, W. | year= 2012 | title=Lit̲h̲ām |encyclopedia=Encyclopaedia of Islam| edition=2nd|publisher=Brill |editor=P. Bearman |editor2=Th. Bianquis |editor3=C.E. Bosworth |editor4=E. van Donzel |editor5=W.P. Heinrichs| doi= 10.1163/1573-3912_islam_SIM_4672 }}</ref>), kar je še danes v praksi. Jedo [[kuskus]], govorijo in pišejo ''šila'' (natančneje džerbansko narečje), nekateri ljudje, zlasti v južni Tuniziji, na primer v gorah Matmata in Doueirat, pa ta jezik še vedno uporabljajo pri komunikaciji: je sam po sebi poseben jezik, znan že od antičnih časov in pogost do danes, ter ima svojo ljudsko ustno literaturo. Džerbo so v antiki naselili različni ljudje, najprej Grki in kasneje [[Feničani]] v 12. stoletju pred našim štetjem, ki so prišli iz [[Tir, Libanon|Tira]] in [[Sidon]]a. V tem obdobju je na Džerbi cvetela trgovina, s čimer se je razširila lončarska industrija in proizvodnja škrlatnega barvila, za katerega zgodovinarji omenjajo, da je bilo primerljivo, če ne celo boljše od tirskega škrlata in se je prodajalo po najvišjih cenah. Zdi se jasno, da so Feničani uvedli sajenje oljk in s tem razširili industrijo stiskanja oljk. Po Feničanih so prišli Rimljani, otok pa je v rimskem obdobju doživel veliko blaginjo, katere urbani učinki so še danes vidni. V 5. stoletju so [[Vandali]], germansko pleme, ki se je leta 429 n. št. izselilo v Magreb, pod vodstvom svojega kralja [[Gajzerik]]a osvojilo otok. === Srednji vek === ==== Islamska osvajanja ==== Med zgodnjimi muslimanskimi osvajanji Arabcev je bila Džerba med kraji, ki jih je leta 665 med invazijo Mu'avije ibn Hudaija na Tunizijo osvojil arabski osvajalec Ruvajfi ibn Tabit al-Ansari, v kateri je prevladovala ibadijska sekta.<ref>{{Cite web |title=صحابة زاروا تونس : رويفع بن ثابت الأنصاري (القائد الزاهد المتوكل على الله) |language=ar |url=https://www.turess.com/alchourouk/561126 |access-date=2024-04-04 |website=turess.com |archive-date=2017-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170520171911/http://www.turess.com/alchourouk/561126 |url-status=dead }}</ref> Po osvojitvi pod oblastjo guvernerjev je nastala [[Ifrikija]], njihova vladavina pa je trajala skoraj stoletje, od leta 716 do 800. Država je doživela več nemirov, dokler ni nastala država [[Aglabidi|Aglabidov]], ki je bila v sporu z državo Rustumidov v Alžiriji. Džerba je bila včasih podrejena Aglabidom, včasih Rustamidom, vendar je bila vedno delno neodvisna, vse do ustanovitve [[Fatimidski kalifat|Fatimidskega kalifata]], ki je območje nadzoroval od leta 909 do 972. Otok je nato postal del posesti emirja Bulukīna ibn Zīrīja al-Sanhajija, ki ga je al-Mu'izz li-Din Allah al-Fatimi imenoval za vladarja Ifrikije, potem ko so Fatimidi svojo prestolnico preselili v Kairo. Država Sanhaji je šla skozi dve zaporedni fazi: obdobje blaginje in obdobje nemirov. V prvi fazi je [[Kairouan]] doživljal blaginjo 78 let, dokler leta 1049 niso prišli Hilalidi. V drugi fazi je Džerba utrpela številne nesreče zaradi vpadov, ki jim je bila izpostavljena. Morda najbolj izrazit med njimi je bil, ko je [[Rogerij II. Sicilski]] leta 1135 osvojil trdnjavo kot odgovor na ponavljajoče se piratstvo v Sredozemlju. Po podjarmljenju so bile ženske in otroci iz mesta poslani na Sicilijo, kljub nasilnemu odporu piratov in lokalnega prebivalstva. Džerba je ostala pod normansko okupacijo od leta 1135 do 1159. Več kot dve desetletji pozneje, ko so se [[Normani]] in njihov vladar Viljem I. leta 1185 osredotočali predvsem na invazijo na [[Bizantinsko cesarstvo]], se je [[Almohadski kalifat]], ki izvira iz peščenih puščav Maroka, »prebudil iz spanja in se spomnil, da njegov sovražnik sedi na dragocenem koščku njegove zemlje. Pripravil je veliko vojsko v ogromni floti, prisilil frankovsko garnizijo k umiku in otok je prešel pod oblast Almohadov.« Nadzor nad otokom je kasneje, v začetku 13. stoletja, prešel na berbersko dinastijo [[Hafsidi|Hafsidov]]. === Od 16. do 19. stoletja === Osmani so leta 1574 vstopili v del Ifrikije in jo spremenili v osmansko provinco, podobno kot so to storili v osrednjem Magrebu v letih 1519–1520 in v [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] leta 1551. Vendar pa je ta tunizijska provinca, ki je bila ustanovljena pozneje, kmalu razvila svoj politični sistem pred svojimi alžirskimi in tripolitanskimi sosedi od konca 16. stoletja. Takrat se je pojavila vladavina ''dejev'' z izključno oblastjo (v prvi polovici 17. stoletja), nato polmonarhični dedni sistem v času muradskih begov (1628–1702) in nato Huseinov (po letu 1705). Tem Huseinom je uspelo zgraditi državo, trdno uveljavljeno in ​​​​uživalo široko neodvisnost od zunanjih sil ([[Konstantinopel]] ali alžirski dej), zlasti v času vladavine Hammuda Paše (1782–1814). Dva velikanska imperija – [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] in [[Španski imperij|špansko]] – sta izkoristila šibkost hafsidske države in med letoma 1534 in 1535 posredovala v Tuniziji. Poleg otoka Džerba je Darguth Paša leta 1556 zasedel [[Gafsa|Gafso]] in leta 1557 Kairouan (glavno mesto Almoravidskega emirata Chabia), Bajler Beg (vrhovni poveljnik) ''Ali Paša'' ali ''Alaj Ali'' pa je leta 1569 vstopil v mesto [[Tunis]], preden so ga Španci leta 1573 evakuirali. Osmanski sultan [[Selim II.]] se je odločil, da bo Špance iz Tunizije izkoreninil iz strateških razlogov (nadzor južnega brega Sicilskega preliva), političnih razlogov (dokončal je okupacijo držav tega brega od [[Egipt]]a do meja Daljnega Magreba) in verskih razlogov ([[džihad]] je bil ena od stalnic osmanske politike). S pomočjo ljudstva so Osmani uspeli zavzeti ogromno trdnjavo La Goulette, nato pa poleti 1574 zavzeti Tunis in odpraviti špansko prisotnost. Moderna doba se je začela z globoko krizo v vseh magrebskih državah, vključno s Tunizijo, ki se je končala z Osmanskim pristopom tja in njeno preobrazbo v osmansko provinco. Vendar se je njen politični sistem v 17. in 18. stoletju hitro razvil v neodvisno ''polnacionalno monarhijo'' z le formalnimi vezmi zvestobe Konstantinoplu. Nadzorujejo (različno glede na regije in skupine) specifičen prostor, ki se razlikuje od prostora sosednjih provinc. Nato je Tunizija padla v past kolonializma, kot je [[Kancler Nemčije|nemški kancler]] [[Otto von Bismarck|Bismarck]] izjavil francoskemu veleposlaniku v Berlinu (4. januarja 1879): »Tunizijska hruška je dozorela in čas je, da jo oberete«. Dejansko so se razmere v tunizijski provinci od prve tretjine 19. stoletja pod pritiskom vzhajajočih evropskih ekspanzionističnih sil postopoma slabšale, dokler se provinca ni stabilizirala v obsežni krizi, ki je olajšala francosko intervencijo leta 1881. V 19. in 20. stoletju je otok doživel radikalne preobrazbe, morda pa je najpomembnejša značilnost tega obdobja migracija prebivalcev, ki so se ukvarjali s trgovino v nekaterih islamskih in tunizijskih mestih. V obdobju francoske vladavine so prebivalci otoka učinkovito prispevali k tunizijskemu nacionalnemu gibanju. Po osamosvojitvi je Džerba postala ena najpomembnejših tunizijskih turističnih znamenitosti in destinacija za turiste z vsega sveta. === Judovska zgodovina === Glede na njihovo ustno zgodovino judovska manjšina na otoku neprekinjeno prebiva že več kot 2500 let, po uničenju [[Salomonov tempelj|Jeruzalemskega templja]].<ref name=rishonim>{{cite book |last=Teich |first=Shmuel |title=The Rishonim |publisher=Mesorah Publications |date=1982 |location=Brooklyn, New York |isbn=978-0-89906-452-9}}</ref><ref name=report>[https://2001-2009.state.gov/g/drl/rls/irf/2007/90222.htm International Religious Freedom Report 2007: Tunisia]. United States Bureau of Democracy, Human Rights and Labor (14 September 2007). ''This article incorporates text from this source, which is in the public domain.''</ref> Prvi fizični dokaz, ki ga poznajo zgodovinarji, izvira iz 11. stoletja in je bil najden v ''Kairski Genizi''.<ref name=":03">{{Cite book|title=The Last Arab Jews: The Communities of Jerba, Tunisia|last1=Udovitch |first1=Abraham L.|last2=Valensi|first2=Lucette|publisher=Harwood Academic Publishers|year=1984|isbn=978-3-7186-0135-6|location=London, England|pages=8–11, 24–25}}</ref> Potomci te skupnosti še vedno živijo v Houmt Souku. Ta skupnost je edinstvena v judovski diaspori zaradi nenavadno visokega odstotka kohanimov, neposrednih patrilinearnih potomcev Arona, prvega velikega duhovnika iz Mojzesovih časov.<ref name=":03" /> Lokalno izročilo pravi, da so bili ko je [[Nebukadnezar II.]] leta 586 pr. n. št. zravnal Salomonov tempelj in opustošil Judejo in mesto [[Jeruzalem]], kohenimi, ki so se naselili na Džerbi, med begunci, ki so se uspeli izogniti suženjstvu.<ref name="jpost.com">{{cite web|url=https://www.jpost.com/Diaspora/WATCH-Candle-lighting-in-Djerba-a-Jewish-community-to-admire-518201|title=WATCH: Candle lighting in Djerba – a Jewish community to admire – Diaspora |website=Jerusalem Post |date=16 December 2017 |access-date=6 December 2018}}</ref> Ključno točko v tej ustni zgodovini so potrdili genetski testi za Cohenov modalni haplotip, ki kažejo, da je velika večina moških Judov na Džerbi, ki so trdili, da imajo družinski status kohen, imela skupnega starodavnega moškega prednika, ki se ujema s skoraj vsemi zgodovinsko evropskimi in bližnjevzhodnimi Judi z družinsko anamnezo patrilinearne pripadnosti judovski duhovniški kasti.<ref>{{cite web|url=http://www.languagesoftheworld.info/southwest-asia-and-north-africa/tunisias-diverse-djerba-island-and-its-annual-jewish-pilgrimage.html|title=Tunisia's Diverse Djerba Island and Its Annual Jewish Pilgrimage|date=2 June 2015|access-date=6 December 2018}}</ref> Tako je otok mnogim Judom znan kot otok Kohenimov. Po legendi so med uničenjem templja Koheni, ki so v času uničenja služili templju, pobegnili iz Jeruzalema in se znašli na otoku Džerba. Legenda pravi, da so Kohenimi odnesli vrata in nekaj kamnov iz jeruzalemskega templja, ki so jih nato vključili v ''čudovito sinagogo'', znano tudi kot [[sinagoga El Ghriba]], ki še vedno stoji na Džerbi.<ref name=":03" /> Judovska skupnost se od drugih na Džerbi razlikuje po svoji obleki, osebnih imenih in naglasih. Judovski rabinat na Džerbi je ustanovil ''eruv'', ki določa skupno območje v mestu, kjer lahko Judje na [[šabat]] prosto prenašajo predmete med svojimi domovi in ​​skupnostnimi stavbami.<ref>{{Cite journal|last=Schroeter|first=Daniel|date=1985|title=Review of The Last Arab Jews: The Communities of Jerba, Tunisia, (Social Orders 1.)|journal=Middle East Studies Association Bulletin|volume=19|issue=1|pages=63–64|jstor=23057816|doi=10.1017/S0026318400014905|s2cid=164480553 }}</ref> Nekatere tradicije, ki so značilne za judovsko skupnost na Džerbi, so molitev ''kiduš'', ki se izreče na predvečer [[Pasha|pashe]], in nekaj preroških odlomkov na določene šabate v letu. Ena od sinagog skupnosti, sinagoga El Ghriba, je neprekinjeno v uporabi že več kot 2000 let.<ref>{{cite web|url=http://www.israelnationalnews.com/News/News.aspx/162940|title=Tunisian Cleric Says Jews are Apes|website=Israel National News|date=7 December 2012 |access-date=6 December 2018}}</ref> Judje so bili naseljeni v dveh glavnih skupnostih: Ḥara Kabira ('velika četrt'; arabsko: "الحاره الكبيرة") in Ḥara Ṣaghira ('majhna četrt'; arabsko: "الحاره الصّغيرة"). Hara Saghira se je identificirala z Izraelom, Hara Kabira pa s Španijo in Marokom.<ref name="SpectorWigoder2001">{{cite book|last1=Spector|first1=Shmuel |last2=Wigoder|first2=Geoffrey|title=The Encyclopedia of Jewish Life Before and During the Holocaust: A-J|url=https://books.google.com/books?id=MFn3KeENnA0C&pg=PA312|year=2001|publisher=NYU Press|location=New York|isbn=978-0-8147-9376-3|page=312}}</ref> Naslednji pritok Judov na otok Džerba se je zgodil med špansko inkvizicijo, ko je bilo ibersko judovsko prebivalstvo izgnano.<ref name=":1">{{Cite news|title=Behind The Headlines: Amid Sea of Muslim Neighbors, Tunisia Jews Observe Traditions|last=Widman|first=Miriam|date=19 December 1994|work=Jewish Telegraphic Agency}}</ref> Judovsko prebivalstvo je doseglo vrhunec v času, ko se je Tunizija borila za neodvisnost od Francije (1881–1956). Leta 1940 je bilo približno 100.000 Judov Tunizijcev oziroma 15 % celotnega prebivalstva Tunizije.<ref name=":1" /> Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je judovsko prebivalstvo na otoku znatno zmanjšalo zaradi izseljevanja v [[Izrael]] in [[Francija|Francijo]]. Leta 2011 je bilo na otoku približno 1000 stalnih judovskih prebivalcev,<ref>{{cite web|last=Ettinger |first=Yair |url=https://www.haaretz.com/print-edition/features/sociologist-claude-sitbon-do-the-jews-of-tunisia-have-reason-to-be-afraid-1.337440 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110119055331/http://www.haaretz.com/print-edition/features/sociologist-claude-sitbon-do-the-jews-of-tunisia-have-reason-to-be-afraid-1.337440 |url-status=dead |archive-date=19 January 2011 |title=Sociologist Claude Sitbon, do the Jews of Tunisia have reason to be afraid? |work=Haaretz|date=17 January 2011 |access-date=4 October 2012}}</ref> vendar se mnogi vsako leto vračajo na romanje. Ko pa je bila ustanovljena država Izrael in so se na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki stopnjevali politični nemiri, so bili številni Judje izgnani iz Tunizije. Čeprav je judovska skupnost v Tuniziji upadala, je judovska skupnost Hara Kebira zaradi svojega tradicionalnega značaja doživela porast prebivalstva. Skupnost na Džerbi ostaja ena zadnjih preostalih popolnoma nedotaknjenih judovskih skupnosti v državi z muslimansko večino. Tradicionalno najbolj verna judovska skupnost raste zaradi velikih bioloških družin kljub izseljevanju, na otoku pa je bila nedavno odprta nova ortodoksna judovska šola za dekleta, ki deluje vzporedno z dvema fantovskima ''ješivama''. Po poročanju ''Wall Street Journala'' so »odnosi med Judi in muslimani kompleksni – pravilni in spoštljivi, čeprav ne posebej tesni. Judovski moški na primer delajo skupaj z muslimanskimi trgovci na tržnici in uživajo v prijateljskih odnosih z muslimanskimi strankami.«<ref>{{cite news|url=https://www.wsj.com/articles/insular-jewish-community-of-djerba-tunisia-has-weathered-revolution-and-terrorism-but-can-it-survive-girls-education-1423869146|title=Tunisian Jewish Enclave Weathers Revolt, Terror; Can It Survive Girls' Education?|first=Lucette|last=Lagnado|date=13 February 2015|access-date=6 December 2018|via=www.wsj.com|newspaper=The Wall Street Journal}}</ref> [[File:Lag BaOmer.jpg|thumb|right|Festival Lag BaOmer na Džerbi]] Zgodovinski konflikti med muslimani in Judi so bili na Džerbi večinoma odsotni. To naj bi pripisali dejstvu, da so bili vsi prebivalci otoka v nekem trenutku Judje in imajo zato podobne življenjske navade. Nekatere od teh judovskih praks, ki jih je mogoče videti v muslimanskih gospodinjstvih na Džerbi, so prižiganje sveč v petek zvečer in obešanje ''mace'' na strop od enega vzmeti do drugega. Judovska in muslimanska skupnost sta na Džerbi mirno sobivali kljub političnim nemirom zaradi izraelsko-palestinskega konflikta. Prebivalci Džerbe pravijo, da skupnosti preprosto molita na različnih mestih, a se še vedno lahko pogovarjata.<ref name=":2">{{Cite news|title=Tunisian Jews Enjoy Religious Tolerance and Peace In Djerba|last=Hanley|first=Delinda C.|date=December 2003|work=The Washington Report on Middle Eastern Affairs|issue=10|volume=22|pages=46–49}}</ref> Judovski voditelj je nekoč izjavil: »Živimo skupaj, obiskujemo prijatelje ob njihovih verskih praznikih. Delamo skupaj. Muslimani kupujejo meso od naših mesarjev. Ko nam je na šabat prepovedano delati ali kuhati, kupujemo kruh in košer hrano, ki jo kuhajo muslimani. Naši otroci se igrajo skupaj.«<ref name=":2" /> 11. aprila 2002 je [[Al Kaida]] prevzela odgovornost za napad s tovornjakom bombo v bližini znane sinagoge, v katerem je umrlo 21 ljudi (14 nemških turistov, 5 Tunizijcev in 2 francoska državljana).<ref>[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7812187.stm Tunisian bomb attack trial opens], BBC.co.UK; accessed 28 July 2020.</ref> Od arabske pomladi je tunizijska vlada razširila svojo zaščito in spodbujala judovsko življenje na otoku Džerba.<ref name="jpost.com" /> Tunizija si je ob sklicevanju na dolgo in edinstveno judovsko zgodovino na Džerbi prizadevala za status svetovne dediščine UNESCO za otok. Trenutno je na otoku 14 sinagog, 2 ''ješivi'' in ​​3 ''košer'' restavracije. Judovska šola na otoku je bila med nacionalnimi protesti leta 2018 napadena z zažigalnimi bombami, medtem ko so bile varnostne sile na Džerbi zmanjšane, saj so bile zaposlene z zaščito drugod.<ref name=":0">{{cite news|title=Tunisian Jewish school attacked as anti-government protests rage elsewhere|url=https://www.reuters.com/article/us-tunisia-protests/protests-hit-tunisia-for-third-night-as-pm-warns-of-clampdown-idUSKBN1EZ0OI|agency=Reuters|date=11 January 2018}}</ref> Ta napad je bil eden od mnogih drugih uporov, ki so se takrat dogajali po vsej Tuniziji. 9. maja 2023 je bila sinagoga El Ghriba tarča množičnega streljanja na veliko zborovanje judovskih romarjev, ki se vsako leto odvija v sinagogi. Ubitih je bilo pet ljudi, med njimi dva judovska bratranca, judovsko-francoski turist in dva tunizijska varnostnika.<ref>{{Cite web |date=2023-05-09 |title=5 killed in shooting near Lag Ba'omer fest at ancient synagogue in Tunisia |url=https://www.jpost.com/breaking-news/article-742572 |access-date=2024-03-01 |website=The Jerusalem Post |language=en |issn=0792-822X}}</ref> === Cerkvena zgodovina === [[File:Ecole primaire Taourit Djerba WikiChallenge 2022 01.jpg|thumb|Katoliška cerkev svetega Jožefa v Houmt El Souku]] Mesto Girba v rimski provinci Tripolitanija (večinoma v sodobni [[Libija|Libiji]]), ki je dalo ime otoku, je bilo dovolj pomembno, da je postalo sufraganski škof nadškofije svojega glavnega mesta. Med znanimi škofi antike so: *Prokul (Maksim, škof, leta 393) *Kvodvultdeus (katoliški škof, leta 401–411), ki se je udeležil kartaškega koncila (411) *Evrazij (donatistični škof, leta 411), tekmec na kartaškem koncilu *Urban (katoliški škof, leta 445–454) *Favstin (katoliški škof, leta 484), izgnan s strani kralja Hunerika iz Vandalskega kraljestva *Vincencij (katoliški škof, leta 523–525) Katoliška enciklopedija iz leta 1909 navaja le dva: »Znana sta vsaj dva škofa iz Girbe, Monul in Vincencij, ki sta sodelovala na kartažanskih koncilih leta 255 in 525«.<ref>{{cite encyclopedia|last=Vailhé|first=S.|date=1909|title=Girba|encyclopedia=The Catholic Encyclopedia|location=New York|publisher=Robert Appleton Company|url=https://www.newadvent.org/cathen/06570c.htm}}</ref> == Geografija == [[Slika:Djerba south-coast-3.jpg|left|thumb|Južna obala otoka]] Otok,<ref group="note">Depuis l'époque romaine, un pont a existé sur la chaussée à environ un kilomètre d'El Kantara (remplacé en 2006 par un pont moderne de 160 mètres de longueur). Ceci fait que Djerba est une île.</ref> ki upravno spada pod guvernat Medenine, je približno 500 kilometrov po cesti od Tunisa (v primerjavi s približno 330 kilometri zračne črte) in več kot 100 kilometrov od Gabèsa. Na obeh straneh dva rta povezujeta Jorf d'Ajim na zahodu in Zarzis d'El Kantara na vzhodu. Na odprtem morju podaljšek plaže Mezraya (Sidi Mahrez) tvori polotok Ras R'mal, ki je ena pomembnih turističnih znamenitosti otoka. Površina otoka je približno 514 km². Gledano s satelitske slike je podoben velikanskemu molarju s tremi koreninami: polotoki Adžim, Ras Terbella in Bine El Oudiane;{{sfn|Tlatli|1967|p=19}} njegova največja dolžina je 29,5 kilometra, največja širina pa 29 kilometrov. Njegova obala, ki se razteza na 125 kilometrov, je zelo nepravilna. Trije polotoki označujejo točke, ki so najbližje celini, od katerih otok ločuje kanal Ajim, širok 2 kilometra in kanal El Kantara, širok 6 kilometrov. Kanal Ajim vsebuje dva otočka, imenovana Elgataia Kbira in Elgataia Sghira. [[Slika:Djerba plage.jpg|thumb|Plaža na otoku Djerba]] Ko je bila Džerba povezana s celino, je s svojo pravilno topografijo in geološko zgradbo zelo podobna [[relief]]u, ki je značilen za južno obalo Tunizije. Otok je raven, s povprečno nadmorsko višino 20 metrov, najvišja točka, Dhahret Guellala, pa se v južnem delu dviga na 53 metrov. Na tej točki otok prečka pomembna topografska značilnost (15-metrska pečina na dolžini 15 kilometrov). Stopničasta topografija se izmenjuje med dvignjenimi območji in vdolbinami, katerih površino oblikujejo [[sipina|sipine]]. Obalo zaznamujejo nizke obale s plažami, večinoma peščenimi, ki se raztezajo predvsem med Ras R'malom in Bordž El Kastiljem. [[Gustave Flaubert]] je Džerbo zaradi njenega finega, zlatega peska poimenoval ''Otok zlatega peska''.{{sfn|Tlatli|1967|p=19}} Sladke vode je malo in ni rek. Džerba je obdana s plitvinami – batimetrija v bližini otoka je skoraj vedno manjša od −10 m, izobata −5 m pa se pojavi le nekaj kilometrov od južne in severne obale – vendar jih ob južni obali moti obstoj številnih vadij (morskih tokov), ki prečkajo kanale Adžim in El Kantara, globine pa ponekod presegajo 20 metrov. === Podnebje === [[Slika:Djerba figuier barbarie.jpg|thumb|Živa meja (''{{lang|ar|tabia}}'') iz [[Smokvova opuncija|''Opuntia ficus-indica'']]]] Živa meja (tabia) iz kaktusov bodičaste hruške. Džerba ima sredozemsko podnebje, vendar s polsušnim nagnjenjem, saj leži na stičišču sredozemskih in saharskih zračnih mas. Povprečna letna temperatura je 19,8 °C, mesečna povprečja pa redko presežejo 30 °C ali padejo pod 8 °C. Poleti povprečna najvišja temperatura doseže 32,7 °C, vendar vročino blaži morski vetrič, pozimi pa so mesečna povprečja nad 12 °C. Emmanuel Grevin tako govori o ''petem letnem času'' na Djerbi. V IX. poglavju svojega romana ''Salammbô'' Gustave Flaubert Mathosa opiše ta »otok, prekrit z zlatim prahom, zelenjem in pticami, kjer so limonovci visoki kot cedre [...] kjer je zrak tako sladek, da preprečuje smrt.« Zaradi podnebja si je celo prislužil vzdevek „Nežna Djerba“.<ref>{{navedi revijo|language=fr|title=Djerba la douce|journal=La Presse|date=19. november 2008|issn=0317-9249|url=https://www.lapresse.ca/voyage/destinations/afrique/200811/19/01-802139-djerba-la-douce.php|access-date=20. junij 2022}}.</ref> Kar zadeva padavine, Džerba prejme največ padavin (248,8 milimetra) od vseh regij južno od [[Sfax]]a, s povprečno štiridesetimi deževnimi dnevi na leto. Več kot 60 % padavin je skoncentriranih med septembrom in decembrom, vrhunec pa je oktobra (28 % letne količine). Vendar pa se lahko večina letnih padavin skoncentrira v le treh ali štirih plohah. Sušno obdobje se začne aprila, dež pa je poleti redek. Vlažnost in nočna rosa sta dva ključna dejavnika za floro otoka. Glede na letni čas na Džerbi prevladujejo vetrovi iz različnih smeri. Od novembra do marca prevladujejo zahodni vetrovi, ki jih od marca do sredine junija nadomesti jugo, vroč veter, ki ga pogosto spremljajo prašni hudiči. S prihodom poletja prevladujejo vzhodni vetrovi, ki prinašajo hladnejše temperature. == Zavetišče za ptice selivke == Džerba Bin El Ouedian je mokrišče in habitat za ptice selivke. Je na 33° 40' severne zemljepisne širine, 10° 55' vzhodne zemljepisne širine. 7. novembra 2007 je bilo mokrišče zaradi pomena kot zavetišča za ptice uvrščeno na [[Seznam ramsarskih območij v Tuniziji]] v okviru [[Ramsarska konvencija|Ramsarske konvencije]].<ref>{{cite web|url=https://www.ramsar.org/wetland/tunisia?site=44200#map-leaflet|title=Tunisia – Ramsar|website=www.ramsar.org|access-date=6 December 2018}}</ref> == Arhitektura == Prebivalci Džerbe so se, ko so skozi svojo zgodovino trpeli zaradi večkratnih napadov morja, odselili od obale in se razkropili po podeželju v notranjosti otoka.{{sfn|''Éternelle Djerba''|1998|Éternelle_Djerba|p=46-48}} Tradicionalne stavbe so zato običajno izolirane in razpršene; strukturirane so v skladu s hierarhično organizacijo prostora, ki temelji na ''menzelu'', izrazu, ki v dobesedni arabščini pomeni 'hiša' in opisuje stanovanjske in funkcionalne prostore, v katerih živijo družine. To predstavlja osnovno enoto naselja, ki je osredotočeno okoli mošeje.<ref name="Elise">{{navedi revijo|language=fr|author1=Élise Bernard|title=Djerba, tourisme international et nouvelles logiques migratoires|journal=Revue européenne des migrations internationales|volume=18/1|date=2002|pages=|issn=0765-0752|url=https://remi.revues.org/document2629.html|access-date=14. februar 2021}}.</ref> [[Slika:Somewhere near Bedouine.jpg|left|thumb|Tipična pokrajina džerbijskega podeželja]] Džerbijsko podeželje preseneča s svojo tišino, kar so opazili številni znani obiskovalci, vključno s Simone de Beauvoir, za katero je »to najtišji kraj na svetu«.<ref>{{navedi knjigo|language=fr|author1=Henri Gault|author2=Christian Millau|title=La Tunisie|location=Lyon|publisher=Imprimerie Molière|year=1968}}</ref> Razvoj turizma na otoku od 1960-ih naprej pa je privedel do spremembe tradicionalne prostorske organizacije, pojava, ki je zmanjšal osrednje območje v korist dela obale. Številna polja so bila zapuščena. Središče mesta zato ostaja ekonomsko marginalizirano in izolirano od glavnih prometnih poti, čeprav je bilo v 1990-ih asfaltiranih več cest, in ta pojav ni značilen le za Džerbo. == Turizem == Djerba je priljubljena turistična destinacija. Predvsem vzdolž vzhodne obale so v zadnjih desetletjih zrasla številna turistična središča, ki so namenjena predvsem turistom z omejenim proračunom, ki med drugim cenijo možnosti za vodne športe. Severovzhodna obala se ponaša z dolgimi peščenimi plažami. Še posebej priljubljena so 'piratska križarjenja' s starinskimi čolni do šest kilometrov dolgega polotoka Flamingo. Trajekti med otokom (Adžim) in celino (Džorf) redno vozijo čez 2,5-kilometrski odsek morja v glavni sezoni. Mednarodno letališče Džerba se nahaja osem kilometrov zahodno od Houmt Souka. Rimska cesta v bližini Al-Kantare je eden od ostankov rimskih struktur na otoku. == Znamenitosti == Ena najstarejših in najbolj znanih sinagog na svetu, [[sinagoga El Ghriba]], stoji nekaj kilometrov jugozahodno od Houmt Souka. Sinagoga Hara Seghira je bila zgrajena v 1930-ih. Približno tri kilometre za Sedouikechom, med 32. in 33. kilometrom na cesti proti El Kantari, je na desni strani podzemna mošeja. Kompleks, ki je v oljčnem nasadu, je nekoliko težko najti, saj ni označen. Dostopen je prosto. [[Slika:Tunesien Roemerdamm 1.jpg|thumb|Rimski nasip]] Na jugu je otok s celino povezan z voznim nasipom, dolgim ​​6,5 kilometra in širokim nekaj več kot deset metrov. Nasip izvira iz rimskih časov, morda celo iz punskega obdobja. Kasneje je nasip potopilo morje. Med Dragutovimi spopadi s Španci je bil jez okoli leta 1551 iz varnostnih razlogov prebit. Po drugi svetovni vojni je bil obnovljen. Preboj je približno na sredini, da se zagotovi izmenjava vode z laguno. Jez je nekoč oskrboval otok s pitno vodo tudi po cevovodu, ki je potekal vzporedno s cesto in je prevažal vodo iz območja Medenine.<ref>{{Internetquelle |autor= |url=http://www.djerba-reiseinfo.de/roemerdamm_djerba/roemerdamm_djerba.html |titel=Der Römerdamm |werk=djerba-reiseinfo.de |hrsg=Travianet GmbH, Deggendorf |datum= |abruf=2023-11-27}}</ref> Slikovite ruševine trdnjave, ki jo je leta 1289 zgradil španski konkvistador Roger de Loria, so na rtu približno deset kilometrov od El Kantare. Trdnjava je bila razširjena v 15. stoletju. Danes je najdišče dostopno le s terenskimi vozili ob oseki. V Guellali izdelujejo znamenito tunizijsko keramiko. Za majhno plačilo lahko turisti opazujejo domačine pri delu. V vasi Erriadh je bil leta 2014 ustvarjen projekt ulične umetnosti Djerbahood, v katerem je 150 umetnikov ustvarilo skupno 250 fresk. === Houmt Souk === [[Slika:Bordj-Kebir-01.jpg|thumb|Vhod v trdnjavo Bordj-el-Kebir v Houmt Souku]] [[Slika:Djerba palmier-dattier.jpg|thumb|Datljeve palme pred obiranjem na Džerbi]] [[Houmt Souk]] ima približno 65.000 prebivalcev in je glavno mesto Džerbe. Mesto ima dolgo trgovsko tradicijo, o čemer priča več starih [[karavanseraj]]ev. Rimljani so tukaj ustanovili naselje z imenom Griba. Houmt Souk ponuja številne turistične trgovine, upravne pisarne otoka in majhno ribiško pristanišče. Ogleda si je vredno trdnjavo Bordž-el-Kebir (piratska trdnjava) in Muzej folklore. === Meninx === Meninx je arheološko najdišče na jugovzhodni obali v bližini rimskega nasipa. Gre za starodavno mesto, ki so ga ustanovili Feničani. Meri približno dva kilometra krat 0,8 kilometra – del mesta morda leži pod morsko gladino. Natančnejših podatkov ni, saj temeljitih izkopavanj še niso opravili. V rimskih časih je bilo glavno mesto otoka in se je ponašalo s termalnimi kopališči, amfiteatrom, gledališčem, baziliko in morda s forumom. == Notes == {{reflist|group=note}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Djerba}} {{Wikivoyage|Djerba}} * [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t0872.htm GigaCatholic with titular see incumbent biography links] [[Kategorija:Džerba|* ]] [[Kategorija:Geografija Tunizije]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] pq66nruq6lsrt00kutou3ana7w2g7v0 2 604657 6709472 6702634 2026-07-10T21:25:19Z AmazingFood 245846 6709472 wikitext text/x-wiki Hej Po naravi in ​​poklicu sem raziskovalec/znanstvenik/radovednež. Ni čudno, da na življenje gledam skozi barvno lečo raziskovalca/znanstvenika/radovedneža. Kot je sklepati, me zanima veliko in predvsem nove stvari, čeprav so nekatere stvari stalnica, h katerim se vednomer vračam. Wikipedia je nepresahljiv vir novih stvari in informacij o že poznanih temah. Je moj prva referenca za praktično katerokoli stvar - pa naj jo potrebuje raziskovalec, znanstvenik ali radovednež. Ko naletim na stvar, ki je na Wikipediji ni, se jo trudim dodati in tako prispevati moj košček. Uporabnik s/z 39 urejanji. a9au25qdmjlpd91xbd2kkq9vgvavclp 4 604719 6709541 6708834 2026-07-11T07:41:01Z MZaplotnik 13263 /* Slika:Corncrake - Slovenia 5P5A9066.jpg */ Soglasno izbrana. ~~~~ 6709541 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Corncrake - Slovenia 5P5A9066.jpg|Slika:Corncrake - Slovenia 5P5A9066.jpg]]=== [[Slika:Corncrake - Slovenia 5P5A9066.jpg|400px|Slika:Corncrake - Slovenia 5P5A9066.jpg]] * {{info}} Premočen '''[[kosec]]''', foto [https://www.flickr.com/photos/francesco_veronesi/ Francesco Veronesi]. * {{za}}. Meni zelo prisrčna slika, bi ji pa bilo po pravilih še treba najti mesto v vsaj enem članku. Ima kdo predlog, kam bi najbolj pasala? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:37, 26. junij 2026 (CEST) :* Pmm lahko gre kar v poglavje o življenjskem prostoru, prostora je dovolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:49, 26. junij 2026 (CEST) ::* Lahko. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:07, 26. junij 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:51, 30. junij 2026 (CEST) * {{za}}, simpatičen moment. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 07:13, 4. julij 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:01, 6. julij 2026 (CEST) * {{Za}}. A je možno ugotovit, kje je bilo to slikano? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:15, 6. julij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:53, 9. julij 2026 (CEST) Soglasno izbrana. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 09:41, 11. julij 2026 (CEST) hp2h4tfe2pflk388ayaobxqidho2d8l 0 604780 6709400 6709139 2026-07-10T17:25:04Z Octopus 13285 /* Šingdzong (1031–1055) */ nadaljevanje 6709400 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 大遼<br />''Velika Ljao''<hr />[[Slika:契丹國.png|70px]]<br> 契丹國<br />''Kitanska država'' | common_name = Dinastija Ljao | era = srednjeveška Azije | status = Cesarstvo | government_type = [[Absolutizem|absolutna monarhija]] | year_start = 916 | year_end = 1125 | event_pre = [[Abaodzi]] postane kagan | date_pre = 907 | event_start = Abaodzi prevzame naziv cesar | event_end = cesarja Tjandzuoja ujamejo Džini | event1 = "Veliki Ljao" postane ime dinastije | date_event1 = 947 | event2 = podpis [[Čanjuanski sporazum|Čanjuanskega sporazuma]] s Songom | date_event2 = 1005 | event3 = ustanovitev dinastije Džin | date_event3 = 1114–1115 | event4 = ustanovitev [[Karakitajski kanat|Zahodnega Ljaa]] | date_event4 = 1124 | p1 = Kitani | p2 = Dinastija Tang | p3 = Kirgiški kaganat | p4 = Kasnejši Džin | p5 = Tatabi | p6 = Šiveji | p7 = Kraljestvo Balhe {{!}}Balhi | p8 = Zubuji | p9 = Karluki | s1 = Dinastija Džin | s2 = Severni Ljao | s3 = Zahodna Šja | s4 = Karakitajski kanat {{!}}Zahodni Ljao | s5 = Hamag Mongol | s6 = Kočo | image_map = Liao circuits.png | image_map_caption = Ljao okoli leta 1111 | image_map_size = 280 | capital = [[Linhuangfu|Šangdžing/Linhuangfu]] | common_languages = kitanščina, [[kitajščina|srednja kitajščina]], džurčenščina | religion = {{plainlist| * [[budizem]] * kitanski [[animizem]] }} | currency = kovanci, na jugu tudi bankovci | leader1 = [[Abaodzi|Tajdzu]] | year_leader1 = 907–926 | leader2 = [[Tajdzong]] | year_leader2 = 926–947 | leader3 = [[Šidzong]] | year_leader3 = 947–951 | leader4 = [[Mudzong]] | year_leader4 = 951–969 | leader5 = [[Džingdzong]] | year_leader5 = 969–982 | leader6 = [[Šengdzong]] | year_leader6 = 982–1031 | leader7 = [[Šingdzong]] | year_leader7 = 1031–1055 | leader8 = [[Daodzong]] | year_leader8 = 1055–1101 | leader9 = [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]] | year_leader9 = 1101–1125 | title_leader = Cesar | stat_year1 = 947<ref>Turchin, Adams, and Hall (2006), 222.</ref><ref>Rein Taagepera (September 1997). "Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia". International Studies Quarterly 41 (3): 475–504.</ref> | stat_area1 = 2.600.000 | stat_year3 = vrh | demonym = [[Kitani]], Ljao | today = {{plainlist| * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] * {{ikonazastave|Severna Koreja}} [[Severna Koreja]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} }} '''Dinastija Ljao''' ([[Tradicionalna kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 遼朝, Liáo cháo, [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 辽朝, Liáo cháo, [[pinjin]]: Liáo cháo), znana tudi kot '''Kitanska država''' (kitansko: Mos diau-d kitai huldʒi gur)<ref>Aisin-Gioro Ulhicun (2009). 愛新覚羅烏拉熙春女真契丹学研究 [Research into Jurchen and Khitan Studies by Aisin-Gioro Ulhicun] (in Chinese). Shōkadō. Arhivirano 13. junija 2013 na Wayback Machine</ref> uradno Velika Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo), sta bila [[Kitani|kitanska]] cesarska dinastija in imperij klana Jelu, ki je obstajal od leta 916 do 1125. Ustanovljena je bila približno v času propada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] in je v svojem največjem obsegu vladala [[Mandžurija|Mandžuriji]], [[Mongolska planota|Mongolski planoti]], severnemu delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], južnim delom [[Sibirija|Sibirije]] in severnemu delu [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]].{{sfn|Ledyard|1983|p=23}} Dinastija se je dvignila z utrjevanjem moči med Kitani v 8. stoletju in njihovimi ekspanzionističnimi pohodi v drugi polovici 9. stoletja. Sčasoma je poglavar Jelujev [[Abaodzi]] postal vodja Kitanov in leta 916 razglasil dinastično državo kitajskega tipa. Dinastija Ljao je sprožila številne vojaške pohode proti sosednjim državam in ljudstvom, vključno s [[Tatabi]], [[Šiveji]], [[Tatari]], [[Zubuji]], [[Kongrati]], [[Balhi]], [[Gorjeji]], poznejšim [[Dinastija Tang|Tangom]] in dinastijo [[Dinastija Song|Song]]. Osvojila je šestnajst prefektur, vključno z današnjim [[Peking]]om in delom [[Hebej]]ja, in spodbujala vojno, ki je privedla do propada poznejšega Tanga (923–936). Leta 1004 je Ljao sprožil pohod proti dinastiji [[Severni Song]]. Po težkih bojih in velikih žrtvah na obeh straneh sta sprti strani sklenili [[Čanjuanski sporazum]], s katerim je Ljao prisilil Severni Song, da ga prizna kot enakopravnega partnerja, in naznanil obdobje miru in stabilnosti med obema silama, ki je trajalo približno 120 let. Dinastija Ljao je bila prva država, ki je vladala v celotni Mandžuriji.<ref>{{Cite book |last=Hudson |first=Mark James |url=https://books.google.com/books?id=eTFMPO5NdKgC&dq=Ruins+of+Identity:+Ethnogenesis+in+the+Japanese+Islands+control+all+of+manchuria&pg=PA227 |title=Ruins of Identity: Ethnogenesis in the Japanese Islands |publisher=University of Hawaiʻi Press |year=1999 |isbn=978-0824821562 |via=Google Books}}</ref> Dinastijo Ljao je leta 1125 uničila [[Dinastija Džin (1115-1234)|dinastija Džin]] pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]], ko je ujela cesarja [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuoja]]. Preostali pristaši dinastije Ljao so se pod vodstvom [[Jelu Daši]]ja, kasnejšega cesarja Dezonga, umaknili na zahod in ustanovili Zahodno dinastijo Ljao ([[Karakitajski kanat]]), ki je vladala delom Srednje Azije skoraj stoletje, preden jo je osvojilo [[Mongolsko cesarstvo]]. Kulturni dosežki, povezani z dinastijo Liao, so precejšnji. V muzejih in drugih zbirkah je veliko različnih kipov in drugih artefaktov iz njenega obdobja, vendar kljub temu ostajajo odprta pomembna vprašanja o natančni naravi in obsegu vpliva kulture Ljaa na poznejši razvoj, na primer glasbene in gledališke umetnosti. ==Imena== Veliko kitansko državo (kitajsko: 大契丹; pinjin: Dà Qìdān) je leta 907 ustanovil [[Abaodzi]] (cesar Tajdzu). Leta 938 ali 947 jo je Abaodzijev naslednik, cesar [[Tajdzong]], uradno preimenoval v Veliki Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo). Preimenovanje je bilo verjetno posledica vključitve ne-Kitanskih ljudstev v državo. Med vladavino cesarja [[Šengdzong]]a se je država leta 983 zaradi ponovne uveljavitve kitanske identitete preimenovala v Veliki Kitan. Leta 1066 je cesar [[Daodzong]] uvedel dinastično ime Veliki Ljao, ki je ostalo uradno ime do propada dinastije. Imeni Veliki Kitan in Veliki Ljao sta se uporabljali približno 100 let.{{sfn|Kane|2009|p=4-5, 162}} V kitanski pisavi je ime države vsebovalo besedi Kitan in Ljao. Vrstni red imen se je spreminjal, odvisno od tega, katero je imela prednost. Ko se je država v kitajščini imenovala Veliki Kitan, se je v kitanščini imenovala Velik Kitan Ljao. Ko se je njeno ime v kitajščini spremenilo, se je spremenil tudi vrstni red imen v kitanščini. Leta 1124 je naslednica države, ki jo je v zahodnih regijah ustanovil [[Jelu Daši]], uradno sprejela dinastično ime Veliki Ljao. V zgodovinopisju se ta država pogosteje imenuje Zahodni Ljao ali [[Karakitajski kanat|Kara Kitaj]]. Karakitani za svojo državo niso uporabljali nobenega od teh imen. Imeli so se za legitimno nadaljevanje dinastije Ljao in zase še vedno uporabljali ime Kitani. Zahodni Ljao je kitajsko poimenovanje, Karakitaj pa je turško-mongolski izraz. Imena Karakitaj ni mogoče najti v nobenem muslimanskem viru pred mongolskimi vdori.{{sfn|Kane|2009|p=163}} Muslimanski zgodovinarji so državo sprva imenovali Kitaj. Ime je imelo morda ujgursko ozadje. Ime Karakitaj se je začelo uporabljati po invaziji Mongolov.<ref name="khitay">{{citation |last = Sinor |first = D. |contribution-url = https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-url= https://web.archive.org/web/20161028140938/https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-date=28 October 2016 |contribution = Chapter 11 – The Kitan and the Kara Kitay |year = 1998 |title = History of Civilisations of Central Asia |editor1-last = Asimov |editor1-first = M.S. |editor2-last = Bosworth |editor2-first = C.E. |volume = 4 part I |publisher = UNESCO Publishing |isbn = 978-92-3-103467-1 }}</ref>{{sfn|Biran|2005|p=215–217}} Zaradi prevlade Kitanov v času dinastije Ljao v severovzhodni Kitajski in Mongoliji ter kasneje Kara Kitajev v Srednji Aziji, kjer so jih imeli za Kitajce, je izraz Kitaj za ljudi v Srednji Aziji, Rusiji in severozahodni Kitajski postal sopomenka za Kitajsko. Ime je nato prek islamskih in ruskih virov prišlo v srednjeveško Evropo in postalo Kataj. Ime Kitaj za Kitajsko še vedno uporabljajo turški narodi, kot so [[Ujguri]] v kitajski regiji [[Šindžjang]] in [[Kazahi]] v [[Kazahstan]]u, ter nekateri slovanski narodi, kot so [[Rusi]] in [[Bolgari]].{{sfn|Starr|2015|p=43}} Kitanska cesarska družina je za svoj priimek uporabljala imeni Jila in Jelu. Izraz Jila (Ila) je verjetno starejši in je pomenil žrebca, pa tudi glasnika, zastavonošo in bojevnika. Priimek Jelu (Jarud) je bil sprejet kasneje, verjetno v 30. letih 10. stoletja, in je soroden kitanskima pridevnikoma cvetoč in uspešen.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}}{{sfn|Atwood|2021|p=44}} ==Zgodovina== ===Preddinastična zgodovina=== ====Izvor==== Najzgodnejša omemba kitanske države je v ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'', zgodovini dinastije [[Severni Vej]] (386–534), ki je bila dokončana leta 554.<ref name="Twitchett and Tietze 44">Twitchett and Tietze (1994), 44</ref> Kitane in njihove dejavnosti v poznem 3. in začetku 4. stoletja omenja tudi več knjig, napisanih po letu 554. ''[[Knjiga Džina]]'' (648) omenja Kitane v poglavju, ki obravnava vladavino Murong Šenga (398–401). ''[[Samguk sagi]]'' (1145) omenja kitanski napad leta 378.<ref>Xu (2005), str. 6</ref> Na splošno velja prepričanje, da so Kitani izhajali iz juvenske veje [[Šjanbeji|Šjanbejev]]. Po porazu z drugo vejo Šjanbejev leta 345 so se Juveni razdelili na tri plemena, od katerih se je eno imenovalo Kumo Ši. Leta 388 se je razdelil tudi Kumo Ši, pri čemer se je ena skupina še naprej imenovala Kumo Ši, druga skupina pa so postali Kitani.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> To stališče delno podpira ''Knjiga Veja'', ki omenja, da Kitani izvirajo iz Šjanbejev.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Od [[Dinastija Song|dinastije Song]] dalje so nekateri kitajski učenjaki menili, da bi Kitani lahko izhajali iz ljudstva [[Šiungnu]], kar sodobni zgodovinarji zavračajo. Nekaj sledi kaže, da bi lahko bili mešanega šjanbejsko-šiangnujskega porekla. Več učenjakov, začenši z [[Rašid al-Din|Rašidom al-Dinom Hamadanijem]] v 14. stoletju, je teoretiziralo, da so Kitani mongolskega izvora,<ref>{{cite book |last1 = Grousset |first1 = Rene |title = The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |year = 1970 |publisher = Rutgers University Press |url = https://archive.org/details/empireofsteppes00grou |url-access = registration |page = [https://archive.org/details/empireofsteppes00grou/page/228 228] |isbn = 9780813506272 |access-date = 2015-03-15 }}</ref><ref>{{cite book |last1 = Skaff |first1 = Jonathan Karam |title = Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and ... |date = 2012 |publisher = Oup USA |isbn = 9780199734139 |url = https://books.google.com/books?id=qTm6Yka5GigC&pg=PA38 |access-date = 2015-03-13 }}</ref> konec 19. stoletja pa so zahodni učenjaki trdili, da so Kitani tunguškega izvora. Sodobna jezikoslovna analiza je to trditev ovrgla.<ref>Xu (2005), 85–87</ref> [[Slika:Liao Figure (13969734317).jpg|thumb|left|200px|Kipec iz dinastija Ljao, Muzej Liaoninga v Šenjangu ]] Po ločitvi od Juvenov so Kitani in Kumo Šiji pobegnili v regijo Songmo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je ozemlje Kitanov raztezalo južno od današnje reke Šar Moron in vzhodno od reke Laoha (sedanji provinci Hešigten in Ongniud v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]). Kitani so se nato soočili s skupno invazijo [[Rouranski kaganat|Rouranskega kaganata]] in [[Gogurje]]ja in bili prisiljeni preseliti se proti jugu na ozemlje, vzhodno od reke Bailang (zdaj Daling).{{sfn|Xu|2005|p=10}} Do leta 554, ko je bila napisana ''Knjiga Veja'', so Kitani že ustanovili državo na območju današnjih kitajskih provinc Jilin in Liaoning.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Utrpeli so niz vojaških porazov proti drugim nomadskim ljudstvom v regiji, pa tudi proti dinastijama Severni Či (550–577) in Sui (589–618). Kitanska plemena so bila v različnih obdobjih pod vpliv [[Ujguri|Ujgurov]] ter dinastij Sui in Tang. V ''[[Knjiga Suija|Knjigi Suija]]'' (84. zvezek) so Kitani opisani kot ''"bojeviti pri plenjenju in ropanju"''{{sfn|Xu|2005|p=145}} in ''"najbolj nevljudni in arogantni med vsemi barbari"''.{{sfn|Xu|2005|p=145}} Po ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini dinastije Ljao]]'' so bili Kitani nomadi, ki so se selili, odvisno od letnega časa. Za preživetje so bili odvisni od konj. Njihovi možje so pili [[kumis]], se ukvarjali z lokostrelstvom in lovili za svoje vsakdanje potrebe. Zaradi svojega načina življenja so pogosto imeli prednost v vojaških zadevah.{{sfn|Xu|2005|p=33}} ====Osem plemen==== Osem kitanskih plemen si je delilo oblast z rotacijo vodstva vsaka tri leta.<ref name = "chinaknowledge"/>{{sfn|Xu|2005|p=137}} Kitanska plemenska zveza je plačevala davek davek Severnemu Janu (409–436), ki je v zameno imenoval kitanskega kana za princa Guišana. Kitani so redno plačevali davek tudi dvoru Severnega Veja (386–534) v obliki konj in živalskih kož. Trgovanje je potekalo na meji v Helongu (današnji Čaojang) in Mijunu. Leta 553 so Kitani utrpeli poraz proti vojskam Severnega Čija (550–577) in izgubili velik del svojih prebivalcev in živine. Nekaj časa so prebivali v Gogurjeju.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Leta 584 so se podredili dinastiji Sui (581–618). Leta 605 so jih napadli Turki in izgubili so 40.000 mož in žena.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Osem starodavnih kitanskih plemen se je razkropilo. Iz tega obdobja sta znana le dva kitanska voditelja: Hečen in Vuju. Kitanski poglavarji so se nazivali ''mofuhe'' ali ''mohefu''.{{sfn|Xu|2005|p=105}} ====Dahijska plemenska zveza==== [[Slika:Khitan Rebellion.png|thumb|Li Džindžongov in Sun Vanrongov upor proti dinastiji Tang leta 696–697]] [[Slika:Khitans eating, tomb mural, Chifeng city, Inner Mongolia.jpg|thumb|Kitani pri obedu; slika v grobnici v Čigengu, Notranja Mongolija]] V začetku 7. stoletja je klan Dahi združil kitanska plemena v novo plemensko zvezo,<ref name = "chinaknowledge">{{Cite web|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Song/khitans.html|title=The Khitans 契丹 (www.chinaknowledge.de)|first=Ulrich|last=Theobald|website=Chinaknowledge.de}}</ref> ki so jo vodili Hadahi,{{sfn|Xu|2005|p=110}} plemena pa so bila večinoma avtonomna. Dahi so bili odgovorni le za zunanje zadeve.{{sfn|Xu|2005|p=110}} Po združitvi Kitanov je skupščina (''šiksuan'') na podlagi njegovega talenta in sposobnosti iz plemena Dahov izvolila vrhovnega vodjo zveze.{{sfn|Xu|2005|p=137}} Volilno pravico so imeli vsi klani, ne pa tudi pravice biti izvoljeni.{{sfn|Xu|2005|p=129}} Dahijska plemenska zveza se je pod vodstvom Mohuija oziroma Kugeja leta 628 oziroma 648 podredila dinastiji Tang. Kuge je bil imenovan za generalnega guvernerja okrožja Songmo, poglavarji plemen pa so bili imenovani za prefekte.{{sfn|Xu|2005|p=111}} Cesar Tanga je dahijskim voditeljem podelil cesarski priimek Li in jih vključil v guvernerstvo, ''"urad, posebej ustvarjen za posredno upravljanje kitanskih plemen"''.<ref>Twitchett in Tietze (1994), str. 47–48</ref> V plemensko zvezo niso bila vključena vsa kitanska plemena. Pleme Neiji, ki ga je vodil Sun Aocao, se je leta 619 podredilo dinastiji Tang. Aocajev pravnuk Sun Vanrong je bil imenovan za prefekta okrožja Guičeng.{{sfn|Xu|2005|p=112–113}} Proti prelomu stoletja je oblast dinastije Tang na severu začela slabeti. Džao Venhui, generalni guverner dinastije Jingdžov, je imel kitanske poglavarje za svoje podložnike. Kitanski poglavar Sun Vanrong in njegov svak Li Džindžong, guverner dinastije Songmo, sta se zato čutila užaljena in ustrahovana. Leta 696 je na kitanskem ozemlju izbruhnila lakota, zaradi katere sta se uprla. Li Džindžong je zavzel Jingdšžov in se razglasil za ''vušang kagana'' (''vrhovnega kagana''). Tangi so bili poraženi v soteski Šjanši v okrožju Lulong in tudi kasneje, dokler ni Li Džindžong umrl zaradi bolezni. Kapaganski kagan [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] je napadel Kitane s severa, medtem ko so jih Tangi napadli z juga. Kitani so utrpeli hud poraz, potem pa je Sun Vanrong v protinapadu zavzel Jingdžov in Judžov. Kitani so premagali 170.000-glavo vojsko dinastije Tang. Proti Kitanom je bilo poslanih še 200.000 vojakov, vendar tudi njim ni uspelo ustaviti kitanskega napredovanja. Medtem so Turki izropali kitansko prestolnico Šinčeng, [[Tatabi|Kumoši]] pa so prebegnili na nasprotno stran. Sun Vanronga je ubil njegov služabnik, potem pa je trajalo še petnajst let, do leta 714, preden so Tangi ponovno prevzeli oblast nad Kitani.{{sfn|Xu|2005|p=242}} Leta 720 je vojaški poveljnik (''džaguan'') Ketuju napadel vladajočega kitanskega vladarja Suoguja, ki je pobegnil v Jingdžov in poiskal kitajsko zaščito. General Šue Tai je dobil ukaz, naj kaznuje Ketujuja, vendar mu to ni uspelo in so ga ujeli skupaj s Suogujem in kraljem Kumošijev Li Dapujem. Ketuju je za novega kitanskega vladarja postavil Suogujevega bratranca Jujuja in poslal davek dvoru Tanga. Zaradi nesramnega ravnanja Ketujujevega odgovornega uradnika je Ketuju umoril kitanskega vladarja in prebegnil k Turkom. Leta 732 je Ketuju doživel poraz proti Tangu in pobegnil. Njegovi zavezniki Kumošiji so se predali Tangom. Leta 734 je Ketuju s podporo svojih turških zaveznikov premagal vojsko Tanga in nato izgubil bitko proti silam Tanga pod poveljstvom Džang Šouguija. Tangi so prepričali kitanskega vojaškega uradnika Li Guodžeja, da je umoril Ketujuja in kitanskega vladarja Čulieja, ki ga je ustoličil Ketuju.{{sfn|Xu|2005|p=245}} ====Jaonska plemenska zveza==== [[Slika:Liao Silver Crown.jpg|thumb|left|Kitanska pozlačena srebrna (moška) krona iz grobnice princese Čen (okoli 1012-1021<ref>{{Cite web|url=https://www.athenaartfoundation.org/mongolia-exh-review|title=athena art foundation — Mongolia exh review|website=Athenaartfoundation.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:Zhangfangshan_Liao_tomb_mural_(formatted).jpg|thumb|Slika iz grobnice, na kateri so upodobljeni Kitani s prapori, bobni in buzdovani]] Upor plemena Ketuju je leta 730 končal prevlado ljudstva Dahe. Li Guodže, poglavar plemena Jišihuo, in Nieli iz istega plemena sta ustanovila novo plemensko zvezo. Nieli je za vrhovnega vladarja Kitanov postavil Zuvuja, kagana iz jaonskega klana, on sam pa je postal vojaški poveljnik. Moč vojaškega poveljnika je v celotnem trajanju konfederacije dejansko presegala moč kagana.{{sfn|Xu|2005|p=116–117}} Deset plemen Jaonske konfederacije so sestavljala plemena Danlidžije, Jišihuo, Šihuo, Navej, Pinmo, Nahuidži, Džidžje, Šiva, Jaoni in Jila.{{sfn|Xu|2005|p=199}} Omenjena so tudi druga plemena, med njimi Jiši, Pin, Čute, Vukui, Niela, Tulubu in Tudžu.{{sfn|Xu|2005|p=120}} An Lušan, guverner dinastije Tang, je leta 751 in 755 dvakrat vdrl na ozemlje Kitanov. Kitani so ga med prvo invazijo močno porazili, v drugi pa je bil uspešen. An je nato vodil upor proti dinastiji Tang, v katerega je vključil tudi kitanske čete. Za svoje zaupnike je imel kitanskega evnuha Li Džuerja, ki ga je sam ukazal ksatrirati, in še dva moža, ki sta bila njegova osebna spremljevalca. Ko je An zbolel in začel zlorabljati svoje podrejene, so se na Lu Džuerja obrnili zarotniki, ki so nameravali ubiti Ana. Li Džuer in zarotnik Jan Džuang, ki ga je An pred tem pretepel, sta Ana ubila.<ref>{{cite book |last1=Liu |first1=Xu |author-link1=|trans-title= [[Stara knjiga Tanga|Chiu Tang shu]] |title=Biography of An Lu-shan, Issue 8 |date=1960 |publisher=University of California Press |pages=42, 43 |url=https://books.google.com/books?id=-gLJ47GlBUgC&pg=PA42 |issue=Issue 8 of Chinese dynastic histories translations |volume=8 of University of California, Chinese Dynastic Histories translations |translator-last1=Levy |translator-first1=Howard Seymour}}</ref><ref>{{cite thesis |page=41 |last=Chamney |first=Lee |date=Fall 2012 |title=The An Shi Rebellion and Rejection of the Other in Tang China, 618–763 |type=A thesis submitted to the Faculty of Graduate Studies and Research in partial fulfillment of the requirements for the degree of Master of Arts Department of History and Classics |publisher=University of Alberta |location=Edmonton, Alberta |url=https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20201105051102/https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-date=5 November 2020 |access-date=5 November 2020 |url-status=bot: unknown}}</ref> An Lušanov upor je zaznamoval začetek konca dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 48–49.</ref> ====Vzpon na oblast==== Po An Lušanovem uporu so Kitani postali vazali [[Ujguri|Ujgurov]] in hkrati plačevali davek Tangu, kar je trajalo od leta 755 do padca Ujgurov leta 840. Med letoma 756 in 841 je bilo zabeleženih 29 plačil davka Tangu.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Od leta 840 do vzpona [[Abaodzi]]ja so Kitani ostali vazali dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 50–53.</ref> Proti koncu tega obdobja so Kitani začeli vrsto večjih osvajalskih pohodov. Pod vladavino kagana Šjandžija (860?–882?) so podjarmili ljudstva Kumo Ši in Šivej.{{sfn|Xu|2005|p=262}} Proti ljudstvu Kumo Ši sta bila sprožena dva pohoda. Šjandži je ujel 700 gospodinjstev Kumo Šijev, ki so se kasneje pod Abaodzijem stalno naselila kot pleme Dieladieda. Abaodzijev oče Saladi je zajel 7000 gospodinjstev dinastije Ši in jih preselil v Činghe v regiji Raole zahodno od sodobnega okrožja Ningčeng.{{sfn|Xu|2005|p=171}} Med vladavino dinastije Šjantong (860–874) je Šjandži dvakrat poslal odposlance na dvor dinastije Tang.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Po poročanju ''[[Dzidži tongdžjan]]'' se je v obdobju Šjantongov ozemlje Kitanov drastično razširilo. Do Abaodzijevega prihoda na oblast so bili poraženi Kumo Šiji, Šiveji, Tatari, zahodni Turki in Džurčeni.{{sfn|Xu|2005|p=72}} ===Abaodzi (907–926)=== [[Slika:Northeast Asia at 900 Khitan Bohai border.png|thumb|250px|Kraljestvo Balhe leta 900]] [[Slika:Horse leading, mural(part) from Tomb in Aohan, Liao Dynasty.jpg|thumb|levo|200px|Kitan na freski v grobnici v Aohanu, Notranja Mongolija]] [[Slika:遼金兩種頭盔 (51588016667).jpg|thumb|250px|Čelade ina maska iz dinastije Ljao ali Džin]] [[Abaodzi]], posmrtno cesar Tajdzu iz Ljaa, je bil rojen leta 872 kot sin Saladija, poglavarja klana Jile. Po besedah odposlanca Jao Kuna iz Poznega Tanga, ki se je osebno srečal s kitanskim vladarjem, je bil Abaodzi izjemno visok in je meril 9 [[Či (mera)|či]] (več kot dva metra).{{sfn|Mote|1999|p=45}} Med Abaodzijevo vladavino je pleme Jila postalo največje in najmočnejše kitansko pleme, vendar je bila vsa oblast še vedno v rokah jaonskih kanov.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Pleme Jila je izhajalo iz Jišihuojev, ki so se naselili bližje hanski civilizaciji kot drugi Kitani. V 730. letih so Jile postali pleme, neodvisno od jaonskih kanov. Pod vplivom hanske kulture je Abaodzijev stari oče Jundeši (820–860?) postal prvi Kitan, ki je uvedel in pospeševal ustaljeno kmetijstvo. Abaodzijev stric Šulan je bil prvi Kitan, ki je prakticiral zidarstvo in gradil obzidana mesta. Hani iz plemena Jovdžov Džjeduši, ki so živeli južno Jilov, so pobegnili pred oblastjo Liu Rengonga in se z Abaodzijevim dovoljenjem naselili večinoma na ozemlju Jilov.{{sfn|Xu|2005|p=228–229}} Hanski kmetje do uvevli nove metode kmetovanja, hanski obrtniki pa so Kitane naučili predenja in tkanja. Sprejetje agrarne kulture hanskih beguncev in naprednejše organizacija dela so pleme Jila naredili veliko bogatejše od drugih Kitanov.{{sfn|Xu|2005|p=230–231}} Abaodzi je v svojo upravo vključil hanske intelektualce, kot so bili Kang Modži, Han Janhui in Han Džigu. Kang Modži je bil odgovoren za pravne zadeve med Kitani in Hani. Kasneje je nadzoroval gradnjo glavnega mesta. Han Janhui je bil imenovan za uradnika, odgovornega za vojaške zadeve, in je nadzoroval potlačeno hansko prebivalstvo, ga naselil in poskrbel, da ni pobegnilo. Han Džigu je sodeloval pri strategiji in odločanju. Kasneje je prevzel vodstvo oddelka za hanske zadeve in upravljal protokole zunanjih zadev. Združil je hanske institucije in kitanske običaje, da bi jih Kitani laže sprejeli.{{sfn|Xu|2005|p=234–235}} Abaodzi se je konec 9. stoletja naslavljal z dama juešali, kar pomeni poveljnik kaganove osebne straže.{{sfn|Xu|2005|p=183}} Leta 901 je bil na skupščini, sklicani vsaka tri leta, izvoljen za jinlidžina (poglavarja) Jile. Takrat še noben Kitan, razen njega, ni uporabljal [[Osebno ime|priimka]]. Pozneje je v 30. letih 10. stoletja Abaodzijev klan privzel priimek Jalu. Cesarjeva soproga je začela uporabljati priimek Šjao.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Po prihodu na oblast je napadel dinastijo Tang in [[Džurčeni|Džurčene]] in vzpostavil oblast nad [[Šiveji]] in [[Tatabi]]. Leta 903 je bil imenovan za jujueja, vrhovnega poveljnika vseh Kitanov, s čimer je postal drugi za jaonskim kaganom. Dve leti pozneje je povedel 70.000 konjenikov v Datong, da bi sklenil krvno bratstvo s šatuojskim vojskovodjo Li Kejongom. Z njim se je pogovarjal o kitanskem načinu nasledstva. Abaodzija je skrbelo, ker bi ga na naslednji skupščini čez tri leta lahko zamenjali. Li Kejong mu je povedal, da lahko neugoden izid volitev preprosto zavrne.{{sfn|Xu|2005|p=232}} Leta 907 je Abaodzi zahteval, da se ga imenuje za [[kagan]]a, in se s podporo s še sedmih plemen povzpel na vrhovni položaj Kitanov.{{sfn|Mote|1999|p=38–39}} Na tem položaju je takoj pobil druge kitanske poglavarje, kar je vznemirilo kitansko elito. Velik del elite je v njegovem dejanju videl korak do cesarskega položaja v slogu Hanov. Abaodzijeva vladavina je ostala neizpodbitna do leta 910, ko je prezrl kitanske pozive, naj nekdo drug iz njegove družine prevzame položaj kagana. Leta 912 in 913 so se mu poskušali z orožjem upreti člani njegove družine. Potem ko je bil prvi upor odkrit in zatrt, je Abaodzi pomilostil zarotnike. Po drugem uporu so bili pomiloščeni le njegovi bratje, drugi zarotniki pa so bili usmrčeni. Brata sta se poskušala ponovno upreti leta 917 in 918, vendar sta bila oba upora zlahka zatrta.<ref>Wittfogel and Feng (1946), 400–402.</ref>{{sfn|Mote|1999|p=41}} Leta 916 je Abaodzi prevzel naziv nebeškega cesarja, razglasil ime svojega vladarskega obdobja in zgradil konfucijanski tempelj. Svojega najstarejšega sina Jelu Beija je imenoval za prestolonaslednika in zahteval, da mu celotno plemstvo priseže zvestobo. Dve leti pozneje je dvor Ljaa preselil v Vrhovno prestolnico ([[Linhuangfu|Šangdžing]]), novozgrajeno obzidano mesto z velikim parkom in cesarskimi šotori na mestih, kjer so običajno stale kitajske palače. Abaodzi je spodbudil gradnjo še 30 obzidanih mest za svoje ujete podložnike Hane. Vrhovni prestolnici se je pridružila Vzhodna prestolnica ([[Dongdžing]]). Uprava cesarstva je bila razdeljena na severno upravo za stepske in plemenske zadeve, in južno upravo za priseljeno prebivalstvo in Hane. Obe instituciji sta vodila kanclerja. Severnega je imenoval klan cesarice soproge Šjao, južnega pa vladajoči klan Jelu.{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn| Wittfogel and Feng |1946|p=401}} Leta 917 je Abaodzi od države Vujue kot darilo dobil nafto.{{sfn|Needham|1986f|p=81}} Leta 920 je Abaodzi ukazal razviti kitansko pisavo, znano kot [[Kitanska pisava|kitanska velika pisava]]. Pisava je bila na videz podobna kitajski, vendar je bila zaradi odvzemanja in dodajanja potez za Hane poponoma nečitljiva. Leta 925 je prihod ujgurske delegacije Abaodzija spodbudil, da je svojemu mlajšemu bratu Jeluju Dieliju naročil, naj preuči stari ujgurski jezik. Ujgurski vpliv je privedel do razvoja kitanske male pisave z več fonetičnimi elementi. Kitanska pisava se je uporabljala za spominske napise na lesu in kamnu ter za vodenje evidenc v severni upravi. Dokumentov, napisanih v kitanski pisavi, se je ohranilo zelo malo, kar kaže, da jih je bilo tudi napisanih bolj malo. V južni upravi je bila upravni jezik kitajščina, ki so se je naučili mnogi Kitani, vključno z Abaodzijevimi sinovi.{{sfn|Mote|1999|p=43–44}} V pogovoru z Jao Kunom, odposlancem iz poznega Tanga, je Abaodzi dejal, da tudi sam govori kitajsko, vendar ne v prisotnosti Kitanov, ker se je bal, da bi posnemali Hane in se pomehkužili.{{sfn|Mote|1999|p=47}} Abaodzi je med svojo vladavino napadel številna sosednja ljudstva in eksponentno razširil svoje ozemlje. Proti stepskim nomadom je leta 908 vodil pohod proti [[Šiveji|Šivejem]], leta 910 proti [[Tatabi|Tatabom]], leta 912 proti [[Zubuji|Zubujem]] ter leta 915 in 919 proti [[Kongrati|Kongratom]].{{sfn|Twitchett|1994|p=60}} Od leta 922 do 923 je napadal dinastijo Jin in njeno naslednico [[Kasnejši Tang]].{{sfn|Mote|2003|p=44}} Leto pozneje je napadel [[Tatari|Tatare]].{{sfn|Whiting|2002|p=307}} Njegove kampanje so se nadaljevale vse do njegove smrti leta 926 z osvojitvijo [[Kraljestvo Balhe|kraljestva Balhe]] in ustanovitvijo marionetnega kraljestva [[Dongdan]].{{sfn|Xiong|2009|p=66}} Večino prebivalcev Balheja so preselili v današnji [[Ljaoning|Liaoning]]. Uničenje kraljesta Balhe je povzročilo nastanek treh neodvisnih ljudstev, ki niso bila pod oblastjo Kitanov: severozahodnega ljudstva Balhe v sodobnem Heilongdžjangu, ljudstva Balhe zahodno od reke Jalu in države Džeongan v zgornji dolini reke Mudan, ki je nastala po razpadu Dongdana.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}{{sfn|Crossley|2016|p=18}} Abaodzi je umrl zaradi [[tifus]]a 6. septembra 926 v starosti 54 let.{{sfn|Mote|1999|p=47}} [[Slika:Rest Stop for the Khan.png|thumb|center|800px|''Džuošje tu'', slika iz 10. stoletja, ki prikazuje počivališče kitanskega kana]] ===Tajdzong (926-947)=== [[Slika:KhitanMural.jpg|thumb|250px|Kitanski fantje in dekleti]] [[Slika:Guard, Fresco, Liao Dynasty, Chifeng Museum.jpg|200px|thumb|Kitan s kijem]] Jelu Deguang, posmrtno cesar [[Tajdzong]] iz Ljaa, je bil drugi sin Šulu Ping (cesarice Jingtjan) in ne prvi v vrsti kandidatov za kitanski prestol. Njegov starejši brat, 26-letni naslednik Jelu Bej, je bil zaradi svojih intelektualnih dejavnosti za konservativno kitansko elito nespodoben za kitanskega vladarja. Kot polihistor je bil Jelu Bej spreten v slikanju, pisanju v kitanščini in kitajščini ter imel veliko osebno knjižnico. Imel je tudi okus za kitajsko kulturo, glasbo, medicino in prognoziranje. Kitajski sistem prvorojenstva med Kitani ni bil običajen, saj so svoje voditelje volili že od časa konfederacije Daha. Cesar Abaodzi je zato od svojih poglavarjev zahteval prisego zvestobe sinu Jelu Beju, ko ga je razglasil za naslednika.{{sfn|Mote|1999|p=51}} Bejeva mati Šulu Ping, ki je bila izjemno močna oseba, poveljevala več tisoč konjenikom in vodila vojake na pohodih, je kot regentka prevzela oblast nad vsemi vojaškimi in civilnimi zadevami, potem ko si je odrezala desno roko, da bi jo pokopali skupaj z možem. Šulu Ping je zaradi njegovih kitajskih nagnjenj sama zavrnila svojega prvega sina kot dediča in uporabila ves svoj vpliv, da se je nasledstvo preneslo na njegovega mlajšega brata Deguanga, ki je sodeloval v pohodih v letih 922–923 in 924–925. Proti koncu leta 927 se je Bej obrnil na svojo mater in uradno umaknil svojo kandidaturo in prestol je nasledil Deguang.{{sfn|Twitchett|1994|p=68–69}} Bej je ostal vladar kraljestva Dongdan v nekdanjem kraljestvu Balhe, ki mu ga je podaril oče za sodelovanje v njegovi osjitvi.{sfn|Mote|1999|p=49–51}} Tajdzong je v bratu še vedno videl grožnjo in je leta 929 ukazal, da se glavno mesto Dongdan in vsi njegovi prebivalci preselijo v vzhodno prestolnico Dongdžing. Dongdan je izgubil svoj pol-avtonomni status. Leta 930 je Bej po morju pobegnil na dvor Poznega Tanga, kjer ga je Li Sijuan sprejel kot častnega gosta. Leta 937 je Beja ubil Ši Džingtang, ki je strmoglavil dinastijo Pozni Tang in kot lutka Kitanov vladal Poznemu Džinu (Pet dinastij).{{sfn|Twitchett|1994|p=69}} Leta 929 so se uprli [[Kongrati]]. Istega leta je Tajdzong poslal svojega mlajšega brata Jeluja Lihuja napast cesarja dinastije Pozni Tang pri Datongu in leta 933 sam vodil pohod proti nekaterim tanguškim plemenom. Najobširnejša širitev kitanskega ozemlja v tem obdobju je bila posledica politične nestabilnosti na jugu. Leta 933 je umrl cesar Poznega Tanga. Njegov sin Li Conghou je zdržal le pet mesecev, preden ga je ubil njegov posvojitelj Li Congke. Li Congke je ukazal, naj močnega guvernerja Ši Džingtanga premestijo pod strožji nadzor dvora, kar je privedlo do Šijevega upora. Ši Džingtang je pod pritiskom Li Congkeja poiskal pomoč pri Kitanih. Tajdzong mu je poslal 50.000 konjenikov, ki so pri Tajjuanu premagali vojsko Poznega Tanga. 28. novembra 936 so Kitani Ši Džingtanga postavili za cesarja Poznega Džina. Leta 938 je marionetni cesar dinastije Pozni Džin prenesel [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]] na Kitane in jim omogočil dostop do strateških utrdb severne Kitajske in osrednjega nižavja.{{sfn|Twitchett|1994|p=70}} V tedanjem Pekingu je bila zgrajena nova južna prestolnica (Nandžing).{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn|Wittfogel|Feng |1946|p=401}} Ši Džingtang se je obnašal kot vazal in je celo dovolil kitanskim odposlancem, da prečkajo njegovo ozemlje, da bi stopili v stik z Južnim Tangom, njegovim geopolitičnim tekmecem.{{sfn|Twitchett|1994|p=71}} Ši Džingtang je umrl leta 942. Njegov nečak in naslednik Ši Čonggui je prišel pod vpliv protikitanskega dvora, ki ga je vodil vojaški poveljnik Džing Janguang. Leta 943 je Ši Čonggui odvzel Kitanom trgovske privilegije v Kajfengu in zaplenil njihovo premoženje, njihovega predstavnika pa poslal nazaj na kitanski dvor. Tajdzong ga je naslednje leto napadel, a je leta 945 doživel poraz in moral z bojišča pobegniti na kameli. Kitani so z vztrajnostjo izčrpali sile Jinov in leta 946 se je Du Čongvej, vrhovni poveljnik Jinov, predal. V začetku leta 947 je Tajdzong brez odpora vstopil v Kajfeng. Cesar Džina in njegova družina so bili izgnani, vojska pa razorožena in razpuščena. Konji so bili zaplenjeni. S to veliko zmago je Tajdzong formalno sprejel dinastično ime Veliki Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=73}}{{sfn|Mote|1999|p=40}} Z osvojitvijo dinastije Pozni Džin je dinastija Ljao dobila žadni pečat prenosa države (''čuanguo juši''). Ideološko se je Ljao zato imel za legitimnega naslednika Poznega Džina in vladarja Kitajske. Za dinastični element so izbrali element Vode, ki je v zaporedju petih elementov stvarjenja (''wuxing'') sledil Kovinam, dinastičnemu elementu Poznega Džina. Za svojo dinastično barvo so izbrali tudi črno barvo elementa Vode.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=&quot;Legitimation Discourse and the Theory of the Five Elements in Imperial China.&quot; Journal of Song-Yuan Studies 44 (2014): 325–364|journal=Journal of Song-Yuan Studies|date=January 2014|volume=44 |issue=1 |page=325 |doi=10.1353/sys.2014.0000|s2cid=147099574|url=https://www.academia.edu/23276848|language=en}}</ref> Njegova zmaga ni trajala dolgo. Ker vojska ni imela zadostnih zalog, so Kitani brezobzirno plenili mesto in podeželje in lokalnemu prebivalstvu naložili visoke dajatve. Prebivalci so bili zato ogorčeni in so jih napadli. Namesto da bi ostali in upravljali osvojeno mesto, so se Kitani odločili, da bodo vse dragocenosti, uradnike Džina in dvorne gospe, zemljevide in glasbila poslali v svojo prestolnico. Tajzong se je zatem soočil z novo grožnjo iz Tajjuana, kjer je Liu Džijuan ustanovil novo dinastijo Pozni Han (Pet dinastij). Okupacija Kajfenga je trajala tri mesece, preden se je Tajdzong umaknil. Malo preden je prišel na svoje ozemlje je nenadoma zbolel in 18. maja 947 umrl blizu današnjega Šidžjadžuhuanga, star 45 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=74}} [[Slika:Anonymous-The King of Dongdan Goes Forth.jpg|thumb|center|800px|''Kralj Dongdana gre naprej'' (東丹王出行圖), slika na svileni tkanini velikosti 146,8 x 77,3 cm; Dvorni muzej v Tajpeju; sliko se pripisuje Li Dzanhuaju (李贊華 909–946), lahko pa bi bila delo kakšnega kasnejšega umetnika]] ===Šidzong (947–951)=== [[Slika:MongolHuntersSong.jpg|250px|thumb|Kitani na lovu z ujedami, 9.-10. stoletje]] Jelu Ruan, posmrtno cesar [[Šidzong |Šidzong iz Ljaa]], je bil sin Jelu Beija, sina prvega kitanskega cesarja [[Abaodzi|Tajdzuja]]. Cesar Tajdzong se je očitno dogovoril s svojim bratom Beijem in za svojega naslednika izbral Beijevega sina. Tajdzonga je po Beijevem odhodu leta 930 vzgajal stric, s katerim je imel zelo tesen odnos. Ruan je sodeloval v invaziji na Kasnejši Džin in si prislužil sloves sposobnega bojevnika in poveljnika. Po Tajdzongovi smrti se je Ruan pred "očetovo krsto" razglasil za cesarja. Ruanova stara mati Šuli Ping, cesarica Jingtjan, je temu nasprotovala in dala prednost nasledstvu svojega tretjega sina in Tajdzongovega mlajšega brata Jelu Lihuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=75}}{{sfn|Johnson|2011|p=125}} Šulu Ping je Lihuja razglasila za cesarja in ga z vojsko poslala napast Ruana, da se ne bi vrnil v prestolnico. Lihu je bil poražen. Šuli Ping je nato s svojo vojsko napadla Ruana in bila tudi sama poražena. Po sklenitvi miru je Ruan uradno postal cesar Šindzong. Cesarico in Jelu Lihuja je izgnal iz prestolnice, s čimer je končal njune politične ambicije. Šidzong je pričakoval, da bo s tem utrdil svoj položaj, a je bil kmalu razočaran, ker so notranje razmere v dinastiji Ljao ostale nestabilne. Leta 948 je Tajdzongov drugi sin Jelu Tjande skoval zaroto za umor cesarja. Zarota je propadla, vendar je bilo zarotnikom prizaneseno. Šuli Pingin nečak Šjao Han je naslednje leto skoval novo zaroto proti Šidzongu, a je tudi ta propadla. Šjao Hanu je bilo tudi tokrat prizaneseno, po neuspeli tretji zaroti pa je bil usmrčen.{{sfn|Twitchett|1994|p=76}} Leta 947 je bil Šindzongov načrtovani napad na [[Gorjeo]] prekinjen, ko so Kitani spoznali, da je sovražnikova obramba močnejša, kot so domnevali.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Leta 949/950 je Šidzong napadel Kasnejši Han. Konec leta 951 se je odločil napasti Kasnejši {{pk|Zhou|pokaži_pinjin=1}}. Pred odhodom na pohod so se Šidzong in njegovo spremstvo po žrtvovanju očetu napili. Čage, sin Abaodzijevega mlajšega brata Anduana, je izkoristil priložnost in Šidzonga ubil. Čageja so usmrtili. Šidzong je umrl star 33 let in ni imel dovolj starega sina, ki bi podedoval prestol. Šidzongovo vladavino je zaznamovala vrsta uporov znotraj njegove širše družine. Čeprav je vladal le štiri leta, je formaliziral dvojni sistem vladanja, ki je strukturo dinastije Džin približal modelu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]].{{sfn|Twitchett|1994|p=76–81}} ===Mudzong (951–969)=== [[Slika:Geyuan Temple 1.JPG|thumb|[[Tempelj Gejuan]], zgrajen leta 966, je najstarejša ohranjena zgradba iz dinastije Ljao]] Jelu Džing, posmrtno cesar [[Mudzong]], je bil naslednik svojega bratranca, cesarja [[Šidzong]]a. Mudzong je bil velik pivec in je večino časa preživel bodisi na lovu bodisi v spanju. Kitajci so ga zato imenovali Speči princ.{{sfn|Twitchett|1994|p=81}} Prvo polovico njegove vladavine je zaznamovala nenehna nestabilnost v družini. Šidzongov mlajši brat Louguo je z enim od svojih stricev skoval zaroto, da bi prebegnil k [[Kasnejši Džov|Kasnejšemu Džovu]]. Ko so zaroto odkrili, so ga usmrtili. Leta 953 je proti cesarju zarotil sin Jelu Lihuja po imenu Van. Vanu so prizanesli, njegovi sozarotniki pa so bili usmrčeni. Leta 959 je Dilje, eden od Louguovih sozarotnikov, načrtoval nov upor. Naslednje leto so zaradi načrtovanja upora aretirali Vanovega starejšega brata Šijina. V zaroto so vpletli tudi Luhuja, ki je kasneje v ječi umrl.{{sfn|Twitchett|1994|p=81–82}} Med Mudzongovo vladavino je Ljao leta 952 pomagal [[Severni Han|Severnemu Hanu]] pri odbijanju napadov Kasnejšega Džova. Džov je leta 954 ponovno napadel Han in Kitani so mu spet priskočili na pomoč. Kitani so pomotoma ujeli nekaj hanskih vojakov in jih osvobodili. Hanski odposlanci so nekajkrat obiskali Ljao, da bi se dogovorili o strateških zadevah. Cesar Šidzong iz Kasnejšega Džova je bil prepričan, da se dinastija Ljao pripravlja na napad na Džov. Leta 958 so Hani poročali o ponovnih napadih Džova. Naslednje leto je Džov napadel Ljao in zavzel nekaj mejnih prefektur. Mudzong se je odpravil proti jugu, da bi zaustavil invazijo Džova, medtem pa je cesar Džova zbolel in se moral vrniti v Kajfeng. Kmalu zatem je umrl in napadalci Džova so se umaknili.{{sfn|Twitchett|1994|p=82–83}} Leta 960 je Kasnejši Džov nadomestila dinastija Song, ki je leta 963 napadla Han in bila s pomočjo Kitanov odbita. Med dinastijama Ljao in Song je bilo v letih 963 in 967 nekaj obmejnih spopadov.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}} Leta 965 je bilo nekaj manjših sporov s [[Šiveji]] in [[Kongrati]], sicer pa je bila severna meja Ljaa mirna.{{sfn|Twitchett|1994|p=83}} Leta 969 je Mudzong cel mesec pijančeval, začel nasilno in nerazumno ravnati in ubil nekaj svojih telesnih stražarjev. 12. marca ga je šest njegovih osebnih spremljevalcev umorilo. Star je bil 37 let. Mudzong je bil drugi in zadnji cesar Ljaa, ki je nasledil [[Abaodzi]]ja in ni bil neposredni potomec Jelu Beija.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}}{{sfn|Mote|1999|p=52}} ===Džingdzong (969–982) === [[Slika:China, Northern, Liao dynasty - Pair of Boots - 1992.349 - Cleveland Museum of Art.jpg|thumb|Kitanski svileni škornji]] Jelu Šjan, posmrtno cesar [[Džingdzong]], je bil sin cesarja Šidzonga. Med njegovo vladavino se je obdobje [[Pet dinastij in deset kraljestev|petih dinastij in desetih kraljestev]] končalo z vzponom [[Dinastija Song|dinastije Song]], ki je leta 960 nadomestila Kasnejši Džov. Songi so do leta 978 premagali vse konkurenčne države razen [[Severni Hana|Severnega Hana]]. Vladarji Severnega Hana so se zavedali svojega negotovega položaja in okrepili svoje vezi z Ljaom z mesečnimi izkazi vljudnosti, začenši leta 971. Leta 974 so se Songi začeli pogajati z Ljaom o morebitnem sporazumu o nevtralnosti. Diplomatska prizadevanja so se končala neuspešno in Songi so leta 976 in 977 napadli Han, a jih je obakrat odbila intervencijska vojska Ljaa. Z osvojitvijo Vujueja leta 978 so Songi vse svoje sile osredotočili na invazijo na Han. Tokrat so prestregli sile Ljaa, namenjene na pomoč Hanu, in jih uničili. Poleti 979 je cesar Tajdzong iz Songa zavzel Tajjuan in priključil Severni Han k svojemu cesarstvu. Tajdzong je nato naredil katastrofalno napako, ko je napadel Ljao. Njegove preobremenjene in utrujene čete so v začetnih spopadih nekajkrat zmagale, ključno bitko na reki Gaoljang pa so izgubile. Cesar je bil ranjen in je pobegnil proti jugu. Ljao je izkoristil zmago in leta 980 na kazenski ekspediciji premagal vojsko dinastije Song. V naslednjem pohodu leta 982 je bila vojska Ljaa poražena in Džingdzong se je moral umakniti.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Razen konflikta s Songom je imel Ljao leta 973 težave tudi s [[Tanguti]]. Leta 975 je konflikt z ostanki ljudstva Balhe privedel do neuspešne invazije na Džeongan.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Na ozemlju Ljaa so leta 973 in 976 plenili Džurčeni. Leta 981 so ujeti kitajski vojaki poskušali ustoličiti Šijinovega sina. Načrt je propadel in Šijin je bil prisiljen narediti samomor.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Leta 977 je bila izven Južne prestolnice ustanovljena izpitna dvorana.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} Med Džingdzongovo vladavino je večino upravnih in vojaških zadev opravljala njegova cesarica Šjao Janjan (cesarica Čengtjan). Džindzong je bil pogosto bolan in pogosto ni mogel voditi državnih zadev. Vsi uradniki in generali so o pomembnih zadevah razpravljali s cesarico. Sprejete odločitve je Džindzong samo uradno potrjeval in objavljal. O vojaških zadevah je dejansko odločala cesarica, ki je bila prava vladarica Kitanov.{{sfn|Johnson|2011|p=127}} 13. oktobra 982 je Džingdzong med lovom zbolel in v svojem taboru umrl. Star je bil 34 let. Pred smrtjo je za svojega naslednika imenoval svojega najstarejšega sina, 11-letnega Longšuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} ===Šengdzong (982–1031)=== [[Slika:993 Khitan Goryeo invasion.png|thumb|Prvi spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 993]] [[Slika:Liao and Song Dynasties.png|thumb||Kitanska invazija na Song leta 1004]] [[Slika:1018 Goryeo Khitan invasion.png|thumb|Tretji spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 1018]] [[Slika:契丹冠 06.jpg|thumb|Kroni feniksa in zmaja]] Jelu Longšu, posmrtno cesar [[Šengdzong]], je bil naslednik svojega očeta. Ob prihodu na prestol je bil star komaj 11 let, zato je njegova mati Šjao Janjan, cesarica vdova Čengtjan, vladala vse do svoje smrti leta 1009 kot regentka s še tremi ministri, od katerih sta bila dva Kitajca.{{sfn|Twitchett|1994|p=87–88}} Bila je izjemno sposobna vladarica, bistra tako v politiki kot v vojskovanju, saj je sama poveljevala ordi, ki je lahko štela tudi 10.000 konjenikov. Po pisanju v ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini Ljaa]]'' je bila večina Šengdzongovih uspehov posledica materinih navodil.{{sfn|Twitchett|1994|p=91}} Cesaričina avtoriteta je bila takšna, da je Šengdzonga tudi potem, ko je že odrasel, javno grajala in tepla.{{sfn|Johnson|2011|p=129}} Han Derang, s katerim je bila zaročena in z njim imela sina, je postal eden njenih glavnih svetovalcev in se povzpel na položaj vrhovnega poveljnika Severnega kanclerstva, ki je bil običajno rezerviran za klana Jelu in Šjao.{{sfn|McMahon|2013|p=262}} Pod regentstvom Šjao Janjan in vladavino Šengdzonga je bilo v državni upravi doseženih več napredkov. Leta 983 je bilo ukazano, da se za potrebe severnega dela cesarstva zakonik Tanga prevede v kitanščino, leta 994 pa je bilo odločeno, da bo vsak Kitan, ki bo zagrešil enega od desetih gnusnih zločinov, deležen enake kazni kot Kitajec. Leta 1027 je bila ukazana revizija pravnega zakonika v kitajskem slogu.{{sfn|Twitchett|1994|p=94}} Leta 988 je bil opravljen prvi državni izpit (''džinši''), potem pa se je takšna praksa nadaljevala do konca dinastije.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} V državno upravo sta bila kljub temu sprejeta samo dva ali trije diplomanti od desetih. Izpiti so se osredotočali na lirično poezijo in rapsodije, opravljali pa so jih le Kitajci.{{sfn|Crossley|1997|p=22}} Leta 991 so bili izdelani prvi uradni zapisi. Tisti iz časa Džingdzongove vladavine so obsegali 20 poglavij. Pravila o tem, katere zadeve je treba zabeležiti, so bila sprejeta leta 1011.{{sfn|Twitchett|1994|p=93}} Leta 991 so Kitani izvedli svoj prvi splošni popis prebivalstva, leta 994 izdelali svoj koledar in leta 997 opravili še en popis prebivalstva.{{sfn|Twitchett|1994|p=96}} [[Tatabi]] so bili do leta 997 popolnoma vključeni v kitansko upravo. Ureditev vazalstva in plačevanja davkov je bila opravljena že med vladavino cesarja [[Tajdzong]]a, vrsta reform med letoma 994 in 997 pa je vse to odpravila. Kralj Tatabov je postal plačan državni uradnik, na ozemlju Tatabov pa so bile ustanovljene upravne enote v kitajskem slogu. Prestolnica Tatabov je postala 'osrednja prestolnica' (''džongdžing'') in dobila notranje in zunanje obzidje in konfucijski tempelj. Med letoma 1018 in 1020 so bile zgrajene prve javne zgradbe.{{sfn|Twitchett|1994|p=98}} Vojaško so bili Kitani v konfliktih tako z dinastijo Song kot s korejskim kraljestvom Gorjeo. Leta 986 je cesar Tajdzong iz Songa izvedel trojno invazijo in hitro premagal kitansko mejno obrambo, po prodoru globoko na kitansko ozemlje pa se je stanje obrnilo. Cesarica vdova in njen 15-letni sin Šengdzong sta se s svojo vojsko osebno soočila z vojsko Songov.{{sfn|McMahon|2013|p=261}} Vojska Songa, daleč od virov oskrbe, je bila obkoljena in uničena. Kitanska zmaga je bila zelo odmevna. Obmejna ozemlja so bila med invazijo opustošena. Veliko ljudi je zapustilo svoje domove, kar je imelo dolgotrajne posledice.{{sfn|Twitchett|1994|p=99}} Leta 986 se je Tangut Li Džinčjan podredil Kitanom. Kasneje se je poročil s princeso iz kitanske cesarske družine in postavljen za kralja Šjaja.<ref>{{Cite web|url=http://archive.org/details/columbiachronolo00john|title=Columbia chronologies of Asian history and culture|first=John Stewart|last=Bowman|date=6 March 2000|publisher=New York : Columbia University Press|via=Internet Archive}}</ref> V letih 985–986 so Kitani napadli Čongan in leta 991 ustanovili tri vojaške kolonije v spodnji dolini reke Jalu. Čongan so priključili svojemu cesarstvu.{{sfn|Crossley|2016|p=18}}{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}<ref name="BirthDeath">據《渤海国记》：“定安国王大氏、乌氏迭见其理不可晓。渤海亡，始建国，下讫淳化二年，凡六十四年。”</ref> Zadnji odpor Čongana se je končal leta 999.{{sfn|Bielenstein|2005|p=217}} Leta 992 so Kitani z veliko vojsko napadli Gorjeo in postavili ozemeljske zahteve vzdolž reke Jalu. Gorjeo je zaprosil za pomoč dinastijo Song, s katero je imel sklenjeno zavezništvo, vendar pomoči ni dobil. Kitani so vztrajno napredovali proti jugu do reke Čeongčeon in nato pozvali Gorjeo k pogajanjem. Sprva so zahtevali popolno predajo in namesto tega sprejeli Gorjeo kot vazalno državo. Gorjeo so prisilili, da je sprejel koledar dinastija Ljao in prekinil vazalne odnose s Songom.{{sfn|Hyun|2013|p=106}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=103}} V Gorjeo so bila vključena ozemlja med mejo Ljaja in reko Jalu, do takrat v posesti Džurčenov.<ref>{{cite book|last1=Kim|first1=Djun Kil|title=The History of Korea, 2nd Edition|publisher=ABC-CLIO|isbn=9781610695824|page=66|url=https://books.google.com/books?id=IgxvBAAAQBAJ&q=%22He+argued+two+reasons+for+the+claim%3A+%281%29+Goryeo+is+the+genuine+successor+of+Goguryeo%22|access-date=30 July 2016|language=en|date=2014-05-30}}</ref>{{sfn|Yun|1998|p=64}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=102}} Leta 994 so se začele redne diplomatske izmenjave med Kitani in Gorjeom.{{sfn|Twitchett|1994|p=103–104}} Po zavarovanju meje z Gorjeom so Kitani leta 994 napadli dinastijo Song in oblegali Dzitong. Branilci mesta so jih odbili z ognjenimi puščicami.{{sfn|Needham|1986f|p=148}} Pohodi proti dinastiji Song so se ponovno začeli leta 999. Na bojišču so bili na splošno uspešni, vendar niso uspeli pridobiti nič pomembnega. Leta 1004 sta Šengdzong in njegova mati izvedla bliskovito akcijo in prodrla vse do obrobja [[Kajfeng]]a, prestolnice dinastije Song. Cesar Džendzong iz Songa se je s Kitani srečal v Čanjuanu, majhnem mestu ob Rumeni reki, in januarja 1005 podpisal [[Čanjuanski sporazum]], ki je določal, da bo Song Ljau vsako leto plačeval davek v svili in srebru, da se bosta cesarja drug drugega imela za enakopravna, da bosta dokončno določila sporne meje in da bosta dinastiji obnovili prijateljske odnose. Višina davkov se je kasneje povečala zaradi strahu dinastije Song, da bi Kitani sklenili vojaško zavezništvo z dinastijo [[Zahodna Šja]]. Med Kitani in dinastijo Song več kot stoletje po podpisu sporazuma ni bilo večjih vojn.{{sfn|Mote|1999|p=69–71}} Del meje, ki jo je določal sporazum, je potekal na lahko prehodni severnokitajski nižini v [[Hebej]]u. Songi so na tej meji zgradili niz utrdb, da bi preprečili morebitne napade kitanske konjenice.<ref>{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=Frontier, Fortification, and Forestation: Defensive Woodland on the Song–Liao Border in the Long Eleventh Century|date=2018|journal=Journal of Chinese History|language=en|volume=2|issue=2|pages=313–334|doi=10.1017/jch.2018.7|issn=2059-1632|doi-access=free}}</ref> Leta 1009 je gorjeojski general Kang Čo umoril Mokdžonga Gorjeojskega in na prestol postavil Hjeondžonga Gorjeojskega, da bi sam postal fantov regent. Kitani so v Gorjeo takoj poslali vojsko 400.000 mož, ki je imela sprva nekaj uspehov in neuspešnih pogajanj, potem pa se je začelo desetletje neprekinjenega vojskovanja. Leta 1018 so Kitani utrpeli velik poraz v bitki pri Gvidžuju. Naslednje leto so zbrali novo vojsko za napad na Gorjeo, vendar do invazije ni prišlo, ker je bil dosežen kompromis. Leta 1020 je kralj Hjeondžong nadaljeval s plačevanjem davkov in leta 922 so Kitani uradno priznali legitimnost Hjeondžongove vladavine. Istega leta je odposlanec Ljaa Hjeondžonga uradno postavil za kralja. Ko je Hjeondžong leta 1031 umrl, je dvor Ljaa za kralja imenoval njegovega naslednika Vang Huma. Gorjeo je prekinil odnose s dinastijo Song, Ljao pa je Gorjeu odstopil ozemlje okoli reke Yalu. Odnosi med Ljaom in Gorjeom so ostali mirni do konca dinastije Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=111–112}} Leta 1006 je kraljestvo Guiji poslalo davek na Šengdzongov dvor, kar ga je očitno spodbudilo k napadu na Ujgursko kraljestvo Gandžov. Pohodi proti [[Ujguri|Ujgurom]] iz Gandžova so potekali leta 1008, 1009 in 1010. Bili so le delno uspešni, povzročili pa so deportacijo dela ujetega prebivalstva. Leta 1027 so Kitani oblegali Gandžov, vendar jim mesta ni uspelo zavzeti. Obleganje se je končalo katastrofalno, ko so jih iz zasede napadli Zubuji.{{sfn|Twitchett|1994|p=121}} V dvajsetih letih 11. stoletja je Južna oblast poskušala razširiti svoj davčni sistem na Balhe iz propadlega kraljestva Dongdan, ki so prej morali plačevati le letni davek. Leta 1029 se je Kitanom uprl Da Janlin, daljni potomec kraljeve družine Balhov. Aretiral je uradnike Ljaa in razglasil svojo dinastijo Šing Ljao. Poiskal je pomoč pri Gorjeu in pripadnikih plemen Balhov, ki so služili v vojski, vendar se mu niso hoteli pridružiti. Novemu režimu se je pridružila le peščica Džurčenov. Leta 1030 je Šing Ljao z zavezniki Džurčeni in Gorjeom premagal napadalce iz Ljaa pod vodstvom generala Punuja.<ref name=hershey>{{cite thesis |first=Zachary |last=Hershey |title=The Ecological, Economic, And Ethno-Cultural Frontiers Of North China: State Formation In The Eastern Intermediate Zone – a History Of The Qai 奚 |publisher=University of Pennsylvania |url=https://repository.upenn.edu/dissertations/AAI28775145/ |page=229}}</ref> Leto kasneje je Da Janlina izdal eden od njegovih častnikov in njegova kratkotrajna dinastija se je končala. Staro plemstvo Balhov se je naselilo v bližini Vrhovne prestolnice, drugi pa so pobegnili v Gorjeo.{{sfn|Twitchett|1994|p=113–114}} Šengdzong je umrl 25. junija 1031, star 60 let. Na smrtni postelji je svojima ministroma Šjao Šjaomu in Šjao Šjaošjanu zaupal, da za njegovega naslednika ustoličita njegovega najstarejšega sina, 15-letnega Jelu Dzongdžena.{{sfn|Twitchett|1994|p=114}} ===Šingdzong (1031–1055)=== [[Slika:契丹冠 08.jpg|thumb| |Zmajeva krona dinastije Ljao, izdelana v dinastiji Song in kot davek podarjena dinastiji Ljao <ref>{{Cite web|url=https://www.slam.org/collection/objects/41604/|title=Crown|website=Slam.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:契丹冠 01.jpg|thumb|Krona dinastije Ljao]] [[Slika:鎏金银扞腰06272.jpg|thumb|Krona dinastije Ljao]] Petnajstletni Jelu Dzongdžen, posmrtno cesar Šingdzong iz Ljaa, je bil sin cesarja [[Šengdzong]]a in Šjao Novdžin, ene od njegovih nižjih soprog. Dzongdžen je bil kljub svojemu nižjemu statusu vzgojen kot posvojeni sin cesarice Čitijan (Šjao Pusage). Šjao Novdžin je organizirala zaroto proti svoji dolgoletni rivalki Čitijan. Čintijan so izgnali in jo nato prisilili, da je storila samomor. Novdžin se je razglasila za regentko, svoj rojstni dan razglasila za državni praznik in začela voditi dvor ter opravljati dolžnosti, ki so bile običajno v pristojnosti cesarjev. Leta 1034 je Novdžin skovala novo zaroto, da bi Šingdzonga nadomestila z njegovim mlajšim bratom Džongjuanom, ki ga je sama vzgojila. Džongjuan ni hotel biti del zarote in je načrte njune matere izdal Šingdzongu. Novdžin je bila izgnana v Šengdzongov mavzolej. Džongjuan je bil za razkritje zarote nagrajen z nazivom 'cesarski mlajši brat' in zasedel vrsto visokih položajev: vrhovnega poveljnika vojske, severnega komisarja za vojaške zadeve in podkralja južne prestolnice.{{sfn|Twitchett|1994|p=114–116}} Novdžinini sorodniki so obdržali svoje položaje na dvoru. Leta 1037 se je Šingdzong poskušal spraviti z nasprotniki in začel z Novžin ravnati z velikim spoštovanjem in jo obiskovati. Njenega brata Šjao Šjaomuja je imenoval za severnega kanclerja. Leta 1039 se je Novdžin vrnila v prestolnico in se podvrgla slovesnosti ponovnega rojstva, da bi simbolično ponovno vzpostavila svoj položaj. Dinastija Song ki je začela pošiljati samo njej namenjene odposlance, da bi ji izkazovali spoštovanje.{{sfn|Twitchett|1994|p=115}} Leta 1036 je bil objavljen ''Šinding tjaodži'', zakonik dinastije Ljao. Vseboval je 547 členov in zbral vse zakone, sprejete od [[Abaodzi]]jeve vladavine. Leta 1046 je bilo vsem lokalnim upraviteljem naloženo, da vse sodne primere posredujejo Glavni prestolnici. Zakonik je bil leta 1051 revidiran. Splošni rabi zakonika je nasprotovala Džongjuanova prokitanska frakcija. Leta 1043 je bilo Kitajcem v južnih območjih države prepovedano imeti loke in puščice. Leta 1044 so bili na Džongjuanov predlog v vseh prestolnicah postavljeni kitanski policijski inšpektorji za zaščito kitanskih interesov. Leta 1046 je bilo Kitanom prepovedano prodajati sužnje Kitajcem.{{sfn|Twitchett|1994|p=116}} Na drugi strani so se omejitve za Balhe sprostile. Dovoljeno jim je bilo igrati polo, ki je sicer veljal za vojaško urjenje.{{sfn|Twitchett|1994|p=116–117}} Med Šingdzongovo vladavino je Ljao vojaško nazadoval. Številne vojne v prejšnjih desetletjih so močno izčrpale prebivalstvo. Konec tridesetih let 11. stoletja je Šingdzong svoje ministre prosil za nasvet, kako se spopasti z naraščajočo stisko, osiromašenjem, notranjim nezadovoljstvom in razbojništvom zaradi pretiranih zahtev vojske. Konfucijanski učenjak Šjao Handžjanu se je zavzemal za umik preobremenjenih garnizij z oddaljenih meja in prenehanje ekspanzionistične politike, ki je vključevala neuporabna ozemlja. Vojska bi morala biti skoncentrirana na ključnih območjih na jugu in vzhodu države. Leta 1039 je bil izveden popis prebivalstva, ki je dal osnovo za novačenje. Vojski je primanjkovalo konj, zato je bilo žrtvovanje konj in volov na slovesnostih od leta 1043 prepovedano. Vojaške enote so bile leta 1046 vpisane v registre, ki so bili leta 1051 revidirani. Cesarja je skrbela tudi kakovost usposabljanja čet, zlasti kitajskih, ki so se specializirale za topništvo in samostrele. Kitajske čete je okrepil s kitansko konjenico.{{sfn|Twitchett|1994|p=120}} Leta 1042 so Kitani izkoristili Li Juanhaojevo invazijo na Song in od dinastije Song zahtevali ozemeljske koncesije. Pogajanja so privedla do tega, da je Ljao opustil svoje ozemeljske zahteve v zameno za povečanje davka na 200.000 taelov srebra in 300.000 bal svile letno. Ko je Li Juanhao leta 1043 Kitane prosil, naj se mu pridružijo pri napadu na dinastijo Song, je Šingdzong prošnjo zavrnil. Leta 1044 se je nekaj [[Tanguti|Tangutov]] na ozemlju Ljaa uprlo in nato pobegnilo v Zahodno Šja. Kitani so za spodbujanje upora okrivili Juanhaoja in proti njemo takoj poslali vojsko pod poveljstvom Džongjuana in severnega komisarja za vojaške zadeve Šjao Huija. Vojska Ljaa je sprva zmagala, vendar ji ni uspelo zavzeti prestolnice dinastije Šjao. Sledil je brutalen protinapad branilcev.{{sfn|Mote|2003|p=185}} Po besedah vohunov dinastije Song so čez puščavo kolone vozov prevažale domov mrtve vojake Ljaa.{sfn|Smith|2015|p=126}} Leta 1048 je cesar dinastije Šja umrl in prestol je zasedel dojenček. Kitani so v tem videli priložnost za maščevanje in trikrat zaporedoma napadli. Vojska pod Šingdzongovim osebnim poveljstvom je naletela na le malo odpora, vendar se je morala umakniti zaradi pomanjkanja vode in pašnikov za konje. Šjao Huijeva vojska je s flotilo vojnih ladij napredovala po [[Rumena reka|Rumeni reki]], a je bila napadena in poražena. Tretja vojska je napadla tangutsko palačo v gorovju Helan in ujela Juanhaovo mlado vdovo in nekaj visokih uradnikov. Kitani so naslednje leto ponovno napadli in izropali podeželje Šja ter sprejeli predajo tangutskega generala. Zahodna Šja se je strinjala, da postane kitanski vazal. Miroljubni odnosi so bili obnovljeni leta 1053.{{sfn|Twitchett|1994|p=123}} Leta 1044 je Datong uradno postal Zahodna prestolnica (Šidžing), s čimer je bilo zaključeno vzpostavljanje cesarstva s petimi glavnimi regijami.{{sfn|Twitchett|1994|p=117}} Šingdzong je zbolel in 28. avgusta 1055 umrl, star 39 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=123}} ===Daodzong (1055–1101)=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Dinastija Ljao| ]] [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Ljao]] 04o0sitrprvz6novm3eq84nxec6hvu0 6709410 6709400 2026-07-10T17:48:37Z Octopus 13285 /* Šingdzong (1031–1055) */ ref 6709410 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 大遼<br />''Velika Ljao''<hr />[[Slika:契丹國.png|70px]]<br> 契丹國<br />''Kitanska država'' | common_name = Dinastija Ljao | era = srednjeveška Azije | status = Cesarstvo | government_type = [[Absolutizem|absolutna monarhija]] | year_start = 916 | year_end = 1125 | event_pre = [[Abaodzi]] postane kagan | date_pre = 907 | event_start = Abaodzi prevzame naziv cesar | event_end = cesarja Tjandzuoja ujamejo Džini | event1 = "Veliki Ljao" postane ime dinastije | date_event1 = 947 | event2 = podpis [[Čanjuanski sporazum|Čanjuanskega sporazuma]] s Songom | date_event2 = 1005 | event3 = ustanovitev dinastije Džin | date_event3 = 1114–1115 | event4 = ustanovitev [[Karakitajski kanat|Zahodnega Ljaa]] | date_event4 = 1124 | p1 = Kitani | p2 = Dinastija Tang | p3 = Kirgiški kaganat | p4 = Kasnejši Džin | p5 = Tatabi | p6 = Šiveji | p7 = Kraljestvo Balhe {{!}}Balhi | p8 = Zubuji | p9 = Karluki | s1 = Dinastija Džin | s2 = Severni Ljao | s3 = Zahodna Šja | s4 = Karakitajski kanat {{!}}Zahodni Ljao | s5 = Hamag Mongol | s6 = Kočo | image_map = Liao circuits.png | image_map_caption = Ljao okoli leta 1111 | image_map_size = 280 | capital = [[Linhuangfu|Šangdžing/Linhuangfu]] | common_languages = kitanščina, [[kitajščina|srednja kitajščina]], džurčenščina | religion = {{plainlist| * [[budizem]] * kitanski [[animizem]] }} | currency = kovanci, na jugu tudi bankovci | leader1 = [[Abaodzi|Tajdzu]] | year_leader1 = 907–926 | leader2 = [[Tajdzong]] | year_leader2 = 926–947 | leader3 = [[Šidzong]] | year_leader3 = 947–951 | leader4 = [[Mudzong]] | year_leader4 = 951–969 | leader5 = [[Džingdzong]] | year_leader5 = 969–982 | leader6 = [[Šengdzong]] | year_leader6 = 982–1031 | leader7 = [[Šingdzong]] | year_leader7 = 1031–1055 | leader8 = [[Daodzong]] | year_leader8 = 1055–1101 | leader9 = [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]] | year_leader9 = 1101–1125 | title_leader = Cesar | stat_year1 = 947<ref>Turchin, Adams, and Hall (2006), 222.</ref><ref>Rein Taagepera (September 1997). "Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia". International Studies Quarterly 41 (3): 475–504.</ref> | stat_area1 = 2.600.000 | stat_year3 = vrh | demonym = [[Kitani]], Ljao | today = {{plainlist| * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] * {{ikonazastave|Severna Koreja}} [[Severna Koreja]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} }} '''Dinastija Ljao''' ([[Tradicionalna kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 遼朝, Liáo cháo, [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 辽朝, Liáo cháo, [[pinjin]]: Liáo cháo), znana tudi kot '''Kitanska država''' (kitansko: Mos diau-d kitai huldʒi gur)<ref>Aisin-Gioro Ulhicun (2009). 愛新覚羅烏拉熙春女真契丹学研究 [Research into Jurchen and Khitan Studies by Aisin-Gioro Ulhicun] (in Chinese). Shōkadō. Arhivirano 13. junija 2013 na Wayback Machine</ref> uradno Velika Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo), sta bila [[Kitani|kitanska]] cesarska dinastija in imperij klana Jelu, ki je obstajal od leta 916 do 1125. Ustanovljena je bila približno v času propada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] in je v svojem največjem obsegu vladala [[Mandžurija|Mandžuriji]], [[Mongolska planota|Mongolski planoti]], severnemu delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], južnim delom [[Sibirija|Sibirije]] in severnemu delu [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]].{{sfn|Ledyard|1983|p=23}} Dinastija se je dvignila z utrjevanjem moči med Kitani v 8. stoletju in njihovimi ekspanzionističnimi pohodi v drugi polovici 9. stoletja. Sčasoma je poglavar Jelujev [[Abaodzi]] postal vodja Kitanov in leta 916 razglasil dinastično državo kitajskega tipa. Dinastija Ljao je sprožila številne vojaške pohode proti sosednjim državam in ljudstvom, vključno s [[Tatabi]], [[Šiveji]], [[Tatari]], [[Zubuji]], [[Kongrati]], [[Balhi]], [[Gorjeji]], poznejšim [[Dinastija Tang|Tangom]] in dinastijo [[Dinastija Song|Song]]. Osvojila je šestnajst prefektur, vključno z današnjim [[Peking]]om in delom [[Hebej]]ja, in spodbujala vojno, ki je privedla do propada poznejšega Tanga (923–936). Leta 1004 je Ljao sprožil pohod proti dinastiji [[Severni Song]]. Po težkih bojih in velikih žrtvah na obeh straneh sta sprti strani sklenili [[Čanjuanski sporazum]], s katerim je Ljao prisilil Severni Song, da ga prizna kot enakopravnega partnerja, in naznanil obdobje miru in stabilnosti med obema silama, ki je trajalo približno 120 let. Dinastija Ljao je bila prva država, ki je vladala v celotni Mandžuriji.<ref>{{Cite book |last=Hudson |first=Mark James |url=https://books.google.com/books?id=eTFMPO5NdKgC&dq=Ruins+of+Identity:+Ethnogenesis+in+the+Japanese+Islands+control+all+of+manchuria&pg=PA227 |title=Ruins of Identity: Ethnogenesis in the Japanese Islands |publisher=University of Hawaiʻi Press |year=1999 |isbn=978-0824821562 |via=Google Books}}</ref> Dinastijo Ljao je leta 1125 uničila [[Dinastija Džin (1115-1234)|dinastija Džin]] pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]], ko je ujela cesarja [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuoja]]. Preostali pristaši dinastije Ljao so se pod vodstvom [[Jelu Daši]]ja, kasnejšega cesarja Dezonga, umaknili na zahod in ustanovili Zahodno dinastijo Ljao ([[Karakitajski kanat]]), ki je vladala delom Srednje Azije skoraj stoletje, preden jo je osvojilo [[Mongolsko cesarstvo]]. Kulturni dosežki, povezani z dinastijo Liao, so precejšnji. V muzejih in drugih zbirkah je veliko različnih kipov in drugih artefaktov iz njenega obdobja, vendar kljub temu ostajajo odprta pomembna vprašanja o natančni naravi in obsegu vpliva kulture Ljaa na poznejši razvoj, na primer glasbene in gledališke umetnosti. ==Imena== Veliko kitansko državo (kitajsko: 大契丹; pinjin: Dà Qìdān) je leta 907 ustanovil [[Abaodzi]] (cesar Tajdzu). Leta 938 ali 947 jo je Abaodzijev naslednik, cesar [[Tajdzong]], uradno preimenoval v Veliki Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo). Preimenovanje je bilo verjetno posledica vključitve ne-Kitanskih ljudstev v državo. Med vladavino cesarja [[Šengdzong]]a se je država leta 983 zaradi ponovne uveljavitve kitanske identitete preimenovala v Veliki Kitan. Leta 1066 je cesar [[Daodzong]] uvedel dinastično ime Veliki Ljao, ki je ostalo uradno ime do propada dinastije. Imeni Veliki Kitan in Veliki Ljao sta se uporabljali približno 100 let.{{sfn|Kane|2009|p=4-5, 162}} V kitanski pisavi je ime države vsebovalo besedi Kitan in Ljao. Vrstni red imen se je spreminjal, odvisno od tega, katero je imela prednost. Ko se je država v kitajščini imenovala Veliki Kitan, se je v kitanščini imenovala Velik Kitan Ljao. Ko se je njeno ime v kitajščini spremenilo, se je spremenil tudi vrstni red imen v kitanščini. Leta 1124 je naslednica države, ki jo je v zahodnih regijah ustanovil [[Jelu Daši]], uradno sprejela dinastično ime Veliki Ljao. V zgodovinopisju se ta država pogosteje imenuje Zahodni Ljao ali [[Karakitajski kanat|Kara Kitaj]]. Karakitani za svojo državo niso uporabljali nobenega od teh imen. Imeli so se za legitimno nadaljevanje dinastije Ljao in zase še vedno uporabljali ime Kitani. Zahodni Ljao je kitajsko poimenovanje, Karakitaj pa je turško-mongolski izraz. Imena Karakitaj ni mogoče najti v nobenem muslimanskem viru pred mongolskimi vdori.{{sfn|Kane|2009|p=163}} Muslimanski zgodovinarji so državo sprva imenovali Kitaj. Ime je imelo morda ujgursko ozadje. Ime Karakitaj se je začelo uporabljati po invaziji Mongolov.<ref name="khitay">{{citation |last = Sinor |first = D. |contribution-url = https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-url= https://web.archive.org/web/20161028140938/https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-date=28 October 2016 |contribution = Chapter 11 – The Kitan and the Kara Kitay |year = 1998 |title = History of Civilisations of Central Asia |editor1-last = Asimov |editor1-first = M.S. |editor2-last = Bosworth |editor2-first = C.E. |volume = 4 part I |publisher = UNESCO Publishing |isbn = 978-92-3-103467-1 }}</ref>{{sfn|Biran|2005|p=215–217}} Zaradi prevlade Kitanov v času dinastije Ljao v severovzhodni Kitajski in Mongoliji ter kasneje Kara Kitajev v Srednji Aziji, kjer so jih imeli za Kitajce, je izraz Kitaj za ljudi v Srednji Aziji, Rusiji in severozahodni Kitajski postal sopomenka za Kitajsko. Ime je nato prek islamskih in ruskih virov prišlo v srednjeveško Evropo in postalo Kataj. Ime Kitaj za Kitajsko še vedno uporabljajo turški narodi, kot so [[Ujguri]] v kitajski regiji [[Šindžjang]] in [[Kazahi]] v [[Kazahstan]]u, ter nekateri slovanski narodi, kot so [[Rusi]] in [[Bolgari]].{{sfn|Starr|2015|p=43}} Kitanska cesarska družina je za svoj priimek uporabljala imeni Jila in Jelu. Izraz Jila (Ila) je verjetno starejši in je pomenil žrebca, pa tudi glasnika, zastavonošo in bojevnika. Priimek Jelu (Jarud) je bil sprejet kasneje, verjetno v 30. letih 10. stoletja, in je soroden kitanskima pridevnikoma cvetoč in uspešen.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}}{{sfn|Atwood|2021|p=44}} ==Zgodovina== ===Preddinastična zgodovina=== ====Izvor==== Najzgodnejša omemba kitanske države je v ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'', zgodovini dinastije [[Severni Vej]] (386–534), ki je bila dokončana leta 554.<ref name="Twitchett and Tietze 44">Twitchett and Tietze (1994), 44</ref> Kitane in njihove dejavnosti v poznem 3. in začetku 4. stoletja omenja tudi več knjig, napisanih po letu 554. ''[[Knjiga Džina]]'' (648) omenja Kitane v poglavju, ki obravnava vladavino Murong Šenga (398–401). ''[[Samguk sagi]]'' (1145) omenja kitanski napad leta 378.<ref>Xu (2005), str. 6</ref> Na splošno velja prepričanje, da so Kitani izhajali iz juvenske veje [[Šjanbeji|Šjanbejev]]. Po porazu z drugo vejo Šjanbejev leta 345 so se Juveni razdelili na tri plemena, od katerih se je eno imenovalo Kumo Ši. Leta 388 se je razdelil tudi Kumo Ši, pri čemer se je ena skupina še naprej imenovala Kumo Ši, druga skupina pa so postali Kitani.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> To stališče delno podpira ''Knjiga Veja'', ki omenja, da Kitani izvirajo iz Šjanbejev.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Od [[Dinastija Song|dinastije Song]] dalje so nekateri kitajski učenjaki menili, da bi Kitani lahko izhajali iz ljudstva [[Šiungnu]], kar sodobni zgodovinarji zavračajo. Nekaj sledi kaže, da bi lahko bili mešanega šjanbejsko-šiangnujskega porekla. Več učenjakov, začenši z [[Rašid al-Din|Rašidom al-Dinom Hamadanijem]] v 14. stoletju, je teoretiziralo, da so Kitani mongolskega izvora,<ref>{{cite book |last1 = Grousset |first1 = Rene |title = The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |year = 1970 |publisher = Rutgers University Press |url = https://archive.org/details/empireofsteppes00grou |url-access = registration |page = [https://archive.org/details/empireofsteppes00grou/page/228 228] |isbn = 9780813506272 |access-date = 2015-03-15 }}</ref><ref>{{cite book |last1 = Skaff |first1 = Jonathan Karam |title = Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and ... |date = 2012 |publisher = Oup USA |isbn = 9780199734139 |url = https://books.google.com/books?id=qTm6Yka5GigC&pg=PA38 |access-date = 2015-03-13 }}</ref> konec 19. stoletja pa so zahodni učenjaki trdili, da so Kitani tunguškega izvora. Sodobna jezikoslovna analiza je to trditev ovrgla.<ref>Xu (2005), 85–87</ref> [[Slika:Liao Figure (13969734317).jpg|thumb|left|200px|Kipec iz dinastija Ljao, Muzej Liaoninga v Šenjangu ]] Po ločitvi od Juvenov so Kitani in Kumo Šiji pobegnili v regijo Songmo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je ozemlje Kitanov raztezalo južno od današnje reke Šar Moron in vzhodno od reke Laoha (sedanji provinci Hešigten in Ongniud v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]). Kitani so se nato soočili s skupno invazijo [[Rouranski kaganat|Rouranskega kaganata]] in [[Gogurje]]ja in bili prisiljeni preseliti se proti jugu na ozemlje, vzhodno od reke Bailang (zdaj Daling).{{sfn|Xu|2005|p=10}} Do leta 554, ko je bila napisana ''Knjiga Veja'', so Kitani že ustanovili državo na območju današnjih kitajskih provinc Jilin in Liaoning.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Utrpeli so niz vojaških porazov proti drugim nomadskim ljudstvom v regiji, pa tudi proti dinastijama Severni Či (550–577) in Sui (589–618). Kitanska plemena so bila v različnih obdobjih pod vpliv [[Ujguri|Ujgurov]] ter dinastij Sui in Tang. V ''[[Knjiga Suija|Knjigi Suija]]'' (84. zvezek) so Kitani opisani kot ''"bojeviti pri plenjenju in ropanju"''{{sfn|Xu|2005|p=145}} in ''"najbolj nevljudni in arogantni med vsemi barbari"''.{{sfn|Xu|2005|p=145}} Po ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini dinastije Ljao]]'' so bili Kitani nomadi, ki so se selili, odvisno od letnega časa. Za preživetje so bili odvisni od konj. Njihovi možje so pili [[kumis]], se ukvarjali z lokostrelstvom in lovili za svoje vsakdanje potrebe. Zaradi svojega načina življenja so pogosto imeli prednost v vojaških zadevah.{{sfn|Xu|2005|p=33}} ====Osem plemen==== Osem kitanskih plemen si je delilo oblast z rotacijo vodstva vsaka tri leta.<ref name = "chinaknowledge"/>{{sfn|Xu|2005|p=137}} Kitanska plemenska zveza je plačevala davek davek Severnemu Janu (409–436), ki je v zameno imenoval kitanskega kana za princa Guišana. Kitani so redno plačevali davek tudi dvoru Severnega Veja (386–534) v obliki konj in živalskih kož. Trgovanje je potekalo na meji v Helongu (današnji Čaojang) in Mijunu. Leta 553 so Kitani utrpeli poraz proti vojskam Severnega Čija (550–577) in izgubili velik del svojih prebivalcev in živine. Nekaj časa so prebivali v Gogurjeju.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Leta 584 so se podredili dinastiji Sui (581–618). Leta 605 so jih napadli Turki in izgubili so 40.000 mož in žena.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Osem starodavnih kitanskih plemen se je razkropilo. Iz tega obdobja sta znana le dva kitanska voditelja: Hečen in Vuju. Kitanski poglavarji so se nazivali ''mofuhe'' ali ''mohefu''.{{sfn|Xu|2005|p=105}} ====Dahijska plemenska zveza==== [[Slika:Khitan Rebellion.png|thumb|Li Džindžongov in Sun Vanrongov upor proti dinastiji Tang leta 696–697]] [[Slika:Khitans eating, tomb mural, Chifeng city, Inner Mongolia.jpg|thumb|Kitani pri obedu; slika v grobnici v Čigengu, Notranja Mongolija]] V začetku 7. stoletja je klan Dahi združil kitanska plemena v novo plemensko zvezo,<ref name = "chinaknowledge">{{Cite web|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Song/khitans.html|title=The Khitans 契丹 (www.chinaknowledge.de)|first=Ulrich|last=Theobald|website=Chinaknowledge.de}}</ref> ki so jo vodili Hadahi,{{sfn|Xu|2005|p=110}} plemena pa so bila večinoma avtonomna. Dahi so bili odgovorni le za zunanje zadeve.{{sfn|Xu|2005|p=110}} Po združitvi Kitanov je skupščina (''šiksuan'') na podlagi njegovega talenta in sposobnosti iz plemena Dahov izvolila vrhovnega vodjo zveze.{{sfn|Xu|2005|p=137}} Volilno pravico so imeli vsi klani, ne pa tudi pravice biti izvoljeni.{{sfn|Xu|2005|p=129}} Dahijska plemenska zveza se je pod vodstvom Mohuija oziroma Kugeja leta 628 oziroma 648 podredila dinastiji Tang. Kuge je bil imenovan za generalnega guvernerja okrožja Songmo, poglavarji plemen pa so bili imenovani za prefekte.{{sfn|Xu|2005|p=111}} Cesar Tanga je dahijskim voditeljem podelil cesarski priimek Li in jih vključil v guvernerstvo, ''"urad, posebej ustvarjen za posredno upravljanje kitanskih plemen"''.<ref>Twitchett in Tietze (1994), str. 47–48</ref> V plemensko zvezo niso bila vključena vsa kitanska plemena. Pleme Neiji, ki ga je vodil Sun Aocao, se je leta 619 podredilo dinastiji Tang. Aocajev pravnuk Sun Vanrong je bil imenovan za prefekta okrožja Guičeng.{{sfn|Xu|2005|p=112–113}} Proti prelomu stoletja je oblast dinastije Tang na severu začela slabeti. Džao Venhui, generalni guverner dinastije Jingdžov, je imel kitanske poglavarje za svoje podložnike. Kitanski poglavar Sun Vanrong in njegov svak Li Džindžong, guverner dinastije Songmo, sta se zato čutila užaljena in ustrahovana. Leta 696 je na kitanskem ozemlju izbruhnila lakota, zaradi katere sta se uprla. Li Džindžong je zavzel Jingdšžov in se razglasil za ''vušang kagana'' (''vrhovnega kagana''). Tangi so bili poraženi v soteski Šjanši v okrožju Lulong in tudi kasneje, dokler ni Li Džindžong umrl zaradi bolezni. Kapaganski kagan [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] je napadel Kitane s severa, medtem ko so jih Tangi napadli z juga. Kitani so utrpeli hud poraz, potem pa je Sun Vanrong v protinapadu zavzel Jingdžov in Judžov. Kitani so premagali 170.000-glavo vojsko dinastije Tang. Proti Kitanom je bilo poslanih še 200.000 vojakov, vendar tudi njim ni uspelo ustaviti kitanskega napredovanja. Medtem so Turki izropali kitansko prestolnico Šinčeng, [[Tatabi|Kumoši]] pa so prebegnili na nasprotno stran. Sun Vanronga je ubil njegov služabnik, potem pa je trajalo še petnajst let, do leta 714, preden so Tangi ponovno prevzeli oblast nad Kitani.{{sfn|Xu|2005|p=242}} Leta 720 je vojaški poveljnik (''džaguan'') Ketuju napadel vladajočega kitanskega vladarja Suoguja, ki je pobegnil v Jingdžov in poiskal kitajsko zaščito. General Šue Tai je dobil ukaz, naj kaznuje Ketujuja, vendar mu to ni uspelo in so ga ujeli skupaj s Suogujem in kraljem Kumošijev Li Dapujem. Ketuju je za novega kitanskega vladarja postavil Suogujevega bratranca Jujuja in poslal davek dvoru Tanga. Zaradi nesramnega ravnanja Ketujujevega odgovornega uradnika je Ketuju umoril kitanskega vladarja in prebegnil k Turkom. Leta 732 je Ketuju doživel poraz proti Tangu in pobegnil. Njegovi zavezniki Kumošiji so se predali Tangom. Leta 734 je Ketuju s podporo svojih turških zaveznikov premagal vojsko Tanga in nato izgubil bitko proti silam Tanga pod poveljstvom Džang Šouguija. Tangi so prepričali kitanskega vojaškega uradnika Li Guodžeja, da je umoril Ketujuja in kitanskega vladarja Čulieja, ki ga je ustoličil Ketuju.{{sfn|Xu|2005|p=245}} ====Jaonska plemenska zveza==== [[Slika:Liao Silver Crown.jpg|thumb|left|Kitanska pozlačena srebrna (moška) krona iz grobnice princese Čen (okoli 1012-1021<ref>{{Cite web|url=https://www.athenaartfoundation.org/mongolia-exh-review|title=athena art foundation — Mongolia exh review|website=Athenaartfoundation.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:Zhangfangshan_Liao_tomb_mural_(formatted).jpg|thumb|Slika iz grobnice, na kateri so upodobljeni Kitani s prapori, bobni in buzdovani]] Upor plemena Ketuju je leta 730 končal prevlado ljudstva Dahe. Li Guodže, poglavar plemena Jišihuo, in Nieli iz istega plemena sta ustanovila novo plemensko zvezo. Nieli je za vrhovnega vladarja Kitanov postavil Zuvuja, kagana iz jaonskega klana, on sam pa je postal vojaški poveljnik. Moč vojaškega poveljnika je v celotnem trajanju konfederacije dejansko presegala moč kagana.{{sfn|Xu|2005|p=116–117}} Deset plemen Jaonske konfederacije so sestavljala plemena Danlidžije, Jišihuo, Šihuo, Navej, Pinmo, Nahuidži, Džidžje, Šiva, Jaoni in Jila.{{sfn|Xu|2005|p=199}} Omenjena so tudi druga plemena, med njimi Jiši, Pin, Čute, Vukui, Niela, Tulubu in Tudžu.{{sfn|Xu|2005|p=120}} An Lušan, guverner dinastije Tang, je leta 751 in 755 dvakrat vdrl na ozemlje Kitanov. Kitani so ga med prvo invazijo močno porazili, v drugi pa je bil uspešen. An je nato vodil upor proti dinastiji Tang, v katerega je vključil tudi kitanske čete. Za svoje zaupnike je imel kitanskega evnuha Li Džuerja, ki ga je sam ukazal ksatrirati, in še dva moža, ki sta bila njegova osebna spremljevalca. Ko je An zbolel in začel zlorabljati svoje podrejene, so se na Lu Džuerja obrnili zarotniki, ki so nameravali ubiti Ana. Li Džuer in zarotnik Jan Džuang, ki ga je An pred tem pretepel, sta Ana ubila.<ref>{{cite book |last1=Liu |first1=Xu |author-link1=|trans-title= [[Stara knjiga Tanga|Chiu Tang shu]] |title=Biography of An Lu-shan, Issue 8 |date=1960 |publisher=University of California Press |pages=42, 43 |url=https://books.google.com/books?id=-gLJ47GlBUgC&pg=PA42 |issue=Issue 8 of Chinese dynastic histories translations |volume=8 of University of California, Chinese Dynastic Histories translations |translator-last1=Levy |translator-first1=Howard Seymour}}</ref><ref>{{cite thesis |page=41 |last=Chamney |first=Lee |date=Fall 2012 |title=The An Shi Rebellion and Rejection of the Other in Tang China, 618–763 |type=A thesis submitted to the Faculty of Graduate Studies and Research in partial fulfillment of the requirements for the degree of Master of Arts Department of History and Classics |publisher=University of Alberta |location=Edmonton, Alberta |url=https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20201105051102/https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-date=5 November 2020 |access-date=5 November 2020 |url-status=bot: unknown}}</ref> An Lušanov upor je zaznamoval začetek konca dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 48–49.</ref> ====Vzpon na oblast==== Po An Lušanovem uporu so Kitani postali vazali [[Ujguri|Ujgurov]] in hkrati plačevali davek Tangu, kar je trajalo od leta 755 do padca Ujgurov leta 840. Med letoma 756 in 841 je bilo zabeleženih 29 plačil davka Tangu.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Od leta 840 do vzpona [[Abaodzi]]ja so Kitani ostali vazali dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 50–53.</ref> Proti koncu tega obdobja so Kitani začeli vrsto večjih osvajalskih pohodov. Pod vladavino kagana Šjandžija (860?–882?) so podjarmili ljudstva Kumo Ši in Šivej.{{sfn|Xu|2005|p=262}} Proti ljudstvu Kumo Ši sta bila sprožena dva pohoda. Šjandži je ujel 700 gospodinjstev Kumo Šijev, ki so se kasneje pod Abaodzijem stalno naselila kot pleme Dieladieda. Abaodzijev oče Saladi je zajel 7000 gospodinjstev dinastije Ši in jih preselil v Činghe v regiji Raole zahodno od sodobnega okrožja Ningčeng.{{sfn|Xu|2005|p=171}} Med vladavino dinastije Šjantong (860–874) je Šjandži dvakrat poslal odposlance na dvor dinastije Tang.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Po poročanju ''[[Dzidži tongdžjan]]'' se je v obdobju Šjantongov ozemlje Kitanov drastično razširilo. Do Abaodzijevega prihoda na oblast so bili poraženi Kumo Šiji, Šiveji, Tatari, zahodni Turki in Džurčeni.{{sfn|Xu|2005|p=72}} ===Abaodzi (907–926)=== [[Slika:Northeast Asia at 900 Khitan Bohai border.png|thumb|250px|Kraljestvo Balhe leta 900]] [[Slika:Horse leading, mural(part) from Tomb in Aohan, Liao Dynasty.jpg|thumb|levo|200px|Kitan na freski v grobnici v Aohanu, Notranja Mongolija]] [[Slika:遼金兩種頭盔 (51588016667).jpg|thumb|250px|Čelade ina maska iz dinastije Ljao ali Džin]] [[Abaodzi]], posmrtno cesar Tajdzu iz Ljaa, je bil rojen leta 872 kot sin Saladija, poglavarja klana Jile. Po besedah odposlanca Jao Kuna iz Poznega Tanga, ki se je osebno srečal s kitanskim vladarjem, je bil Abaodzi izjemno visok in je meril 9 [[Či (mera)|či]] (več kot dva metra).{{sfn|Mote|1999|p=45}} Med Abaodzijevo vladavino je pleme Jila postalo največje in najmočnejše kitansko pleme, vendar je bila vsa oblast še vedno v rokah jaonskih kanov.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Pleme Jila je izhajalo iz Jišihuojev, ki so se naselili bližje hanski civilizaciji kot drugi Kitani. V 730. letih so Jile postali pleme, neodvisno od jaonskih kanov. Pod vplivom hanske kulture je Abaodzijev stari oče Jundeši (820–860?) postal prvi Kitan, ki je uvedel in pospeševal ustaljeno kmetijstvo. Abaodzijev stric Šulan je bil prvi Kitan, ki je prakticiral zidarstvo in gradil obzidana mesta. Hani iz plemena Jovdžov Džjeduši, ki so živeli južno Jilov, so pobegnili pred oblastjo Liu Rengonga in se z Abaodzijevim dovoljenjem naselili večinoma na ozemlju Jilov.{{sfn|Xu|2005|p=228–229}} Hanski kmetje do uvevli nove metode kmetovanja, hanski obrtniki pa so Kitane naučili predenja in tkanja. Sprejetje agrarne kulture hanskih beguncev in naprednejše organizacija dela so pleme Jila naredili veliko bogatejše od drugih Kitanov.{{sfn|Xu|2005|p=230–231}} Abaodzi je v svojo upravo vključil hanske intelektualce, kot so bili Kang Modži, Han Janhui in Han Džigu. Kang Modži je bil odgovoren za pravne zadeve med Kitani in Hani. Kasneje je nadzoroval gradnjo glavnega mesta. Han Janhui je bil imenovan za uradnika, odgovornega za vojaške zadeve, in je nadzoroval potlačeno hansko prebivalstvo, ga naselil in poskrbel, da ni pobegnilo. Han Džigu je sodeloval pri strategiji in odločanju. Kasneje je prevzel vodstvo oddelka za hanske zadeve in upravljal protokole zunanjih zadev. Združil je hanske institucije in kitanske običaje, da bi jih Kitani laže sprejeli.{{sfn|Xu|2005|p=234–235}} Abaodzi se je konec 9. stoletja naslavljal z dama juešali, kar pomeni poveljnik kaganove osebne straže.{{sfn|Xu|2005|p=183}} Leta 901 je bil na skupščini, sklicani vsaka tri leta, izvoljen za jinlidžina (poglavarja) Jile. Takrat še noben Kitan, razen njega, ni uporabljal [[Osebno ime|priimka]]. Pozneje je v 30. letih 10. stoletja Abaodzijev klan privzel priimek Jalu. Cesarjeva soproga je začela uporabljati priimek Šjao.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Po prihodu na oblast je napadel dinastijo Tang in [[Džurčeni|Džurčene]] in vzpostavil oblast nad [[Šiveji]] in [[Tatabi]]. Leta 903 je bil imenovan za jujueja, vrhovnega poveljnika vseh Kitanov, s čimer je postal drugi za jaonskim kaganom. Dve leti pozneje je povedel 70.000 konjenikov v Datong, da bi sklenil krvno bratstvo s šatuojskim vojskovodjo Li Kejongom. Z njim se je pogovarjal o kitanskem načinu nasledstva. Abaodzija je skrbelo, ker bi ga na naslednji skupščini čez tri leta lahko zamenjali. Li Kejong mu je povedal, da lahko neugoden izid volitev preprosto zavrne.{{sfn|Xu|2005|p=232}} Leta 907 je Abaodzi zahteval, da se ga imenuje za [[kagan]]a, in se s podporo s še sedmih plemen povzpel na vrhovni položaj Kitanov.{{sfn|Mote|1999|p=38–39}} Na tem položaju je takoj pobil druge kitanske poglavarje, kar je vznemirilo kitansko elito. Velik del elite je v njegovem dejanju videl korak do cesarskega položaja v slogu Hanov. Abaodzijeva vladavina je ostala neizpodbitna do leta 910, ko je prezrl kitanske pozive, naj nekdo drug iz njegove družine prevzame položaj kagana. Leta 912 in 913 so se mu poskušali z orožjem upreti člani njegove družine. Potem ko je bil prvi upor odkrit in zatrt, je Abaodzi pomilostil zarotnike. Po drugem uporu so bili pomiloščeni le njegovi bratje, drugi zarotniki pa so bili usmrčeni. Brata sta se poskušala ponovno upreti leta 917 in 918, vendar sta bila oba upora zlahka zatrta.<ref>Wittfogel and Feng (1946), 400–402.</ref>{{sfn|Mote|1999|p=41}} Leta 916 je Abaodzi prevzel naziv nebeškega cesarja, razglasil ime svojega vladarskega obdobja in zgradil konfucijanski tempelj. Svojega najstarejšega sina Jelu Beija je imenoval za prestolonaslednika in zahteval, da mu celotno plemstvo priseže zvestobo. Dve leti pozneje je dvor Ljaa preselil v Vrhovno prestolnico ([[Linhuangfu|Šangdžing]]), novozgrajeno obzidano mesto z velikim parkom in cesarskimi šotori na mestih, kjer so običajno stale kitajske palače. Abaodzi je spodbudil gradnjo še 30 obzidanih mest za svoje ujete podložnike Hane. Vrhovni prestolnici se je pridružila Vzhodna prestolnica ([[Dongdžing]]). Uprava cesarstva je bila razdeljena na severno upravo za stepske in plemenske zadeve, in južno upravo za priseljeno prebivalstvo in Hane. Obe instituciji sta vodila kanclerja. Severnega je imenoval klan cesarice soproge Šjao, južnega pa vladajoči klan Jelu.{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn| Wittfogel and Feng |1946|p=401}} Leta 917 je Abaodzi od države Vujue kot darilo dobil nafto.{{sfn|Needham|1986f|p=81}} Leta 920 je Abaodzi ukazal razviti kitansko pisavo, znano kot [[Kitanska pisava|kitanska velika pisava]]. Pisava je bila na videz podobna kitajski, vendar je bila zaradi odvzemanja in dodajanja potez za Hane poponoma nečitljiva. Leta 925 je prihod ujgurske delegacije Abaodzija spodbudil, da je svojemu mlajšemu bratu Jeluju Dieliju naročil, naj preuči stari ujgurski jezik. Ujgurski vpliv je privedel do razvoja kitanske male pisave z več fonetičnimi elementi. Kitanska pisava se je uporabljala za spominske napise na lesu in kamnu ter za vodenje evidenc v severni upravi. Dokumentov, napisanih v kitanski pisavi, se je ohranilo zelo malo, kar kaže, da jih je bilo tudi napisanih bolj malo. V južni upravi je bila upravni jezik kitajščina, ki so se je naučili mnogi Kitani, vključno z Abaodzijevimi sinovi.{{sfn|Mote|1999|p=43–44}} V pogovoru z Jao Kunom, odposlancem iz poznega Tanga, je Abaodzi dejal, da tudi sam govori kitajsko, vendar ne v prisotnosti Kitanov, ker se je bal, da bi posnemali Hane in se pomehkužili.{{sfn|Mote|1999|p=47}} Abaodzi je med svojo vladavino napadel številna sosednja ljudstva in eksponentno razširil svoje ozemlje. Proti stepskim nomadom je leta 908 vodil pohod proti [[Šiveji|Šivejem]], leta 910 proti [[Tatabi|Tatabom]], leta 912 proti [[Zubuji|Zubujem]] ter leta 915 in 919 proti [[Kongrati|Kongratom]].{{sfn|Twitchett|1994|p=60}} Od leta 922 do 923 je napadal dinastijo Jin in njeno naslednico [[Kasnejši Tang]].{{sfn|Mote|2003|p=44}} Leto pozneje je napadel [[Tatari|Tatare]].{{sfn|Whiting|2002|p=307}} Njegove kampanje so se nadaljevale vse do njegove smrti leta 926 z osvojitvijo [[Kraljestvo Balhe|kraljestva Balhe]] in ustanovitvijo marionetnega kraljestva [[Dongdan]].{{sfn|Xiong|2009|p=66}} Večino prebivalcev Balheja so preselili v današnji [[Ljaoning|Liaoning]]. Uničenje kraljesta Balhe je povzročilo nastanek treh neodvisnih ljudstev, ki niso bila pod oblastjo Kitanov: severozahodnega ljudstva Balhe v sodobnem Heilongdžjangu, ljudstva Balhe zahodno od reke Jalu in države Džeongan v zgornji dolini reke Mudan, ki je nastala po razpadu Dongdana.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}{{sfn|Crossley|2016|p=18}} Abaodzi je umrl zaradi [[tifus]]a 6. septembra 926 v starosti 54 let.{{sfn|Mote|1999|p=47}} [[Slika:Rest Stop for the Khan.png|thumb|center|800px|''Džuošje tu'', slika iz 10. stoletja, ki prikazuje počivališče kitanskega kana]] ===Tajdzong (926-947)=== [[Slika:KhitanMural.jpg|thumb|250px|Kitanski fantje in dekleti]] [[Slika:Guard, Fresco, Liao Dynasty, Chifeng Museum.jpg|200px|thumb|Kitan s kijem]] Jelu Deguang, posmrtno cesar [[Tajdzong]] iz Ljaa, je bil drugi sin Šulu Ping (cesarice Jingtjan) in ne prvi v vrsti kandidatov za kitanski prestol. Njegov starejši brat, 26-letni naslednik Jelu Bej, je bil zaradi svojih intelektualnih dejavnosti za konservativno kitansko elito nespodoben za kitanskega vladarja. Kot polihistor je bil Jelu Bej spreten v slikanju, pisanju v kitanščini in kitajščini ter imel veliko osebno knjižnico. Imel je tudi okus za kitajsko kulturo, glasbo, medicino in prognoziranje. Kitajski sistem prvorojenstva med Kitani ni bil običajen, saj so svoje voditelje volili že od časa konfederacije Daha. Cesar Abaodzi je zato od svojih poglavarjev zahteval prisego zvestobe sinu Jelu Beju, ko ga je razglasil za naslednika.{{sfn|Mote|1999|p=51}} Bejeva mati Šulu Ping, ki je bila izjemno močna oseba, poveljevala več tisoč konjenikom in vodila vojake na pohodih, je kot regentka prevzela oblast nad vsemi vojaškimi in civilnimi zadevami, potem ko si je odrezala desno roko, da bi jo pokopali skupaj z možem. Šulu Ping je zaradi njegovih kitajskih nagnjenj sama zavrnila svojega prvega sina kot dediča in uporabila ves svoj vpliv, da se je nasledstvo preneslo na njegovega mlajšega brata Deguanga, ki je sodeloval v pohodih v letih 922–923 in 924–925. Proti koncu leta 927 se je Bej obrnil na svojo mater in uradno umaknil svojo kandidaturo in prestol je nasledil Deguang.{{sfn|Twitchett|1994|p=68–69}} Bej je ostal vladar kraljestva Dongdan v nekdanjem kraljestvu Balhe, ki mu ga je podaril oče za sodelovanje v njegovi osjitvi.{sfn|Mote|1999|p=49–51}} Tajdzong je v bratu še vedno videl grožnjo in je leta 929 ukazal, da se glavno mesto Dongdan in vsi njegovi prebivalci preselijo v vzhodno prestolnico Dongdžing. Dongdan je izgubil svoj pol-avtonomni status. Leta 930 je Bej po morju pobegnil na dvor Poznega Tanga, kjer ga je Li Sijuan sprejel kot častnega gosta. Leta 937 je Beja ubil Ši Džingtang, ki je strmoglavil dinastijo Pozni Tang in kot lutka Kitanov vladal Poznemu Džinu (Pet dinastij).{{sfn|Twitchett|1994|p=69}} Leta 929 so se uprli [[Kongrati]]. Istega leta je Tajdzong poslal svojega mlajšega brata Jeluja Lihuja napast cesarja dinastije Pozni Tang pri Datongu in leta 933 sam vodil pohod proti nekaterim tanguškim plemenom. Najobširnejša širitev kitanskega ozemlja v tem obdobju je bila posledica politične nestabilnosti na jugu. Leta 933 je umrl cesar Poznega Tanga. Njegov sin Li Conghou je zdržal le pet mesecev, preden ga je ubil njegov posvojitelj Li Congke. Li Congke je ukazal, naj močnega guvernerja Ši Džingtanga premestijo pod strožji nadzor dvora, kar je privedlo do Šijevega upora. Ši Džingtang je pod pritiskom Li Congkeja poiskal pomoč pri Kitanih. Tajdzong mu je poslal 50.000 konjenikov, ki so pri Tajjuanu premagali vojsko Poznega Tanga. 28. novembra 936 so Kitani Ši Džingtanga postavili za cesarja Poznega Džina. Leta 938 je marionetni cesar dinastije Pozni Džin prenesel [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]] na Kitane in jim omogočil dostop do strateških utrdb severne Kitajske in osrednjega nižavja.{{sfn|Twitchett|1994|p=70}} V tedanjem Pekingu je bila zgrajena nova južna prestolnica (Nandžing).{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn|Wittfogel|Feng |1946|p=401}} Ši Džingtang se je obnašal kot vazal in je celo dovolil kitanskim odposlancem, da prečkajo njegovo ozemlje, da bi stopili v stik z Južnim Tangom, njegovim geopolitičnim tekmecem.{{sfn|Twitchett|1994|p=71}} Ši Džingtang je umrl leta 942. Njegov nečak in naslednik Ši Čonggui je prišel pod vpliv protikitanskega dvora, ki ga je vodil vojaški poveljnik Džing Janguang. Leta 943 je Ši Čonggui odvzel Kitanom trgovske privilegije v Kajfengu in zaplenil njihovo premoženje, njihovega predstavnika pa poslal nazaj na kitanski dvor. Tajdzong ga je naslednje leto napadel, a je leta 945 doživel poraz in moral z bojišča pobegniti na kameli. Kitani so z vztrajnostjo izčrpali sile Jinov in leta 946 se je Du Čongvej, vrhovni poveljnik Jinov, predal. V začetku leta 947 je Tajdzong brez odpora vstopil v Kajfeng. Cesar Džina in njegova družina so bili izgnani, vojska pa razorožena in razpuščena. Konji so bili zaplenjeni. S to veliko zmago je Tajdzong formalno sprejel dinastično ime Veliki Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=73}}{{sfn|Mote|1999|p=40}} Z osvojitvijo dinastije Pozni Džin je dinastija Ljao dobila žadni pečat prenosa države (''čuanguo juši''). Ideološko se je Ljao zato imel za legitimnega naslednika Poznega Džina in vladarja Kitajske. Za dinastični element so izbrali element Vode, ki je v zaporedju petih elementov stvarjenja (''wuxing'') sledil Kovinam, dinastičnemu elementu Poznega Džina. Za svojo dinastično barvo so izbrali tudi črno barvo elementa Vode.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=&quot;Legitimation Discourse and the Theory of the Five Elements in Imperial China.&quot; Journal of Song-Yuan Studies 44 (2014): 325–364|journal=Journal of Song-Yuan Studies|date=January 2014|volume=44 |issue=1 |page=325 |doi=10.1353/sys.2014.0000|s2cid=147099574|url=https://www.academia.edu/23276848|language=en}}</ref> Njegova zmaga ni trajala dolgo. Ker vojska ni imela zadostnih zalog, so Kitani brezobzirno plenili mesto in podeželje in lokalnemu prebivalstvu naložili visoke dajatve. Prebivalci so bili zato ogorčeni in so jih napadli. Namesto da bi ostali in upravljali osvojeno mesto, so se Kitani odločili, da bodo vse dragocenosti, uradnike Džina in dvorne gospe, zemljevide in glasbila poslali v svojo prestolnico. Tajzong se je zatem soočil z novo grožnjo iz Tajjuana, kjer je Liu Džijuan ustanovil novo dinastijo Pozni Han (Pet dinastij). Okupacija Kajfenga je trajala tri mesece, preden se je Tajdzong umaknil. Malo preden je prišel na svoje ozemlje je nenadoma zbolel in 18. maja 947 umrl blizu današnjega Šidžjadžuhuanga, star 45 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=74}} [[Slika:Anonymous-The King of Dongdan Goes Forth.jpg|thumb|center|800px|''Kralj Dongdana gre naprej'' (東丹王出行圖), slika na svileni tkanini velikosti 146,8 x 77,3 cm; Dvorni muzej v Tajpeju; sliko se pripisuje Li Dzanhuaju (李贊華 909–946), lahko pa bi bila delo kakšnega kasnejšega umetnika]] ===Šidzong (947–951)=== [[Slika:MongolHuntersSong.jpg|250px|thumb|Kitani na lovu z ujedami, 9.-10. stoletje]] Jelu Ruan, posmrtno cesar [[Šidzong |Šidzong iz Ljaa]], je bil sin Jelu Beija, sina prvega kitanskega cesarja [[Abaodzi|Tajdzuja]]. Cesar Tajdzong se je očitno dogovoril s svojim bratom Beijem in za svojega naslednika izbral Beijevega sina. Tajdzonga je po Beijevem odhodu leta 930 vzgajal stric, s katerim je imel zelo tesen odnos. Ruan je sodeloval v invaziji na Kasnejši Džin in si prislužil sloves sposobnega bojevnika in poveljnika. Po Tajdzongovi smrti se je Ruan pred "očetovo krsto" razglasil za cesarja. Ruanova stara mati Šuli Ping, cesarica Jingtjan, je temu nasprotovala in dala prednost nasledstvu svojega tretjega sina in Tajdzongovega mlajšega brata Jelu Lihuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=75}}{{sfn|Johnson|2011|p=125}} Šulu Ping je Lihuja razglasila za cesarja in ga z vojsko poslala napast Ruana, da se ne bi vrnil v prestolnico. Lihu je bil poražen. Šuli Ping je nato s svojo vojsko napadla Ruana in bila tudi sama poražena. Po sklenitvi miru je Ruan uradno postal cesar Šindzong. Cesarico in Jelu Lihuja je izgnal iz prestolnice, s čimer je končal njune politične ambicije. Šidzong je pričakoval, da bo s tem utrdil svoj položaj, a je bil kmalu razočaran, ker so notranje razmere v dinastiji Ljao ostale nestabilne. Leta 948 je Tajdzongov drugi sin Jelu Tjande skoval zaroto za umor cesarja. Zarota je propadla, vendar je bilo zarotnikom prizaneseno. Šuli Pingin nečak Šjao Han je naslednje leto skoval novo zaroto proti Šidzongu, a je tudi ta propadla. Šjao Hanu je bilo tudi tokrat prizaneseno, po neuspeli tretji zaroti pa je bil usmrčen.{{sfn|Twitchett|1994|p=76}} Leta 947 je bil Šindzongov načrtovani napad na [[Gorjeo]] prekinjen, ko so Kitani spoznali, da je sovražnikova obramba močnejša, kot so domnevali.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Leta 949/950 je Šidzong napadel Kasnejši Han. Konec leta 951 se je odločil napasti Kasnejši {{pk|Zhou|pokaži_pinjin=1}}. Pred odhodom na pohod so se Šidzong in njegovo spremstvo po žrtvovanju očetu napili. Čage, sin Abaodzijevega mlajšega brata Anduana, je izkoristil priložnost in Šidzonga ubil. Čageja so usmrtili. Šidzong je umrl star 33 let in ni imel dovolj starega sina, ki bi podedoval prestol. Šidzongovo vladavino je zaznamovala vrsta uporov znotraj njegove širše družine. Čeprav je vladal le štiri leta, je formaliziral dvojni sistem vladanja, ki je strukturo dinastije Džin približal modelu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]].{{sfn|Twitchett|1994|p=76–81}} ===Mudzong (951–969)=== [[Slika:Geyuan Temple 1.JPG|thumb|[[Tempelj Gejuan]], zgrajen leta 966, je najstarejša ohranjena zgradba iz dinastije Ljao]] Jelu Džing, posmrtno cesar [[Mudzong]], je bil naslednik svojega bratranca, cesarja [[Šidzong]]a. Mudzong je bil velik pivec in je večino časa preživel bodisi na lovu bodisi v spanju. Kitajci so ga zato imenovali Speči princ.{{sfn|Twitchett|1994|p=81}} Prvo polovico njegove vladavine je zaznamovala nenehna nestabilnost v družini. Šidzongov mlajši brat Louguo je z enim od svojih stricev skoval zaroto, da bi prebegnil k [[Kasnejši Džov|Kasnejšemu Džovu]]. Ko so zaroto odkrili, so ga usmrtili. Leta 953 je proti cesarju zarotil sin Jelu Lihuja po imenu Van. Vanu so prizanesli, njegovi sozarotniki pa so bili usmrčeni. Leta 959 je Dilje, eden od Louguovih sozarotnikov, načrtoval nov upor. Naslednje leto so zaradi načrtovanja upora aretirali Vanovega starejšega brata Šijina. V zaroto so vpletli tudi Luhuja, ki je kasneje v ječi umrl.{{sfn|Twitchett|1994|p=81–82}} Med Mudzongovo vladavino je Ljao leta 952 pomagal [[Severni Han|Severnemu Hanu]] pri odbijanju napadov Kasnejšega Džova. Džov je leta 954 ponovno napadel Han in Kitani so mu spet priskočili na pomoč. Kitani so pomotoma ujeli nekaj hanskih vojakov in jih osvobodili. Hanski odposlanci so nekajkrat obiskali Ljao, da bi se dogovorili o strateških zadevah. Cesar Šidzong iz Kasnejšega Džova je bil prepričan, da se dinastija Ljao pripravlja na napad na Džov. Leta 958 so Hani poročali o ponovnih napadih Džova. Naslednje leto je Džov napadel Ljao in zavzel nekaj mejnih prefektur. Mudzong se je odpravil proti jugu, da bi zaustavil invazijo Džova, medtem pa je cesar Džova zbolel in se moral vrniti v Kajfeng. Kmalu zatem je umrl in napadalci Džova so se umaknili.{{sfn|Twitchett|1994|p=82–83}} Leta 960 je Kasnejši Džov nadomestila dinastija Song, ki je leta 963 napadla Han in bila s pomočjo Kitanov odbita. Med dinastijama Ljao in Song je bilo v letih 963 in 967 nekaj obmejnih spopadov.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}} Leta 965 je bilo nekaj manjših sporov s [[Šiveji]] in [[Kongrati]], sicer pa je bila severna meja Ljaa mirna.{{sfn|Twitchett|1994|p=83}} Leta 969 je Mudzong cel mesec pijančeval, začel nasilno in nerazumno ravnati in ubil nekaj svojih telesnih stražarjev. 12. marca ga je šest njegovih osebnih spremljevalcev umorilo. Star je bil 37 let. Mudzong je bil drugi in zadnji cesar Ljaa, ki je nasledil [[Abaodzi]]ja in ni bil neposredni potomec Jelu Beija.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}}{{sfn|Mote|1999|p=52}} ===Džingdzong (969–982) === [[Slika:China, Northern, Liao dynasty - Pair of Boots - 1992.349 - Cleveland Museum of Art.jpg|thumb|Kitanski svileni škornji]] Jelu Šjan, posmrtno cesar [[Džingdzong]], je bil sin cesarja Šidzonga. Med njegovo vladavino se je obdobje [[Pet dinastij in deset kraljestev|petih dinastij in desetih kraljestev]] končalo z vzponom [[Dinastija Song|dinastije Song]], ki je leta 960 nadomestila Kasnejši Džov. Songi so do leta 978 premagali vse konkurenčne države razen [[Severni Hana|Severnega Hana]]. Vladarji Severnega Hana so se zavedali svojega negotovega položaja in okrepili svoje vezi z Ljaom z mesečnimi izkazi vljudnosti, začenši leta 971. Leta 974 so se Songi začeli pogajati z Ljaom o morebitnem sporazumu o nevtralnosti. Diplomatska prizadevanja so se končala neuspešno in Songi so leta 976 in 977 napadli Han, a jih je obakrat odbila intervencijska vojska Ljaa. Z osvojitvijo Vujueja leta 978 so Songi vse svoje sile osredotočili na invazijo na Han. Tokrat so prestregli sile Ljaa, namenjene na pomoč Hanu, in jih uničili. Poleti 979 je cesar Tajdzong iz Songa zavzel Tajjuan in priključil Severni Han k svojemu cesarstvu. Tajdzong je nato naredil katastrofalno napako, ko je napadel Ljao. Njegove preobremenjene in utrujene čete so v začetnih spopadih nekajkrat zmagale, ključno bitko na reki Gaoljang pa so izgubile. Cesar je bil ranjen in je pobegnil proti jugu. Ljao je izkoristil zmago in leta 980 na kazenski ekspediciji premagal vojsko dinastije Song. V naslednjem pohodu leta 982 je bila vojska Ljaa poražena in Džingdzong se je moral umakniti.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Razen konflikta s Songom je imel Ljao leta 973 težave tudi s [[Tanguti]]. Leta 975 je konflikt z ostanki ljudstva Balhe privedel do neuspešne invazije na Džeongan.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Na ozemlju Ljaa so leta 973 in 976 plenili Džurčeni. Leta 981 so ujeti kitajski vojaki poskušali ustoličiti Šijinovega sina. Načrt je propadel in Šijin je bil prisiljen narediti samomor.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Leta 977 je bila izven Južne prestolnice ustanovljena izpitna dvorana.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} Med Džingdzongovo vladavino je večino upravnih in vojaških zadev opravljala njegova cesarica Šjao Janjan (cesarica Čengtjan). Džindzong je bil pogosto bolan in pogosto ni mogel voditi državnih zadev. Vsi uradniki in generali so o pomembnih zadevah razpravljali s cesarico. Sprejete odločitve je Džindzong samo uradno potrjeval in objavljal. O vojaških zadevah je dejansko odločala cesarica, ki je bila prava vladarica Kitanov.{{sfn|Johnson|2011|p=127}} 13. oktobra 982 je Džingdzong med lovom zbolel in v svojem taboru umrl. Star je bil 34 let. Pred smrtjo je za svojega naslednika imenoval svojega najstarejšega sina, 11-letnega Longšuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} ===Šengdzong (982–1031)=== [[Slika:993 Khitan Goryeo invasion.png|thumb|Prvi spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 993]] [[Slika:Liao and Song Dynasties.png|thumb||Kitanska invazija na Song leta 1004]] [[Slika:1018 Goryeo Khitan invasion.png|thumb|Tretji spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 1018]] [[Slika:契丹冠 06.jpg|thumb|Kroni feniksa in zmaja]] Jelu Longšu, posmrtno cesar [[Šengdzong]], je bil naslednik svojega očeta. Ob prihodu na prestol je bil star komaj 11 let, zato je njegova mati Šjao Janjan, cesarica vdova Čengtjan, vladala vse do svoje smrti leta 1009 kot regentka s še tremi ministri, od katerih sta bila dva Kitajca.{{sfn|Twitchett|1994|p=87–88}} Bila je izjemno sposobna vladarica, bistra tako v politiki kot v vojskovanju, saj je sama poveljevala ordi, ki je lahko štela tudi 10.000 konjenikov. Po pisanju v ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini Ljaa]]'' je bila večina Šengdzongovih uspehov posledica materinih navodil.{{sfn|Twitchett|1994|p=91}} Cesaričina avtoriteta je bila takšna, da je Šengdzonga tudi potem, ko je že odrasel, javno grajala in tepla.{{sfn|Johnson|2011|p=129}} Han Derang, s katerim je bila zaročena in z njim imela sina, je postal eden njenih glavnih svetovalcev in se povzpel na položaj vrhovnega poveljnika Severnega kanclerstva, ki je bil običajno rezerviran za klana Jelu in Šjao.{{sfn|McMahon|2013|p=262}} Pod regentstvom Šjao Janjan in vladavino Šengdzonga je bilo v državni upravi doseženih več napredkov. Leta 983 je bilo ukazano, da se za potrebe severnega dela cesarstva zakonik Tanga prevede v kitanščino, leta 994 pa je bilo odločeno, da bo vsak Kitan, ki bo zagrešil enega od desetih gnusnih zločinov, deležen enake kazni kot Kitajec. Leta 1027 je bila ukazana revizija pravnega zakonika v kitajskem slogu.{{sfn|Twitchett|1994|p=94}} Leta 988 je bil opravljen prvi državni izpit (''džinši''), potem pa se je takšna praksa nadaljevala do konca dinastije.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} V državno upravo sta bila kljub temu sprejeta samo dva ali trije diplomanti od desetih. Izpiti so se osredotočali na lirično poezijo in rapsodije, opravljali pa so jih le Kitajci.{{sfn|Crossley|1997|p=22}} Leta 991 so bili izdelani prvi uradni zapisi. Tisti iz časa Džingdzongove vladavine so obsegali 20 poglavij. Pravila o tem, katere zadeve je treba zabeležiti, so bila sprejeta leta 1011.{{sfn|Twitchett|1994|p=93}} Leta 991 so Kitani izvedli svoj prvi splošni popis prebivalstva, leta 994 izdelali svoj koledar in leta 997 opravili še en popis prebivalstva.{{sfn|Twitchett|1994|p=96}} [[Tatabi]] so bili do leta 997 popolnoma vključeni v kitansko upravo. Ureditev vazalstva in plačevanja davkov je bila opravljena že med vladavino cesarja [[Tajdzong]]a, vrsta reform med letoma 994 in 997 pa je vse to odpravila. Kralj Tatabov je postal plačan državni uradnik, na ozemlju Tatabov pa so bile ustanovljene upravne enote v kitajskem slogu. Prestolnica Tatabov je postala 'osrednja prestolnica' (''džongdžing'') in dobila notranje in zunanje obzidje in konfucijski tempelj. Med letoma 1018 in 1020 so bile zgrajene prve javne zgradbe.{{sfn|Twitchett|1994|p=98}} Vojaško so bili Kitani v konfliktih tako z dinastijo Song kot s korejskim kraljestvom Gorjeo. Leta 986 je cesar Tajdzong iz Songa izvedel trojno invazijo in hitro premagal kitansko mejno obrambo, po prodoru globoko na kitansko ozemlje pa se je stanje obrnilo. Cesarica vdova in njen 15-letni sin Šengdzong sta se s svojo vojsko osebno soočila z vojsko Songov.{{sfn|McMahon|2013|p=261}} Vojska Songa, daleč od virov oskrbe, je bila obkoljena in uničena. Kitanska zmaga je bila zelo odmevna. Obmejna ozemlja so bila med invazijo opustošena. Veliko ljudi je zapustilo svoje domove, kar je imelo dolgotrajne posledice.{{sfn|Twitchett|1994|p=99}} Leta 986 se je Tangut Li Džinčjan podredil Kitanom. Kasneje se je poročil s princeso iz kitanske cesarske družine in postavljen za kralja Šjaja.<ref>{{Cite web|url=http://archive.org/details/columbiachronolo00john|title=Columbia chronologies of Asian history and culture|first=John Stewart|last=Bowman|date=6 March 2000|publisher=New York : Columbia University Press|via=Internet Archive}}</ref> V letih 985–986 so Kitani napadli Čongan in leta 991 ustanovili tri vojaške kolonije v spodnji dolini reke Jalu. Čongan so priključili svojemu cesarstvu.{{sfn|Crossley|2016|p=18}}{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}<ref name="BirthDeath">據《渤海国记》：“定安国王大氏、乌氏迭见其理不可晓。渤海亡，始建国，下讫淳化二年，凡六十四年。”</ref> Zadnji odpor Čongana se je končal leta 999.{{sfn|Bielenstein|2005|p=217}} Leta 992 so Kitani z veliko vojsko napadli Gorjeo in postavili ozemeljske zahteve vzdolž reke Jalu. Gorjeo je zaprosil za pomoč dinastijo Song, s katero je imel sklenjeno zavezništvo, vendar pomoči ni dobil. Kitani so vztrajno napredovali proti jugu do reke Čeongčeon in nato pozvali Gorjeo k pogajanjem. Sprva so zahtevali popolno predajo in namesto tega sprejeli Gorjeo kot vazalno državo. Gorjeo so prisilili, da je sprejel koledar dinastija Ljao in prekinil vazalne odnose s Songom.{{sfn|Hyun|2013|p=106}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=103}} V Gorjeo so bila vključena ozemlja med mejo Ljaja in reko Jalu, do takrat v posesti Džurčenov.<ref>{{cite book|last1=Kim|first1=Djun Kil|title=The History of Korea, 2nd Edition|publisher=ABC-CLIO|isbn=9781610695824|page=66|url=https://books.google.com/books?id=IgxvBAAAQBAJ&q=%22He+argued+two+reasons+for+the+claim%3A+%281%29+Goryeo+is+the+genuine+successor+of+Goguryeo%22|access-date=30 July 2016|language=en|date=2014-05-30}}</ref>{{sfn|Yun|1998|p=64}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=102}} Leta 994 so se začele redne diplomatske izmenjave med Kitani in Gorjeom.{{sfn|Twitchett|1994|p=103–104}} Po zavarovanju meje z Gorjeom so Kitani leta 994 napadli dinastijo Song in oblegali Dzitong. Branilci mesta so jih odbili z ognjenimi puščicami.{{sfn|Needham|1986f|p=148}} Pohodi proti dinastiji Song so se ponovno začeli leta 999. Na bojišču so bili na splošno uspešni, vendar niso uspeli pridobiti nič pomembnega. Leta 1004 sta Šengdzong in njegova mati izvedla bliskovito akcijo in prodrla vse do obrobja [[Kajfeng]]a, prestolnice dinastije Song. Cesar Džendzong iz Songa se je s Kitani srečal v Čanjuanu, majhnem mestu ob Rumeni reki, in januarja 1005 podpisal [[Čanjuanski sporazum]], ki je določal, da bo Song Ljau vsako leto plačeval davek v svili in srebru, da se bosta cesarja drug drugega imela za enakopravna, da bosta dokončno določila sporne meje in da bosta dinastiji obnovili prijateljske odnose. Višina davkov se je kasneje povečala zaradi strahu dinastije Song, da bi Kitani sklenili vojaško zavezništvo z dinastijo [[Zahodna Šja]]. Med Kitani in dinastijo Song več kot stoletje po podpisu sporazuma ni bilo večjih vojn.{{sfn|Mote|1999|p=69–71}} Del meje, ki jo je določal sporazum, je potekal na lahko prehodni severnokitajski nižini v [[Hebej]]u. Songi so na tej meji zgradili niz utrdb, da bi preprečili morebitne napade kitanske konjenice.<ref>{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=Frontier, Fortification, and Forestation: Defensive Woodland on the Song–Liao Border in the Long Eleventh Century|date=2018|journal=Journal of Chinese History|language=en|volume=2|issue=2|pages=313–334|doi=10.1017/jch.2018.7|issn=2059-1632|doi-access=free}}</ref> Leta 1009 je gorjeojski general Kang Čo umoril Mokdžonga Gorjeojskega in na prestol postavil Hjeondžonga Gorjeojskega, da bi sam postal fantov regent. Kitani so v Gorjeo takoj poslali vojsko 400.000 mož, ki je imela sprva nekaj uspehov in neuspešnih pogajanj, potem pa se je začelo desetletje neprekinjenega vojskovanja. Leta 1018 so Kitani utrpeli velik poraz v bitki pri Gvidžuju. Naslednje leto so zbrali novo vojsko za napad na Gorjeo, vendar do invazije ni prišlo, ker je bil dosežen kompromis. Leta 1020 je kralj Hjeondžong nadaljeval s plačevanjem davkov in leta 922 so Kitani uradno priznali legitimnost Hjeondžongove vladavine. Istega leta je odposlanec Ljaa Hjeondžonga uradno postavil za kralja. Ko je Hjeondžong leta 1031 umrl, je dvor Ljaa za kralja imenoval njegovega naslednika Vang Huma. Gorjeo je prekinil odnose s dinastijo Song, Ljao pa je Gorjeu odstopil ozemlje okoli reke Yalu. Odnosi med Ljaom in Gorjeom so ostali mirni do konca dinastije Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=111–112}} Leta 1006 je kraljestvo Guiji poslalo davek na Šengdzongov dvor, kar ga je očitno spodbudilo k napadu na Ujgursko kraljestvo Gandžov. Pohodi proti [[Ujguri|Ujgurom]] iz Gandžova so potekali leta 1008, 1009 in 1010. Bili so le delno uspešni, povzročili pa so deportacijo dela ujetega prebivalstva. Leta 1027 so Kitani oblegali Gandžov, vendar jim mesta ni uspelo zavzeti. Obleganje se je končalo katastrofalno, ko so jih iz zasede napadli Zubuji.{{sfn|Twitchett|1994|p=121}} V dvajsetih letih 11. stoletja je Južna oblast poskušala razširiti svoj davčni sistem na Balhe iz propadlega kraljestva Dongdan, ki so prej morali plačevati le letni davek. Leta 1029 se je Kitanom uprl Da Janlin, daljni potomec kraljeve družine Balhov. Aretiral je uradnike Ljaa in razglasil svojo dinastijo Šing Ljao. Poiskal je pomoč pri Gorjeu in pripadnikih plemen Balhov, ki so služili v vojski, vendar se mu niso hoteli pridružiti. Novemu režimu se je pridružila le peščica Džurčenov. Leta 1030 je Šing Ljao z zavezniki Džurčeni in Gorjeom premagal napadalce iz Ljaa pod vodstvom generala Punuja.<ref name=hershey>{{cite thesis |first=Zachary |last=Hershey |title=The Ecological, Economic, And Ethno-Cultural Frontiers Of North China: State Formation In The Eastern Intermediate Zone – a History Of The Qai 奚 |publisher=University of Pennsylvania |url=https://repository.upenn.edu/dissertations/AAI28775145/ |page=229}}</ref> Leto kasneje je Da Janlina izdal eden od njegovih častnikov in njegova kratkotrajna dinastija se je končala. Staro plemstvo Balhov se je naselilo v bližini Vrhovne prestolnice, drugi pa so pobegnili v Gorjeo.{{sfn|Twitchett|1994|p=113–114}} Šengdzong je umrl 25. junija 1031, star 60 let. Na smrtni postelji je svojima ministroma Šjao Šjaomu in Šjao Šjaošjanu zaupal, da za njegovega naslednika ustoličita njegovega najstarejšega sina, 15-letnega Jelu Dzongdžena.{{sfn|Twitchett|1994|p=114}} ===Šingdzong (1031–1055)=== [[Slika:契丹冠 08.jpg|thumb| |Zmajeva krona dinastije Ljao, izdelana v dinastiji Song in kot davek podarjena dinastiji Ljao <ref>{{Cite web|url=https://www.slam.org/collection/objects/41604/|title=Crown|website=Slam.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:契丹冠 01.jpg|thumb|Krona dinastije Ljao]] [[Slika:鎏金银扞腰06272.jpg|thumb|Krona dinastije Ljao]] Petnajstletni Jelu Dzongdžen, posmrtno cesar Šingdzong iz Ljaa, je bil sin cesarja [[Šengdzong]]a in Šjao Novdžin, ene od njegovih nižjih soprog. Dzongdžen je bil kljub svojemu nižjemu statusu vzgojen kot posvojeni sin cesarice Čitijan (Šjao Pusage). Šjao Novdžin je organizirala zaroto proti svoji dolgoletni rivalki Čitijan. Čintijan so izgnali in jo nato prisilili, da je storila samomor. Novdžin se je razglasila za regentko, svoj rojstni dan razglasila za državni praznik in začela voditi dvor ter opravljati dolžnosti, ki so bile običajno v pristojnosti cesarjev. Leta 1034 je Novdžin skovala novo zaroto, da bi Šingdzonga nadomestila z njegovim mlajšim bratom Džongjuanom, ki ga je sama vzgojila. Džongjuan ni hotel biti del zarote in je načrte njune matere izdal Šingdzongu. Novdžin je bila izgnana v Šengdzongov mavzolej. Džongjuan je bil za razkritje zarote nagrajen z nazivom 'cesarski mlajši brat' in zasedel vrsto visokih položajev: vrhovnega poveljnika vojske, severnega komisarja za vojaške zadeve in podkralja južne prestolnice.{{sfn|Twitchett|1994|p=114–116}} Novdžinini sorodniki so obdržali svoje položaje na dvoru. Leta 1037 se je Šingdzong poskušal spraviti z nasprotniki in začel z Novžin ravnati z velikim spoštovanjem in jo obiskovati. Njenega brata Šjao Šjaomuja je imenoval za severnega kanclerja. Leta 1039 se je Novdžin vrnila v prestolnico in se podvrgla slovesnosti ponovnega rojstva, da bi simbolično ponovno vzpostavila svoj položaj. Dinastija Song ki je začela pošiljati samo njej namenjene odposlance, da bi ji izkazovali spoštovanje.{{sfn|Twitchett|1994|p=115}} Leta 1036 je bil objavljen ''Šinding tjaodži'', zakonik dinastije Ljao. Vseboval je 547 členov in zbral vse zakone, sprejete od [[Abaodzi]]jeve vladavine. Leta 1046 je bilo vsem lokalnim upraviteljem naloženo, da vse sodne primere posredujejo Glavni prestolnici. Zakonik je bil leta 1051 revidiran. Splošni rabi zakonika je nasprotovala Džongjuanova prokitanska frakcija. Leta 1043 je bilo Kitajcem v južnih območjih države prepovedano imeti loke in puščice. Leta 1044 so bili na Džongjuanov predlog v vseh prestolnicah postavljeni kitanski policijski inšpektorji za zaščito kitanskih interesov. Leta 1046 je bilo Kitanom prepovedano prodajati sužnje Kitajcem.{{sfn|Twitchett|1994|p=116}} Na drugi strani so se omejitve za Balhe sprostile. Dovoljeno jim je bilo igrati polo, ki je sicer veljal za vojaško urjenje.{{sfn|Twitchett|1994|p=116–117}} Med Šingdzongovo vladavino je Ljao vojaško nazadoval. Številne vojne v prejšnjih desetletjih so močno izčrpale prebivalstvo. Konec tridesetih let 11. stoletja je Šingdzong svoje ministre prosil za nasvet, kako se spopasti z naraščajočo stisko, osiromašenjem, notranjim nezadovoljstvom in razbojništvom zaradi pretiranih zahtev vojske. Konfucijanski učenjak Šjao Handžjanu se je zavzemal za umik preobremenjenih garnizij z oddaljenih meja in prenehanje ekspanzionistične politike, ki je vključevala neuporabna ozemlja. Vojska bi morala biti skoncentrirana na ključnih območjih na jugu in vzhodu države. Leta 1039 je bil izveden popis prebivalstva, ki je dal osnovo za novačenje. Vojski je primanjkovalo konj, zato je bilo žrtvovanje konj in volov na slovesnostih od leta 1043 prepovedano. Vojaške enote so bile leta 1046 vpisane v registre, ki so bili leta 1051 revidirani. Cesarja je skrbela tudi kakovost usposabljanja čet, zlasti kitajskih, ki so se specializirale za topništvo in samostrele. Kitajske čete je okrepil s kitansko konjenico.{{sfn|Twitchett|1994|p=120}} Leta 1042 so Kitani izkoristili Li Juanhaojevo invazijo na Song in od dinastije Song zahtevali ozemeljske koncesije. Pogajanja so privedla do tega, da je Ljao opustil svoje ozemeljske zahteve v zameno za povečanje davka na 200.000 taelov srebra in 300.000 bal svile letno. Ko je Li Juanhao leta 1043 Kitane prosil, naj se mu pridružijo pri napadu na dinastijo Song, je Šingdzong prošnjo zavrnil. Leta 1044 se je nekaj [[Tanguti|Tangutov]] na ozemlju Ljaa uprlo in nato pobegnilo v Zahodno Šja. Kitani so za spodbujanje upora okrivili Juanhaoja in proti njemo takoj poslali vojsko pod poveljstvom Džongjuana in severnega komisarja za vojaške zadeve Šjao Huija. Vojska Ljaa je sprva zmagala, vendar ji ni uspelo zavzeti prestolnice dinastije Šjao. Sledil je brutalen protinapad branilcev.{{sfn|Mote|2003|p=185}} Po besedah vohunov dinastije Song so čez puščavo kolone vozov prevažale domov mrtve vojake Ljaa.{{sfn|Smith|2015|p=126}} Leta 1048 je cesar dinastije Šja umrl in prestol je zasedel dojenček. Kitani so v tem videli priložnost za maščevanje in trikrat zaporedoma napadli. Vojska pod Šingdzongovim osebnim poveljstvom je naletela na le malo odpora, vendar se je morala umakniti zaradi pomanjkanja vode in pašnikov za konje. Šjao Huijeva vojska je s flotilo vojnih ladij napredovala po [[Rumena reka|Rumeni reki]], a je bila napadena in poražena. Tretja vojska je napadla tangutsko palačo v gorovju Helan in ujela Juanhaovo mlado vdovo in nekaj visokih uradnikov. Kitani so naslednje leto ponovno napadli in izropali podeželje Šja ter sprejeli predajo tangutskega generala. Zahodna Šja se je strinjala, da postane kitanski vazal. Miroljubni odnosi so bili obnovljeni leta 1053.{{sfn|Twitchett|1994|p=123}} Leta 1044 je Datong uradno postal Zahodna prestolnica (Šidžing), s čimer je bilo zaključeno vzpostavljanje cesarstva s petimi glavnimi regijami.{{sfn|Twitchett|1994|p=117}} Šingdzong je zbolel in 28. avgusta 1055 umrl, star 39 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=123}} ===Daodzong (1055–1101)=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Dinastija Ljao| ]] [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Ljao]] mc143qsc3rthmppfnpqtg1e38hfixml 6709418 6709410 2026-07-10T17:55:28Z Octopus 13285 Severni Song 6709418 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 大遼<br />''Velika Ljao''<hr />[[Slika:契丹國.png|70px]]<br> 契丹國<br />''Kitanska država'' | common_name = Dinastija Ljao | era = srednjeveška Azije | status = Cesarstvo | government_type = [[Absolutizem|absolutna monarhija]] | year_start = 916 | year_end = 1125 | event_pre = [[Abaodzi]] postane kagan | date_pre = 907 | event_start = Abaodzi prevzame naziv cesar | event_end = cesarja Tjandzuoja ujamejo Džini | event1 = "Veliki Ljao" postane ime dinastije | date_event1 = 947 | event2 = podpis [[Čanjuanski sporazum|Čanjuanskega sporazuma]] s Songom | date_event2 = 1005 | event3 = ustanovitev dinastije Džin | date_event3 = 1114–1115 | event4 = ustanovitev [[Karakitajski kanat|Zahodnega Ljaa]] | date_event4 = 1124 | p1 = Kitani | p2 = Dinastija Tang | p3 = Kirgiški kaganat | p4 = Kasnejši Džin | p5 = Tatabi | p6 = Šiveji | p7 = Kraljestvo Balhe {{!}}Balhi | p8 = Zubuji | p9 = Karluki | s1 = Dinastija Džin | s2 = Severni Ljao | s3 = Zahodna Šja | s4 = Karakitajski kanat {{!}}Zahodni Ljao | s5 = Hamag Mongol | s6 = Kočo | image_map = Liao circuits.png | image_map_caption = Ljao okoli leta 1111 | image_map_size = 280 | capital = [[Linhuangfu|Šangdžing/Linhuangfu]] | common_languages = kitanščina, [[kitajščina|srednja kitajščina]], džurčenščina | religion = {{plainlist| * [[budizem]] * kitanski [[animizem]] }} | currency = kovanci, na jugu tudi bankovci | leader1 = [[Abaodzi|Tajdzu]] | year_leader1 = 907–926 | leader2 = [[Tajdzong]] | year_leader2 = 926–947 | leader3 = [[Šidzong]] | year_leader3 = 947–951 | leader4 = [[Mudzong]] | year_leader4 = 951–969 | leader5 = [[Džingdzong]] | year_leader5 = 969–982 | leader6 = [[Šengdzong]] | year_leader6 = 982–1031 | leader7 = [[Šingdzong]] | year_leader7 = 1031–1055 | leader8 = [[Daodzong]] | year_leader8 = 1055–1101 | leader9 = [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]] | year_leader9 = 1101–1125 | title_leader = Cesar | stat_year1 = 947<ref>Turchin, Adams, and Hall (2006), 222.</ref><ref>Rein Taagepera (September 1997). "Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia". International Studies Quarterly 41 (3): 475–504.</ref> | stat_area1 = 2.600.000 | stat_year3 = vrh | demonym = [[Kitani]], Ljao | today = {{plainlist| * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] * {{ikonazastave|Severna Koreja}} [[Severna Koreja]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} }} '''Dinastija Ljao''' ([[Tradicionalna kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 遼朝, Liáo cháo, [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 辽朝, Liáo cháo, [[pinjin]]: Liáo cháo), znana tudi kot '''Kitanska država''' (kitansko: Mos diau-d kitai huldʒi gur)<ref>Aisin-Gioro Ulhicun (2009). 愛新覚羅烏拉熙春女真契丹学研究 [Research into Jurchen and Khitan Studies by Aisin-Gioro Ulhicun] (in Chinese). Shōkadō. Arhivirano 13. junija 2013 na Wayback Machine</ref> uradno Velika Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo), sta bila [[Kitani|kitanska]] cesarska dinastija in imperij klana Jelu, ki je obstajal od leta 916 do 1125. Ustanovljena je bila približno v času propada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] in je v svojem največjem obsegu vladala [[Mandžurija|Mandžuriji]], [[Mongolska planota|Mongolski planoti]], severnemu delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], južnim delom [[Sibirija|Sibirije]] in severnemu delu [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]].{{sfn|Ledyard|1983|p=23}} Dinastija se je dvignila z utrjevanjem moči med Kitani v 8. stoletju in njihovimi ekspanzionističnimi pohodi v drugi polovici 9. stoletja. Sčasoma je poglavar Jelujev [[Abaodzi]] postal vodja Kitanov in leta 916 razglasil dinastično državo kitajskega tipa. Dinastija Ljao je sprožila številne vojaške pohode proti sosednjim državam in ljudstvom, vključno s [[Tatabi]], [[Šiveji]], [[Tatari]], [[Zubuji]], [[Kongrati]], [[Balhi]], [[Gorjeji]], poznejšim [[Dinastija Tang|Tangom]] in dinastijo [[Dinastija Song|Song]]. Osvojila je šestnajst prefektur, vključno z današnjim [[Peking]]om in delom [[Hebej]]ja, in spodbujala vojno, ki je privedla do propada poznejšega Tanga (923–936). Leta 1004 je Ljao sprožil pohod proti dinastiji [[Dinastija Song|Severni Song]]. Po težkih bojih in velikih žrtvah na obeh straneh sta sprti strani sklenili [[Čanjuanski sporazum]], s katerim je Ljao prisilil Severni Song, da ga prizna kot enakopravnega partnerja, in naznanil obdobje miru in stabilnosti med obema silama, ki je trajalo približno 120 let. Dinastija Ljao je bila prva država, ki je vladala v celotni Mandžuriji.<ref>{{Cite book |last=Hudson |first=Mark James |url=https://books.google.com/books?id=eTFMPO5NdKgC&dq=Ruins+of+Identity:+Ethnogenesis+in+the+Japanese+Islands+control+all+of+manchuria&pg=PA227 |title=Ruins of Identity: Ethnogenesis in the Japanese Islands |publisher=University of Hawaiʻi Press |year=1999 |isbn=978-0824821562 |via=Google Books}}</ref> Dinastijo Ljao je leta 1125 uničila [[Dinastija Džin (1115-1234)|dinastija Džin]] pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]], ko je ujela cesarja [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuoja]]. Preostali pristaši dinastije Ljao so se pod vodstvom [[Jelu Daši]]ja, kasnejšega cesarja Dezonga, umaknili na zahod in ustanovili Zahodno dinastijo Ljao ([[Karakitajski kanat]]), ki je vladala delom Srednje Azije skoraj stoletje, preden jo je osvojilo [[Mongolsko cesarstvo]]. Kulturni dosežki, povezani z dinastijo Liao, so precejšnji. V muzejih in drugih zbirkah je veliko različnih kipov in drugih artefaktov iz njenega obdobja, vendar kljub temu ostajajo odprta pomembna vprašanja o natančni naravi in obsegu vpliva kulture Ljaa na poznejši razvoj, na primer glasbene in gledališke umetnosti. ==Imena== Veliko kitansko državo (kitajsko: 大契丹; pinjin: Dà Qìdān) je leta 907 ustanovil [[Abaodzi]] (cesar Tajdzu). Leta 938 ali 947 jo je Abaodzijev naslednik, cesar [[Tajdzong]], uradno preimenoval v Veliki Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo). Preimenovanje je bilo verjetno posledica vključitve ne-Kitanskih ljudstev v državo. Med vladavino cesarja [[Šengdzong]]a se je država leta 983 zaradi ponovne uveljavitve kitanske identitete preimenovala v Veliki Kitan. Leta 1066 je cesar [[Daodzong]] uvedel dinastično ime Veliki Ljao, ki je ostalo uradno ime do propada dinastije. Imeni Veliki Kitan in Veliki Ljao sta se uporabljali približno 100 let.{{sfn|Kane|2009|p=4-5, 162}} V kitanski pisavi je ime države vsebovalo besedi Kitan in Ljao. Vrstni red imen se je spreminjal, odvisno od tega, katero je imela prednost. Ko se je država v kitajščini imenovala Veliki Kitan, se je v kitanščini imenovala Velik Kitan Ljao. Ko se je njeno ime v kitajščini spremenilo, se je spremenil tudi vrstni red imen v kitanščini. Leta 1124 je naslednica države, ki jo je v zahodnih regijah ustanovil [[Jelu Daši]], uradno sprejela dinastično ime Veliki Ljao. V zgodovinopisju se ta država pogosteje imenuje Zahodni Ljao ali [[Karakitajski kanat|Kara Kitaj]]. Karakitani za svojo državo niso uporabljali nobenega od teh imen. Imeli so se za legitimno nadaljevanje dinastije Ljao in zase še vedno uporabljali ime Kitani. Zahodni Ljao je kitajsko poimenovanje, Karakitaj pa je turško-mongolski izraz. Imena Karakitaj ni mogoče najti v nobenem muslimanskem viru pred mongolskimi vdori.{{sfn|Kane|2009|p=163}} Muslimanski zgodovinarji so državo sprva imenovali Kitaj. Ime je imelo morda ujgursko ozadje. Ime Karakitaj se je začelo uporabljati po invaziji Mongolov.<ref name="khitay">{{citation |last = Sinor |first = D. |contribution-url = https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-url= https://web.archive.org/web/20161028140938/https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-date=28 October 2016 |contribution = Chapter 11 – The Kitan and the Kara Kitay |year = 1998 |title = History of Civilisations of Central Asia |editor1-last = Asimov |editor1-first = M.S. |editor2-last = Bosworth |editor2-first = C.E. |volume = 4 part I |publisher = UNESCO Publishing |isbn = 978-92-3-103467-1 }}</ref>{{sfn|Biran|2005|p=215–217}} Zaradi prevlade Kitanov v času dinastije Ljao v severovzhodni Kitajski in Mongoliji ter kasneje Kara Kitajev v Srednji Aziji, kjer so jih imeli za Kitajce, je izraz Kitaj za ljudi v Srednji Aziji, Rusiji in severozahodni Kitajski postal sopomenka za Kitajsko. Ime je nato prek islamskih in ruskih virov prišlo v srednjeveško Evropo in postalo Kataj. Ime Kitaj za Kitajsko še vedno uporabljajo turški narodi, kot so [[Ujguri]] v kitajski regiji [[Šindžjang]] in [[Kazahi]] v [[Kazahstan]]u, ter nekateri slovanski narodi, kot so [[Rusi]] in [[Bolgari]].{{sfn|Starr|2015|p=43}} Kitanska cesarska družina je za svoj priimek uporabljala imeni Jila in Jelu. Izraz Jila (Ila) je verjetno starejši in je pomenil žrebca, pa tudi glasnika, zastavonošo in bojevnika. Priimek Jelu (Jarud) je bil sprejet kasneje, verjetno v 30. letih 10. stoletja, in je soroden kitanskima pridevnikoma cvetoč in uspešen.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}}{{sfn|Atwood|2021|p=44}} ==Zgodovina== ===Preddinastična zgodovina=== ====Izvor==== Najzgodnejša omemba kitanske države je v ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'', zgodovini dinastije [[Severni Vej]] (386–534), ki je bila dokončana leta 554.<ref name="Twitchett and Tietze 44">Twitchett and Tietze (1994), 44</ref> Kitane in njihove dejavnosti v poznem 3. in začetku 4. stoletja omenja tudi več knjig, napisanih po letu 554. ''[[Knjiga Džina]]'' (648) omenja Kitane v poglavju, ki obravnava vladavino Murong Šenga (398–401). ''[[Samguk sagi]]'' (1145) omenja kitanski napad leta 378.<ref>Xu (2005), str. 6</ref> Na splošno velja prepričanje, da so Kitani izhajali iz juvenske veje [[Šjanbeji|Šjanbejev]]. Po porazu z drugo vejo Šjanbejev leta 345 so se Juveni razdelili na tri plemena, od katerih se je eno imenovalo Kumo Ši. Leta 388 se je razdelil tudi Kumo Ši, pri čemer se je ena skupina še naprej imenovala Kumo Ši, druga skupina pa so postali Kitani.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> To stališče delno podpira ''Knjiga Veja'', ki omenja, da Kitani izvirajo iz Šjanbejev.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Od [[Dinastija Song|dinastije Song]] dalje so nekateri kitajski učenjaki menili, da bi Kitani lahko izhajali iz ljudstva [[Šiungnu]], kar sodobni zgodovinarji zavračajo. Nekaj sledi kaže, da bi lahko bili mešanega šjanbejsko-šiangnujskega porekla. Več učenjakov, začenši z [[Rašid al-Din|Rašidom al-Dinom Hamadanijem]] v 14. stoletju, je teoretiziralo, da so Kitani mongolskega izvora,<ref>{{cite book |last1 = Grousset |first1 = Rene |title = The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |year = 1970 |publisher = Rutgers University Press |url = https://archive.org/details/empireofsteppes00grou |url-access = registration |page = [https://archive.org/details/empireofsteppes00grou/page/228 228] |isbn = 9780813506272 |access-date = 2015-03-15 }}</ref><ref>{{cite book |last1 = Skaff |first1 = Jonathan Karam |title = Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and ... |date = 2012 |publisher = Oup USA |isbn = 9780199734139 |url = https://books.google.com/books?id=qTm6Yka5GigC&pg=PA38 |access-date = 2015-03-13 }}</ref> konec 19. stoletja pa so zahodni učenjaki trdili, da so Kitani tunguškega izvora. Sodobna jezikoslovna analiza je to trditev ovrgla.<ref>Xu (2005), 85–87</ref> [[Slika:Liao Figure (13969734317).jpg|thumb|left|200px|Kipec iz dinastija Ljao, Muzej Liaoninga v Šenjangu ]] Po ločitvi od Juvenov so Kitani in Kumo Šiji pobegnili v regijo Songmo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je ozemlje Kitanov raztezalo južno od današnje reke Šar Moron in vzhodno od reke Laoha (sedanji provinci Hešigten in Ongniud v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]). Kitani so se nato soočili s skupno invazijo [[Rouranski kaganat|Rouranskega kaganata]] in [[Gogurje]]ja in bili prisiljeni preseliti se proti jugu na ozemlje, vzhodno od reke Bailang (zdaj Daling).{{sfn|Xu|2005|p=10}} Do leta 554, ko je bila napisana ''Knjiga Veja'', so Kitani že ustanovili državo na območju današnjih kitajskih provinc Jilin in Liaoning.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Utrpeli so niz vojaških porazov proti drugim nomadskim ljudstvom v regiji, pa tudi proti dinastijama Severni Či (550–577) in Sui (589–618). Kitanska plemena so bila v različnih obdobjih pod vpliv [[Ujguri|Ujgurov]] ter dinastij Sui in Tang. V ''[[Knjiga Suija|Knjigi Suija]]'' (84. zvezek) so Kitani opisani kot ''"bojeviti pri plenjenju in ropanju"''{{sfn|Xu|2005|p=145}} in ''"najbolj nevljudni in arogantni med vsemi barbari"''.{{sfn|Xu|2005|p=145}} Po ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini dinastije Ljao]]'' so bili Kitani nomadi, ki so se selili, odvisno od letnega časa. Za preživetje so bili odvisni od konj. Njihovi možje so pili [[kumis]], se ukvarjali z lokostrelstvom in lovili za svoje vsakdanje potrebe. Zaradi svojega načina življenja so pogosto imeli prednost v vojaških zadevah.{{sfn|Xu|2005|p=33}} ====Osem plemen==== Osem kitanskih plemen si je delilo oblast z rotacijo vodstva vsaka tri leta.<ref name = "chinaknowledge"/>{{sfn|Xu|2005|p=137}} Kitanska plemenska zveza je plačevala davek davek Severnemu Janu (409–436), ki je v zameno imenoval kitanskega kana za princa Guišana. Kitani so redno plačevali davek tudi dvoru Severnega Veja (386–534) v obliki konj in živalskih kož. Trgovanje je potekalo na meji v Helongu (današnji Čaojang) in Mijunu. Leta 553 so Kitani utrpeli poraz proti vojskam Severnega Čija (550–577) in izgubili velik del svojih prebivalcev in živine. Nekaj časa so prebivali v Gogurjeju.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Leta 584 so se podredili dinastiji Sui (581–618). Leta 605 so jih napadli Turki in izgubili so 40.000 mož in žena.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Osem starodavnih kitanskih plemen se je razkropilo. Iz tega obdobja sta znana le dva kitanska voditelja: Hečen in Vuju. Kitanski poglavarji so se nazivali ''mofuhe'' ali ''mohefu''.{{sfn|Xu|2005|p=105}} ====Dahijska plemenska zveza==== [[Slika:Khitan Rebellion.png|thumb|Li Džindžongov in Sun Vanrongov upor proti dinastiji Tang leta 696–697]] [[Slika:Khitans eating, tomb mural, Chifeng city, Inner Mongolia.jpg|thumb|Kitani pri obedu; slika v grobnici v Čigengu, Notranja Mongolija]] V začetku 7. stoletja je klan Dahi združil kitanska plemena v novo plemensko zvezo,<ref name = "chinaknowledge">{{Cite web|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Song/khitans.html|title=The Khitans 契丹 (www.chinaknowledge.de)|first=Ulrich|last=Theobald|website=Chinaknowledge.de}}</ref> ki so jo vodili Hadahi,{{sfn|Xu|2005|p=110}} plemena pa so bila večinoma avtonomna. Dahi so bili odgovorni le za zunanje zadeve.{{sfn|Xu|2005|p=110}} Po združitvi Kitanov je skupščina (''šiksuan'') na podlagi njegovega talenta in sposobnosti iz plemena Dahov izvolila vrhovnega vodjo zveze.{{sfn|Xu|2005|p=137}} Volilno pravico so imeli vsi klani, ne pa tudi pravice biti izvoljeni.{{sfn|Xu|2005|p=129}} Dahijska plemenska zveza se je pod vodstvom Mohuija oziroma Kugeja leta 628 oziroma 648 podredila dinastiji Tang. Kuge je bil imenovan za generalnega guvernerja okrožja Songmo, poglavarji plemen pa so bili imenovani za prefekte.{{sfn|Xu|2005|p=111}} Cesar Tanga je dahijskim voditeljem podelil cesarski priimek Li in jih vključil v guvernerstvo, ''"urad, posebej ustvarjen za posredno upravljanje kitanskih plemen"''.<ref>Twitchett in Tietze (1994), str. 47–48</ref> V plemensko zvezo niso bila vključena vsa kitanska plemena. Pleme Neiji, ki ga je vodil Sun Aocao, se je leta 619 podredilo dinastiji Tang. Aocajev pravnuk Sun Vanrong je bil imenovan za prefekta okrožja Guičeng.{{sfn|Xu|2005|p=112–113}} Proti prelomu stoletja je oblast dinastije Tang na severu začela slabeti. Džao Venhui, generalni guverner dinastije Jingdžov, je imel kitanske poglavarje za svoje podložnike. Kitanski poglavar Sun Vanrong in njegov svak Li Džindžong, guverner dinastije Songmo, sta se zato čutila užaljena in ustrahovana. Leta 696 je na kitanskem ozemlju izbruhnila lakota, zaradi katere sta se uprla. Li Džindžong je zavzel Jingdšžov in se razglasil za ''vušang kagana'' (''vrhovnega kagana''). Tangi so bili poraženi v soteski Šjanši v okrožju Lulong in tudi kasneje, dokler ni Li Džindžong umrl zaradi bolezni. Kapaganski kagan [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] je napadel Kitane s severa, medtem ko so jih Tangi napadli z juga. Kitani so utrpeli hud poraz, potem pa je Sun Vanrong v protinapadu zavzel Jingdžov in Judžov. Kitani so premagali 170.000-glavo vojsko dinastije Tang. Proti Kitanom je bilo poslanih še 200.000 vojakov, vendar tudi njim ni uspelo ustaviti kitanskega napredovanja. Medtem so Turki izropali kitansko prestolnico Šinčeng, [[Tatabi|Kumoši]] pa so prebegnili na nasprotno stran. Sun Vanronga je ubil njegov služabnik, potem pa je trajalo še petnajst let, do leta 714, preden so Tangi ponovno prevzeli oblast nad Kitani.{{sfn|Xu|2005|p=242}} Leta 720 je vojaški poveljnik (''džaguan'') Ketuju napadel vladajočega kitanskega vladarja Suoguja, ki je pobegnil v Jingdžov in poiskal kitajsko zaščito. General Šue Tai je dobil ukaz, naj kaznuje Ketujuja, vendar mu to ni uspelo in so ga ujeli skupaj s Suogujem in kraljem Kumošijev Li Dapujem. Ketuju je za novega kitanskega vladarja postavil Suogujevega bratranca Jujuja in poslal davek dvoru Tanga. Zaradi nesramnega ravnanja Ketujujevega odgovornega uradnika je Ketuju umoril kitanskega vladarja in prebegnil k Turkom. Leta 732 je Ketuju doživel poraz proti Tangu in pobegnil. Njegovi zavezniki Kumošiji so se predali Tangom. Leta 734 je Ketuju s podporo svojih turških zaveznikov premagal vojsko Tanga in nato izgubil bitko proti silam Tanga pod poveljstvom Džang Šouguija. Tangi so prepričali kitanskega vojaškega uradnika Li Guodžeja, da je umoril Ketujuja in kitanskega vladarja Čulieja, ki ga je ustoličil Ketuju.{{sfn|Xu|2005|p=245}} ====Jaonska plemenska zveza==== [[Slika:Liao Silver Crown.jpg|thumb|left|Kitanska pozlačena srebrna (moška) krona iz grobnice princese Čen (okoli 1012-1021<ref>{{Cite web|url=https://www.athenaartfoundation.org/mongolia-exh-review|title=athena art foundation — Mongolia exh review|website=Athenaartfoundation.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:Zhangfangshan_Liao_tomb_mural_(formatted).jpg|thumb|Slika iz grobnice, na kateri so upodobljeni Kitani s prapori, bobni in buzdovani]] Upor plemena Ketuju je leta 730 končal prevlado ljudstva Dahe. Li Guodže, poglavar plemena Jišihuo, in Nieli iz istega plemena sta ustanovila novo plemensko zvezo. Nieli je za vrhovnega vladarja Kitanov postavil Zuvuja, kagana iz jaonskega klana, on sam pa je postal vojaški poveljnik. Moč vojaškega poveljnika je v celotnem trajanju konfederacije dejansko presegala moč kagana.{{sfn|Xu|2005|p=116–117}} Deset plemen Jaonske konfederacije so sestavljala plemena Danlidžije, Jišihuo, Šihuo, Navej, Pinmo, Nahuidži, Džidžje, Šiva, Jaoni in Jila.{{sfn|Xu|2005|p=199}} Omenjena so tudi druga plemena, med njimi Jiši, Pin, Čute, Vukui, Niela, Tulubu in Tudžu.{{sfn|Xu|2005|p=120}} An Lušan, guverner dinastije Tang, je leta 751 in 755 dvakrat vdrl na ozemlje Kitanov. Kitani so ga med prvo invazijo močno porazili, v drugi pa je bil uspešen. An je nato vodil upor proti dinastiji Tang, v katerega je vključil tudi kitanske čete. Za svoje zaupnike je imel kitanskega evnuha Li Džuerja, ki ga je sam ukazal ksatrirati, in še dva moža, ki sta bila njegova osebna spremljevalca. Ko je An zbolel in začel zlorabljati svoje podrejene, so se na Lu Džuerja obrnili zarotniki, ki so nameravali ubiti Ana. Li Džuer in zarotnik Jan Džuang, ki ga je An pred tem pretepel, sta Ana ubila.<ref>{{cite book |last1=Liu |first1=Xu |author-link1=|trans-title= [[Stara knjiga Tanga|Chiu Tang shu]] |title=Biography of An Lu-shan, Issue 8 |date=1960 |publisher=University of California Press |pages=42, 43 |url=https://books.google.com/books?id=-gLJ47GlBUgC&pg=PA42 |issue=Issue 8 of Chinese dynastic histories translations |volume=8 of University of California, Chinese Dynastic Histories translations |translator-last1=Levy |translator-first1=Howard Seymour}}</ref><ref>{{cite thesis |page=41 |last=Chamney |first=Lee |date=Fall 2012 |title=The An Shi Rebellion and Rejection of the Other in Tang China, 618–763 |type=A thesis submitted to the Faculty of Graduate Studies and Research in partial fulfillment of the requirements for the degree of Master of Arts Department of History and Classics |publisher=University of Alberta |location=Edmonton, Alberta |url=https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20201105051102/https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-date=5 November 2020 |access-date=5 November 2020 |url-status=bot: unknown}}</ref> An Lušanov upor je zaznamoval začetek konca dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 48–49.</ref> ====Vzpon na oblast==== Po An Lušanovem uporu so Kitani postali vazali [[Ujguri|Ujgurov]] in hkrati plačevali davek Tangu, kar je trajalo od leta 755 do padca Ujgurov leta 840. Med letoma 756 in 841 je bilo zabeleženih 29 plačil davka Tangu.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Od leta 840 do vzpona [[Abaodzi]]ja so Kitani ostali vazali dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 50–53.</ref> Proti koncu tega obdobja so Kitani začeli vrsto večjih osvajalskih pohodov. Pod vladavino kagana Šjandžija (860?–882?) so podjarmili ljudstva Kumo Ši in Šivej.{{sfn|Xu|2005|p=262}} Proti ljudstvu Kumo Ši sta bila sprožena dva pohoda. Šjandži je ujel 700 gospodinjstev Kumo Šijev, ki so se kasneje pod Abaodzijem stalno naselila kot pleme Dieladieda. Abaodzijev oče Saladi je zajel 7000 gospodinjstev dinastije Ši in jih preselil v Činghe v regiji Raole zahodno od sodobnega okrožja Ningčeng.{{sfn|Xu|2005|p=171}} Med vladavino dinastije Šjantong (860–874) je Šjandži dvakrat poslal odposlance na dvor dinastije Tang.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Po poročanju ''[[Dzidži tongdžjan]]'' se je v obdobju Šjantongov ozemlje Kitanov drastično razširilo. Do Abaodzijevega prihoda na oblast so bili poraženi Kumo Šiji, Šiveji, Tatari, zahodni Turki in Džurčeni.{{sfn|Xu|2005|p=72}} ===Abaodzi (907–926)=== [[Slika:Northeast Asia at 900 Khitan Bohai border.png|thumb|250px|Kraljestvo Balhe leta 900]] [[Slika:Horse leading, mural(part) from Tomb in Aohan, Liao Dynasty.jpg|thumb|levo|200px|Kitan na freski v grobnici v Aohanu, Notranja Mongolija]] [[Slika:遼金兩種頭盔 (51588016667).jpg|thumb|250px|Čelade ina maska iz dinastije Ljao ali Džin]] [[Abaodzi]], posmrtno cesar Tajdzu iz Ljaa, je bil rojen leta 872 kot sin Saladija, poglavarja klana Jile. Po besedah odposlanca Jao Kuna iz Poznega Tanga, ki se je osebno srečal s kitanskim vladarjem, je bil Abaodzi izjemno visok in je meril 9 [[Či (mera)|či]] (več kot dva metra).{{sfn|Mote|1999|p=45}} Med Abaodzijevo vladavino je pleme Jila postalo največje in najmočnejše kitansko pleme, vendar je bila vsa oblast še vedno v rokah jaonskih kanov.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Pleme Jila je izhajalo iz Jišihuojev, ki so se naselili bližje hanski civilizaciji kot drugi Kitani. V 730. letih so Jile postali pleme, neodvisno od jaonskih kanov. Pod vplivom hanske kulture je Abaodzijev stari oče Jundeši (820–860?) postal prvi Kitan, ki je uvedel in pospeševal ustaljeno kmetijstvo. Abaodzijev stric Šulan je bil prvi Kitan, ki je prakticiral zidarstvo in gradil obzidana mesta. Hani iz plemena Jovdžov Džjeduši, ki so živeli južno Jilov, so pobegnili pred oblastjo Liu Rengonga in se z Abaodzijevim dovoljenjem naselili večinoma na ozemlju Jilov.{{sfn|Xu|2005|p=228–229}} Hanski kmetje do uvevli nove metode kmetovanja, hanski obrtniki pa so Kitane naučili predenja in tkanja. Sprejetje agrarne kulture hanskih beguncev in naprednejše organizacija dela so pleme Jila naredili veliko bogatejše od drugih Kitanov.{{sfn|Xu|2005|p=230–231}} Abaodzi je v svojo upravo vključil hanske intelektualce, kot so bili Kang Modži, Han Janhui in Han Džigu. Kang Modži je bil odgovoren za pravne zadeve med Kitani in Hani. Kasneje je nadzoroval gradnjo glavnega mesta. Han Janhui je bil imenovan za uradnika, odgovornega za vojaške zadeve, in je nadzoroval potlačeno hansko prebivalstvo, ga naselil in poskrbel, da ni pobegnilo. Han Džigu je sodeloval pri strategiji in odločanju. Kasneje je prevzel vodstvo oddelka za hanske zadeve in upravljal protokole zunanjih zadev. Združil je hanske institucije in kitanske običaje, da bi jih Kitani laže sprejeli.{{sfn|Xu|2005|p=234–235}} Abaodzi se je konec 9. stoletja naslavljal z dama juešali, kar pomeni poveljnik kaganove osebne straže.{{sfn|Xu|2005|p=183}} Leta 901 je bil na skupščini, sklicani vsaka tri leta, izvoljen za jinlidžina (poglavarja) Jile. Takrat še noben Kitan, razen njega, ni uporabljal [[Osebno ime|priimka]]. Pozneje je v 30. letih 10. stoletja Abaodzijev klan privzel priimek Jalu. Cesarjeva soproga je začela uporabljati priimek Šjao.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Po prihodu na oblast je napadel dinastijo Tang in [[Džurčeni|Džurčene]] in vzpostavil oblast nad [[Šiveji]] in [[Tatabi]]. Leta 903 je bil imenovan za jujueja, vrhovnega poveljnika vseh Kitanov, s čimer je postal drugi za jaonskim kaganom. Dve leti pozneje je povedel 70.000 konjenikov v Datong, da bi sklenil krvno bratstvo s šatuojskim vojskovodjo Li Kejongom. Z njim se je pogovarjal o kitanskem načinu nasledstva. Abaodzija je skrbelo, ker bi ga na naslednji skupščini čez tri leta lahko zamenjali. Li Kejong mu je povedal, da lahko neugoden izid volitev preprosto zavrne.{{sfn|Xu|2005|p=232}} Leta 907 je Abaodzi zahteval, da se ga imenuje za [[kagan]]a, in se s podporo s še sedmih plemen povzpel na vrhovni položaj Kitanov.{{sfn|Mote|1999|p=38–39}} Na tem položaju je takoj pobil druge kitanske poglavarje, kar je vznemirilo kitansko elito. Velik del elite je v njegovem dejanju videl korak do cesarskega položaja v slogu Hanov. Abaodzijeva vladavina je ostala neizpodbitna do leta 910, ko je prezrl kitanske pozive, naj nekdo drug iz njegove družine prevzame položaj kagana. Leta 912 in 913 so se mu poskušali z orožjem upreti člani njegove družine. Potem ko je bil prvi upor odkrit in zatrt, je Abaodzi pomilostil zarotnike. Po drugem uporu so bili pomiloščeni le njegovi bratje, drugi zarotniki pa so bili usmrčeni. Brata sta se poskušala ponovno upreti leta 917 in 918, vendar sta bila oba upora zlahka zatrta.<ref>Wittfogel and Feng (1946), 400–402.</ref>{{sfn|Mote|1999|p=41}} Leta 916 je Abaodzi prevzel naziv nebeškega cesarja, razglasil ime svojega vladarskega obdobja in zgradil konfucijanski tempelj. Svojega najstarejšega sina Jelu Beija je imenoval za prestolonaslednika in zahteval, da mu celotno plemstvo priseže zvestobo. Dve leti pozneje je dvor Ljaa preselil v Vrhovno prestolnico ([[Linhuangfu|Šangdžing]]), novozgrajeno obzidano mesto z velikim parkom in cesarskimi šotori na mestih, kjer so običajno stale kitajske palače. Abaodzi je spodbudil gradnjo še 30 obzidanih mest za svoje ujete podložnike Hane. Vrhovni prestolnici se je pridružila Vzhodna prestolnica ([[Dongdžing]]). Uprava cesarstva je bila razdeljena na severno upravo za stepske in plemenske zadeve, in južno upravo za priseljeno prebivalstvo in Hane. Obe instituciji sta vodila kanclerja. Severnega je imenoval klan cesarice soproge Šjao, južnega pa vladajoči klan Jelu.{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn| Wittfogel and Feng |1946|p=401}} Leta 917 je Abaodzi od države Vujue kot darilo dobil nafto.{{sfn|Needham|1986f|p=81}} Leta 920 je Abaodzi ukazal razviti kitansko pisavo, znano kot [[Kitanska pisava|kitanska velika pisava]]. Pisava je bila na videz podobna kitajski, vendar je bila zaradi odvzemanja in dodajanja potez za Hane poponoma nečitljiva. Leta 925 je prihod ujgurske delegacije Abaodzija spodbudil, da je svojemu mlajšemu bratu Jeluju Dieliju naročil, naj preuči stari ujgurski jezik. Ujgurski vpliv je privedel do razvoja kitanske male pisave z več fonetičnimi elementi. Kitanska pisava se je uporabljala za spominske napise na lesu in kamnu ter za vodenje evidenc v severni upravi. Dokumentov, napisanih v kitanski pisavi, se je ohranilo zelo malo, kar kaže, da jih je bilo tudi napisanih bolj malo. V južni upravi je bila upravni jezik kitajščina, ki so se je naučili mnogi Kitani, vključno z Abaodzijevimi sinovi.{{sfn|Mote|1999|p=43–44}} V pogovoru z Jao Kunom, odposlancem iz poznega Tanga, je Abaodzi dejal, da tudi sam govori kitajsko, vendar ne v prisotnosti Kitanov, ker se je bal, da bi posnemali Hane in se pomehkužili.{{sfn|Mote|1999|p=47}} Abaodzi je med svojo vladavino napadel številna sosednja ljudstva in eksponentno razširil svoje ozemlje. Proti stepskim nomadom je leta 908 vodil pohod proti [[Šiveji|Šivejem]], leta 910 proti [[Tatabi|Tatabom]], leta 912 proti [[Zubuji|Zubujem]] ter leta 915 in 919 proti [[Kongrati|Kongratom]].{{sfn|Twitchett|1994|p=60}} Od leta 922 do 923 je napadal dinastijo Jin in njeno naslednico [[Kasnejši Tang]].{{sfn|Mote|2003|p=44}} Leto pozneje je napadel [[Tatari|Tatare]].{{sfn|Whiting|2002|p=307}} Njegove kampanje so se nadaljevale vse do njegove smrti leta 926 z osvojitvijo [[Kraljestvo Balhe|kraljestva Balhe]] in ustanovitvijo marionetnega kraljestva [[Dongdan]].{{sfn|Xiong|2009|p=66}} Večino prebivalcev Balheja so preselili v današnji [[Ljaoning|Liaoning]]. Uničenje kraljesta Balhe je povzročilo nastanek treh neodvisnih ljudstev, ki niso bila pod oblastjo Kitanov: severozahodnega ljudstva Balhe v sodobnem Heilongdžjangu, ljudstva Balhe zahodno od reke Jalu in države Džeongan v zgornji dolini reke Mudan, ki je nastala po razpadu Dongdana.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}{{sfn|Crossley|2016|p=18}} Abaodzi je umrl zaradi [[tifus]]a 6. septembra 926 v starosti 54 let.{{sfn|Mote|1999|p=47}} [[Slika:Rest Stop for the Khan.png|thumb|center|800px|''Džuošje tu'', slika iz 10. stoletja, ki prikazuje počivališče kitanskega kana]] ===Tajdzong (926-947)=== [[Slika:KhitanMural.jpg|thumb|250px|Kitanski fantje in dekleti]] [[Slika:Guard, Fresco, Liao Dynasty, Chifeng Museum.jpg|200px|thumb|Kitan s kijem]] Jelu Deguang, posmrtno cesar [[Tajdzong]] iz Ljaa, je bil drugi sin Šulu Ping (cesarice Jingtjan) in ne prvi v vrsti kandidatov za kitanski prestol. Njegov starejši brat, 26-letni naslednik Jelu Bej, je bil zaradi svojih intelektualnih dejavnosti za konservativno kitansko elito nespodoben za kitanskega vladarja. Kot polihistor je bil Jelu Bej spreten v slikanju, pisanju v kitanščini in kitajščini ter imel veliko osebno knjižnico. Imel je tudi okus za kitajsko kulturo, glasbo, medicino in prognoziranje. Kitajski sistem prvorojenstva med Kitani ni bil običajen, saj so svoje voditelje volili že od časa konfederacije Daha. Cesar Abaodzi je zato od svojih poglavarjev zahteval prisego zvestobe sinu Jelu Beju, ko ga je razglasil za naslednika.{{sfn|Mote|1999|p=51}} Bejeva mati Šulu Ping, ki je bila izjemno močna oseba, poveljevala več tisoč konjenikom in vodila vojake na pohodih, je kot regentka prevzela oblast nad vsemi vojaškimi in civilnimi zadevami, potem ko si je odrezala desno roko, da bi jo pokopali skupaj z možem. Šulu Ping je zaradi njegovih kitajskih nagnjenj sama zavrnila svojega prvega sina kot dediča in uporabila ves svoj vpliv, da se je nasledstvo preneslo na njegovega mlajšega brata Deguanga, ki je sodeloval v pohodih v letih 922–923 in 924–925. Proti koncu leta 927 se je Bej obrnil na svojo mater in uradno umaknil svojo kandidaturo in prestol je nasledil Deguang.{{sfn|Twitchett|1994|p=68–69}} Bej je ostal vladar kraljestva Dongdan v nekdanjem kraljestvu Balhe, ki mu ga je podaril oče za sodelovanje v njegovi osjitvi.{sfn|Mote|1999|p=49–51}} Tajdzong je v bratu še vedno videl grožnjo in je leta 929 ukazal, da se glavno mesto Dongdan in vsi njegovi prebivalci preselijo v vzhodno prestolnico Dongdžing. Dongdan je izgubil svoj pol-avtonomni status. Leta 930 je Bej po morju pobegnil na dvor Poznega Tanga, kjer ga je Li Sijuan sprejel kot častnega gosta. Leta 937 je Beja ubil Ši Džingtang, ki je strmoglavil dinastijo Pozni Tang in kot lutka Kitanov vladal Poznemu Džinu (Pet dinastij).{{sfn|Twitchett|1994|p=69}} Leta 929 so se uprli [[Kongrati]]. Istega leta je Tajdzong poslal svojega mlajšega brata Jeluja Lihuja napast cesarja dinastije Pozni Tang pri Datongu in leta 933 sam vodil pohod proti nekaterim tanguškim plemenom. Najobširnejša širitev kitanskega ozemlja v tem obdobju je bila posledica politične nestabilnosti na jugu. Leta 933 je umrl cesar Poznega Tanga. Njegov sin Li Conghou je zdržal le pet mesecev, preden ga je ubil njegov posvojitelj Li Congke. Li Congke je ukazal, naj močnega guvernerja Ši Džingtanga premestijo pod strožji nadzor dvora, kar je privedlo do Šijevega upora. Ši Džingtang je pod pritiskom Li Congkeja poiskal pomoč pri Kitanih. Tajdzong mu je poslal 50.000 konjenikov, ki so pri Tajjuanu premagali vojsko Poznega Tanga. 28. novembra 936 so Kitani Ši Džingtanga postavili za cesarja Poznega Džina. Leta 938 je marionetni cesar dinastije Pozni Džin prenesel [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]] na Kitane in jim omogočil dostop do strateških utrdb severne Kitajske in osrednjega nižavja.{{sfn|Twitchett|1994|p=70}} V tedanjem Pekingu je bila zgrajena nova južna prestolnica (Nandžing).{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn|Wittfogel|Feng |1946|p=401}} Ši Džingtang se je obnašal kot vazal in je celo dovolil kitanskim odposlancem, da prečkajo njegovo ozemlje, da bi stopili v stik z Južnim Tangom, njegovim geopolitičnim tekmecem.{{sfn|Twitchett|1994|p=71}} Ši Džingtang je umrl leta 942. Njegov nečak in naslednik Ši Čonggui je prišel pod vpliv protikitanskega dvora, ki ga je vodil vojaški poveljnik Džing Janguang. Leta 943 je Ši Čonggui odvzel Kitanom trgovske privilegije v Kajfengu in zaplenil njihovo premoženje, njihovega predstavnika pa poslal nazaj na kitanski dvor. Tajdzong ga je naslednje leto napadel, a je leta 945 doživel poraz in moral z bojišča pobegniti na kameli. Kitani so z vztrajnostjo izčrpali sile Jinov in leta 946 se je Du Čongvej, vrhovni poveljnik Jinov, predal. V začetku leta 947 je Tajdzong brez odpora vstopil v Kajfeng. Cesar Džina in njegova družina so bili izgnani, vojska pa razorožena in razpuščena. Konji so bili zaplenjeni. S to veliko zmago je Tajdzong formalno sprejel dinastično ime Veliki Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=73}}{{sfn|Mote|1999|p=40}} Z osvojitvijo dinastije Pozni Džin je dinastija Ljao dobila žadni pečat prenosa države (''čuanguo juši''). Ideološko se je Ljao zato imel za legitimnega naslednika Poznega Džina in vladarja Kitajske. Za dinastični element so izbrali element Vode, ki je v zaporedju petih elementov stvarjenja (''wuxing'') sledil Kovinam, dinastičnemu elementu Poznega Džina. Za svojo dinastično barvo so izbrali tudi črno barvo elementa Vode.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=&quot;Legitimation Discourse and the Theory of the Five Elements in Imperial China.&quot; Journal of Song-Yuan Studies 44 (2014): 325–364|journal=Journal of Song-Yuan Studies|date=January 2014|volume=44 |issue=1 |page=325 |doi=10.1353/sys.2014.0000|s2cid=147099574|url=https://www.academia.edu/23276848|language=en}}</ref> Njegova zmaga ni trajala dolgo. Ker vojska ni imela zadostnih zalog, so Kitani brezobzirno plenili mesto in podeželje in lokalnemu prebivalstvu naložili visoke dajatve. Prebivalci so bili zato ogorčeni in so jih napadli. Namesto da bi ostali in upravljali osvojeno mesto, so se Kitani odločili, da bodo vse dragocenosti, uradnike Džina in dvorne gospe, zemljevide in glasbila poslali v svojo prestolnico. Tajzong se je zatem soočil z novo grožnjo iz Tajjuana, kjer je Liu Džijuan ustanovil novo dinastijo Pozni Han (Pet dinastij). Okupacija Kajfenga je trajala tri mesece, preden se je Tajdzong umaknil. Malo preden je prišel na svoje ozemlje je nenadoma zbolel in 18. maja 947 umrl blizu današnjega Šidžjadžuhuanga, star 45 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=74}} [[Slika:Anonymous-The King of Dongdan Goes Forth.jpg|thumb|center|800px|''Kralj Dongdana gre naprej'' (東丹王出行圖), slika na svileni tkanini velikosti 146,8 x 77,3 cm; Dvorni muzej v Tajpeju; sliko se pripisuje Li Dzanhuaju (李贊華 909–946), lahko pa bi bila delo kakšnega kasnejšega umetnika]] ===Šidzong (947–951)=== [[Slika:MongolHuntersSong.jpg|250px|thumb|Kitani na lovu z ujedami, 9.-10. stoletje]] Jelu Ruan, posmrtno cesar [[Šidzong |Šidzong iz Ljaa]], je bil sin Jelu Beija, sina prvega kitanskega cesarja [[Abaodzi|Tajdzuja]]. Cesar Tajdzong se je očitno dogovoril s svojim bratom Beijem in za svojega naslednika izbral Beijevega sina. Tajdzonga je po Beijevem odhodu leta 930 vzgajal stric, s katerim je imel zelo tesen odnos. Ruan je sodeloval v invaziji na Kasnejši Džin in si prislužil sloves sposobnega bojevnika in poveljnika. Po Tajdzongovi smrti se je Ruan pred "očetovo krsto" razglasil za cesarja. Ruanova stara mati Šuli Ping, cesarica Jingtjan, je temu nasprotovala in dala prednost nasledstvu svojega tretjega sina in Tajdzongovega mlajšega brata Jelu Lihuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=75}}{{sfn|Johnson|2011|p=125}} Šulu Ping je Lihuja razglasila za cesarja in ga z vojsko poslala napast Ruana, da se ne bi vrnil v prestolnico. Lihu je bil poražen. Šuli Ping je nato s svojo vojsko napadla Ruana in bila tudi sama poražena. Po sklenitvi miru je Ruan uradno postal cesar Šindzong. Cesarico in Jelu Lihuja je izgnal iz prestolnice, s čimer je končal njune politične ambicije. Šidzong je pričakoval, da bo s tem utrdil svoj položaj, a je bil kmalu razočaran, ker so notranje razmere v dinastiji Ljao ostale nestabilne. Leta 948 je Tajdzongov drugi sin Jelu Tjande skoval zaroto za umor cesarja. Zarota je propadla, vendar je bilo zarotnikom prizaneseno. Šuli Pingin nečak Šjao Han je naslednje leto skoval novo zaroto proti Šidzongu, a je tudi ta propadla. Šjao Hanu je bilo tudi tokrat prizaneseno, po neuspeli tretji zaroti pa je bil usmrčen.{{sfn|Twitchett|1994|p=76}} Leta 947 je bil Šindzongov načrtovani napad na [[Gorjeo]] prekinjen, ko so Kitani spoznali, da je sovražnikova obramba močnejša, kot so domnevali.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Leta 949/950 je Šidzong napadel Kasnejši Han. Konec leta 951 se je odločil napasti Kasnejši {{pk|Zhou|pokaži_pinjin=1}}. Pred odhodom na pohod so se Šidzong in njegovo spremstvo po žrtvovanju očetu napili. Čage, sin Abaodzijevega mlajšega brata Anduana, je izkoristil priložnost in Šidzonga ubil. Čageja so usmrtili. Šidzong je umrl star 33 let in ni imel dovolj starega sina, ki bi podedoval prestol. Šidzongovo vladavino je zaznamovala vrsta uporov znotraj njegove širše družine. Čeprav je vladal le štiri leta, je formaliziral dvojni sistem vladanja, ki je strukturo dinastije Džin približal modelu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]].{{sfn|Twitchett|1994|p=76–81}} ===Mudzong (951–969)=== [[Slika:Geyuan Temple 1.JPG|thumb|[[Tempelj Gejuan]], zgrajen leta 966, je najstarejša ohranjena zgradba iz dinastije Ljao]] Jelu Džing, posmrtno cesar [[Mudzong]], je bil naslednik svojega bratranca, cesarja [[Šidzong]]a. Mudzong je bil velik pivec in je večino časa preživel bodisi na lovu bodisi v spanju. Kitajci so ga zato imenovali Speči princ.{{sfn|Twitchett|1994|p=81}} Prvo polovico njegove vladavine je zaznamovala nenehna nestabilnost v družini. Šidzongov mlajši brat Louguo je z enim od svojih stricev skoval zaroto, da bi prebegnil k [[Kasnejši Džov|Kasnejšemu Džovu]]. Ko so zaroto odkrili, so ga usmrtili. Leta 953 je proti cesarju zarotil sin Jelu Lihuja po imenu Van. Vanu so prizanesli, njegovi sozarotniki pa so bili usmrčeni. Leta 959 je Dilje, eden od Louguovih sozarotnikov, načrtoval nov upor. Naslednje leto so zaradi načrtovanja upora aretirali Vanovega starejšega brata Šijina. V zaroto so vpletli tudi Luhuja, ki je kasneje v ječi umrl.{{sfn|Twitchett|1994|p=81–82}} Med Mudzongovo vladavino je Ljao leta 952 pomagal [[Severni Han|Severnemu Hanu]] pri odbijanju napadov Kasnejšega Džova. Džov je leta 954 ponovno napadel Han in Kitani so mu spet priskočili na pomoč. Kitani so pomotoma ujeli nekaj hanskih vojakov in jih osvobodili. Hanski odposlanci so nekajkrat obiskali Ljao, da bi se dogovorili o strateških zadevah. Cesar Šidzong iz Kasnejšega Džova je bil prepričan, da se dinastija Ljao pripravlja na napad na Džov. Leta 958 so Hani poročali o ponovnih napadih Džova. Naslednje leto je Džov napadel Ljao in zavzel nekaj mejnih prefektur. Mudzong se je odpravil proti jugu, da bi zaustavil invazijo Džova, medtem pa je cesar Džova zbolel in se moral vrniti v Kajfeng. Kmalu zatem je umrl in napadalci Džova so se umaknili.{{sfn|Twitchett|1994|p=82–83}} Leta 960 je Kasnejši Džov nadomestila dinastija Song, ki je leta 963 napadla Han in bila s pomočjo Kitanov odbita. Med dinastijama Ljao in Song je bilo v letih 963 in 967 nekaj obmejnih spopadov.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}} Leta 965 je bilo nekaj manjših sporov s [[Šiveji]] in [[Kongrati]], sicer pa je bila severna meja Ljaa mirna.{{sfn|Twitchett|1994|p=83}} Leta 969 je Mudzong cel mesec pijančeval, začel nasilno in nerazumno ravnati in ubil nekaj svojih telesnih stražarjev. 12. marca ga je šest njegovih osebnih spremljevalcev umorilo. Star je bil 37 let. Mudzong je bil drugi in zadnji cesar Ljaa, ki je nasledil [[Abaodzi]]ja in ni bil neposredni potomec Jelu Beija.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}}{{sfn|Mote|1999|p=52}} ===Džingdzong (969–982) === [[Slika:China, Northern, Liao dynasty - Pair of Boots - 1992.349 - Cleveland Museum of Art.jpg|thumb|Kitanski svileni škornji]] Jelu Šjan, posmrtno cesar [[Džingdzong]], je bil sin cesarja Šidzonga. Med njegovo vladavino se je obdobje [[Pet dinastij in deset kraljestev|petih dinastij in desetih kraljestev]] končalo z vzponom [[Dinastija Song|dinastije Song]], ki je leta 960 nadomestila Kasnejši Džov. Songi so do leta 978 premagali vse konkurenčne države razen [[Severni Hana|Severnega Hana]]. Vladarji Severnega Hana so se zavedali svojega negotovega položaja in okrepili svoje vezi z Ljaom z mesečnimi izkazi vljudnosti, začenši leta 971. Leta 974 so se Songi začeli pogajati z Ljaom o morebitnem sporazumu o nevtralnosti. Diplomatska prizadevanja so se končala neuspešno in Songi so leta 976 in 977 napadli Han, a jih je obakrat odbila intervencijska vojska Ljaa. Z osvojitvijo Vujueja leta 978 so Songi vse svoje sile osredotočili na invazijo na Han. Tokrat so prestregli sile Ljaa, namenjene na pomoč Hanu, in jih uničili. Poleti 979 je cesar Tajdzong iz Songa zavzel Tajjuan in priključil Severni Han k svojemu cesarstvu. Tajdzong je nato naredil katastrofalno napako, ko je napadel Ljao. Njegove preobremenjene in utrujene čete so v začetnih spopadih nekajkrat zmagale, ključno bitko na reki Gaoljang pa so izgubile. Cesar je bil ranjen in je pobegnil proti jugu. Ljao je izkoristil zmago in leta 980 na kazenski ekspediciji premagal vojsko dinastije Song. V naslednjem pohodu leta 982 je bila vojska Ljaa poražena in Džingdzong se je moral umakniti.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Razen konflikta s Songom je imel Ljao leta 973 težave tudi s [[Tanguti]]. Leta 975 je konflikt z ostanki ljudstva Balhe privedel do neuspešne invazije na Džeongan.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Na ozemlju Ljaa so leta 973 in 976 plenili Džurčeni. Leta 981 so ujeti kitajski vojaki poskušali ustoličiti Šijinovega sina. Načrt je propadel in Šijin je bil prisiljen narediti samomor.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Leta 977 je bila izven Južne prestolnice ustanovljena izpitna dvorana.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} Med Džingdzongovo vladavino je večino upravnih in vojaških zadev opravljala njegova cesarica Šjao Janjan (cesarica Čengtjan). Džindzong je bil pogosto bolan in pogosto ni mogel voditi državnih zadev. Vsi uradniki in generali so o pomembnih zadevah razpravljali s cesarico. Sprejete odločitve je Džindzong samo uradno potrjeval in objavljal. O vojaških zadevah je dejansko odločala cesarica, ki je bila prava vladarica Kitanov.{{sfn|Johnson|2011|p=127}} 13. oktobra 982 je Džingdzong med lovom zbolel in v svojem taboru umrl. Star je bil 34 let. Pred smrtjo je za svojega naslednika imenoval svojega najstarejšega sina, 11-letnega Longšuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} ===Šengdzong (982–1031)=== [[Slika:993 Khitan Goryeo invasion.png|thumb|Prvi spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 993]] [[Slika:Liao and Song Dynasties.png|thumb||Kitanska invazija na Song leta 1004]] [[Slika:1018 Goryeo Khitan invasion.png|thumb|Tretji spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 1018]] [[Slika:契丹冠 06.jpg|thumb|Kroni feniksa in zmaja]] Jelu Longšu, posmrtno cesar [[Šengdzong]], je bil naslednik svojega očeta. Ob prihodu na prestol je bil star komaj 11 let, zato je njegova mati Šjao Janjan, cesarica vdova Čengtjan, vladala vse do svoje smrti leta 1009 kot regentka s še tremi ministri, od katerih sta bila dva Kitajca.{{sfn|Twitchett|1994|p=87–88}} Bila je izjemno sposobna vladarica, bistra tako v politiki kot v vojskovanju, saj je sama poveljevala ordi, ki je lahko štela tudi 10.000 konjenikov. Po pisanju v ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini Ljaa]]'' je bila večina Šengdzongovih uspehov posledica materinih navodil.{{sfn|Twitchett|1994|p=91}} Cesaričina avtoriteta je bila takšna, da je Šengdzonga tudi potem, ko je že odrasel, javno grajala in tepla.{{sfn|Johnson|2011|p=129}} Han Derang, s katerim je bila zaročena in z njim imela sina, je postal eden njenih glavnih svetovalcev in se povzpel na položaj vrhovnega poveljnika Severnega kanclerstva, ki je bil običajno rezerviran za klana Jelu in Šjao.{{sfn|McMahon|2013|p=262}} Pod regentstvom Šjao Janjan in vladavino Šengdzonga je bilo v državni upravi doseženih več napredkov. Leta 983 je bilo ukazano, da se za potrebe severnega dela cesarstva zakonik Tanga prevede v kitanščino, leta 994 pa je bilo odločeno, da bo vsak Kitan, ki bo zagrešil enega od desetih gnusnih zločinov, deležen enake kazni kot Kitajec. Leta 1027 je bila ukazana revizija pravnega zakonika v kitajskem slogu.{{sfn|Twitchett|1994|p=94}} Leta 988 je bil opravljen prvi državni izpit (''džinši''), potem pa se je takšna praksa nadaljevala do konca dinastije.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} V državno upravo sta bila kljub temu sprejeta samo dva ali trije diplomanti od desetih. Izpiti so se osredotočali na lirično poezijo in rapsodije, opravljali pa so jih le Kitajci.{{sfn|Crossley|1997|p=22}} Leta 991 so bili izdelani prvi uradni zapisi. Tisti iz časa Džingdzongove vladavine so obsegali 20 poglavij. Pravila o tem, katere zadeve je treba zabeležiti, so bila sprejeta leta 1011.{{sfn|Twitchett|1994|p=93}} Leta 991 so Kitani izvedli svoj prvi splošni popis prebivalstva, leta 994 izdelali svoj koledar in leta 997 opravili še en popis prebivalstva.{{sfn|Twitchett|1994|p=96}} [[Tatabi]] so bili do leta 997 popolnoma vključeni v kitansko upravo. Ureditev vazalstva in plačevanja davkov je bila opravljena že med vladavino cesarja [[Tajdzong]]a, vrsta reform med letoma 994 in 997 pa je vse to odpravila. Kralj Tatabov je postal plačan državni uradnik, na ozemlju Tatabov pa so bile ustanovljene upravne enote v kitajskem slogu. Prestolnica Tatabov je postala 'osrednja prestolnica' (''džongdžing'') in dobila notranje in zunanje obzidje in konfucijski tempelj. Med letoma 1018 in 1020 so bile zgrajene prve javne zgradbe.{{sfn|Twitchett|1994|p=98}} Vojaško so bili Kitani v konfliktih tako z dinastijo Song kot s korejskim kraljestvom Gorjeo. Leta 986 je cesar Tajdzong iz Songa izvedel trojno invazijo in hitro premagal kitansko mejno obrambo, po prodoru globoko na kitansko ozemlje pa se je stanje obrnilo. Cesarica vdova in njen 15-letni sin Šengdzong sta se s svojo vojsko osebno soočila z vojsko Songov.{{sfn|McMahon|2013|p=261}} Vojska Songa, daleč od virov oskrbe, je bila obkoljena in uničena. Kitanska zmaga je bila zelo odmevna. Obmejna ozemlja so bila med invazijo opustošena. Veliko ljudi je zapustilo svoje domove, kar je imelo dolgotrajne posledice.{{sfn|Twitchett|1994|p=99}} Leta 986 se je Tangut Li Džinčjan podredil Kitanom. Kasneje se je poročil s princeso iz kitanske cesarske družine in postavljen za kralja Šjaja.<ref>{{Cite web|url=http://archive.org/details/columbiachronolo00john|title=Columbia chronologies of Asian history and culture|first=John Stewart|last=Bowman|date=6 March 2000|publisher=New York : Columbia University Press|via=Internet Archive}}</ref> V letih 985–986 so Kitani napadli Čongan in leta 991 ustanovili tri vojaške kolonije v spodnji dolini reke Jalu. Čongan so priključili svojemu cesarstvu.{{sfn|Crossley|2016|p=18}}{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}<ref name="BirthDeath">據《渤海国记》：“定安国王大氏、乌氏迭见其理不可晓。渤海亡，始建国，下讫淳化二年，凡六十四年。”</ref> Zadnji odpor Čongana se je končal leta 999.{{sfn|Bielenstein|2005|p=217}} Leta 992 so Kitani z veliko vojsko napadli Gorjeo in postavili ozemeljske zahteve vzdolž reke Jalu. Gorjeo je zaprosil za pomoč dinastijo Song, s katero je imel sklenjeno zavezništvo, vendar pomoči ni dobil. Kitani so vztrajno napredovali proti jugu do reke Čeongčeon in nato pozvali Gorjeo k pogajanjem. Sprva so zahtevali popolno predajo in namesto tega sprejeli Gorjeo kot vazalno državo. Gorjeo so prisilili, da je sprejel koledar dinastija Ljao in prekinil vazalne odnose s Songom.{{sfn|Hyun|2013|p=106}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=103}} V Gorjeo so bila vključena ozemlja med mejo Ljaja in reko Jalu, do takrat v posesti Džurčenov.<ref>{{cite book|last1=Kim|first1=Djun Kil|title=The History of Korea, 2nd Edition|publisher=ABC-CLIO|isbn=9781610695824|page=66|url=https://books.google.com/books?id=IgxvBAAAQBAJ&q=%22He+argued+two+reasons+for+the+claim%3A+%281%29+Goryeo+is+the+genuine+successor+of+Goguryeo%22|access-date=30 July 2016|language=en|date=2014-05-30}}</ref>{{sfn|Yun|1998|p=64}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=102}} Leta 994 so se začele redne diplomatske izmenjave med Kitani in Gorjeom.{{sfn|Twitchett|1994|p=103–104}} Po zavarovanju meje z Gorjeom so Kitani leta 994 napadli dinastijo Song in oblegali Dzitong. Branilci mesta so jih odbili z ognjenimi puščicami.{{sfn|Needham|1986f|p=148}} Pohodi proti dinastiji Song so se ponovno začeli leta 999. Na bojišču so bili na splošno uspešni, vendar niso uspeli pridobiti nič pomembnega. Leta 1004 sta Šengdzong in njegova mati izvedla bliskovito akcijo in prodrla vse do obrobja [[Kajfeng]]a, prestolnice dinastije Song. Cesar Džendzong iz Songa se je s Kitani srečal v Čanjuanu, majhnem mestu ob Rumeni reki, in januarja 1005 podpisal [[Čanjuanski sporazum]], ki je določal, da bo Song Ljau vsako leto plačeval davek v svili in srebru, da se bosta cesarja drug drugega imela za enakopravna, da bosta dokončno določila sporne meje in da bosta dinastiji obnovili prijateljske odnose. Višina davkov se je kasneje povečala zaradi strahu dinastije Song, da bi Kitani sklenili vojaško zavezništvo z dinastijo [[Zahodna Šja]]. Med Kitani in dinastijo Song več kot stoletje po podpisu sporazuma ni bilo večjih vojn.{{sfn|Mote|1999|p=69–71}} Del meje, ki jo je določal sporazum, je potekal na lahko prehodni severnokitajski nižini v [[Hebej]]u. Songi so na tej meji zgradili niz utrdb, da bi preprečili morebitne napade kitanske konjenice.<ref>{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=Frontier, Fortification, and Forestation: Defensive Woodland on the Song–Liao Border in the Long Eleventh Century|date=2018|journal=Journal of Chinese History|language=en|volume=2|issue=2|pages=313–334|doi=10.1017/jch.2018.7|issn=2059-1632|doi-access=free}}</ref> Leta 1009 je gorjeojski general Kang Čo umoril Mokdžonga Gorjeojskega in na prestol postavil Hjeondžonga Gorjeojskega, da bi sam postal fantov regent. Kitani so v Gorjeo takoj poslali vojsko 400.000 mož, ki je imela sprva nekaj uspehov in neuspešnih pogajanj, potem pa se je začelo desetletje neprekinjenega vojskovanja. Leta 1018 so Kitani utrpeli velik poraz v bitki pri Gvidžuju. Naslednje leto so zbrali novo vojsko za napad na Gorjeo, vendar do invazije ni prišlo, ker je bil dosežen kompromis. Leta 1020 je kralj Hjeondžong nadaljeval s plačevanjem davkov in leta 922 so Kitani uradno priznali legitimnost Hjeondžongove vladavine. Istega leta je odposlanec Ljaa Hjeondžonga uradno postavil za kralja. Ko je Hjeondžong leta 1031 umrl, je dvor Ljaa za kralja imenoval njegovega naslednika Vang Huma. Gorjeo je prekinil odnose s dinastijo Song, Ljao pa je Gorjeu odstopil ozemlje okoli reke Yalu. Odnosi med Ljaom in Gorjeom so ostali mirni do konca dinastije Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=111–112}} Leta 1006 je kraljestvo Guiji poslalo davek na Šengdzongov dvor, kar ga je očitno spodbudilo k napadu na Ujgursko kraljestvo Gandžov. Pohodi proti [[Ujguri|Ujgurom]] iz Gandžova so potekali leta 1008, 1009 in 1010. Bili so le delno uspešni, povzročili pa so deportacijo dela ujetega prebivalstva. Leta 1027 so Kitani oblegali Gandžov, vendar jim mesta ni uspelo zavzeti. Obleganje se je končalo katastrofalno, ko so jih iz zasede napadli Zubuji.{{sfn|Twitchett|1994|p=121}} V dvajsetih letih 11. stoletja je Južna oblast poskušala razširiti svoj davčni sistem na Balhe iz propadlega kraljestva Dongdan, ki so prej morali plačevati le letni davek. Leta 1029 se je Kitanom uprl Da Janlin, daljni potomec kraljeve družine Balhov. Aretiral je uradnike Ljaa in razglasil svojo dinastijo Šing Ljao. Poiskal je pomoč pri Gorjeu in pripadnikih plemen Balhov, ki so služili v vojski, vendar se mu niso hoteli pridružiti. Novemu režimu se je pridružila le peščica Džurčenov. Leta 1030 je Šing Ljao z zavezniki Džurčeni in Gorjeom premagal napadalce iz Ljaa pod vodstvom generala Punuja.<ref name=hershey>{{cite thesis |first=Zachary |last=Hershey |title=The Ecological, Economic, And Ethno-Cultural Frontiers Of North China: State Formation In The Eastern Intermediate Zone – a History Of The Qai 奚 |publisher=University of Pennsylvania |url=https://repository.upenn.edu/dissertations/AAI28775145/ |page=229}}</ref> Leto kasneje je Da Janlina izdal eden od njegovih častnikov in njegova kratkotrajna dinastija se je končala. Staro plemstvo Balhov se je naselilo v bližini Vrhovne prestolnice, drugi pa so pobegnili v Gorjeo.{{sfn|Twitchett|1994|p=113–114}} Šengdzong je umrl 25. junija 1031, star 60 let. Na smrtni postelji je svojima ministroma Šjao Šjaomu in Šjao Šjaošjanu zaupal, da za njegovega naslednika ustoličita njegovega najstarejšega sina, 15-letnega Jelu Dzongdžena.{{sfn|Twitchett|1994|p=114}} ===Šingdzong (1031–1055)=== [[Slika:契丹冠 08.jpg|thumb| |Zmajeva krona dinastije Ljao, izdelana v dinastiji Song in kot davek podarjena dinastiji Ljao <ref>{{Cite web|url=https://www.slam.org/collection/objects/41604/|title=Crown|website=Slam.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:契丹冠 01.jpg|thumb|Krona dinastije Ljao]] [[Slika:鎏金银扞腰06272.jpg|thumb|Krona dinastije Ljao]] Petnajstletni Jelu Dzongdžen, posmrtno cesar Šingdzong iz Ljaa, je bil sin cesarja [[Šengdzong]]a in Šjao Novdžin, ene od njegovih nižjih soprog. Dzongdžen je bil kljub svojemu nižjemu statusu vzgojen kot posvojeni sin cesarice Čitijan (Šjao Pusage). Šjao Novdžin je organizirala zaroto proti svoji dolgoletni rivalki Čitijan. Čintijan so izgnali in jo nato prisilili, da je storila samomor. Novdžin se je razglasila za regentko, svoj rojstni dan razglasila za državni praznik in začela voditi dvor ter opravljati dolžnosti, ki so bile običajno v pristojnosti cesarjev. Leta 1034 je Novdžin skovala novo zaroto, da bi Šingdzonga nadomestila z njegovim mlajšim bratom Džongjuanom, ki ga je sama vzgojila. Džongjuan ni hotel biti del zarote in je načrte njune matere izdal Šingdzongu. Novdžin je bila izgnana v Šengdzongov mavzolej. Džongjuan je bil za razkritje zarote nagrajen z nazivom 'cesarski mlajši brat' in zasedel vrsto visokih položajev: vrhovnega poveljnika vojske, severnega komisarja za vojaške zadeve in podkralja južne prestolnice.{{sfn|Twitchett|1994|p=114–116}} Novdžinini sorodniki so obdržali svoje položaje na dvoru. Leta 1037 se je Šingdzong poskušal spraviti z nasprotniki in začel z Novžin ravnati z velikim spoštovanjem in jo obiskovati. Njenega brata Šjao Šjaomuja je imenoval za severnega kanclerja. Leta 1039 se je Novdžin vrnila v prestolnico in se podvrgla slovesnosti ponovnega rojstva, da bi simbolično ponovno vzpostavila svoj položaj. Dinastija Song ki je začela pošiljati samo njej namenjene odposlance, da bi ji izkazovali spoštovanje.{{sfn|Twitchett|1994|p=115}} Leta 1036 je bil objavljen ''Šinding tjaodži'', zakonik dinastije Ljao. Vseboval je 547 členov in zbral vse zakone, sprejete od [[Abaodzi]]jeve vladavine. Leta 1046 je bilo vsem lokalnim upraviteljem naloženo, da vse sodne primere posredujejo Glavni prestolnici. Zakonik je bil leta 1051 revidiran. Splošni rabi zakonika je nasprotovala Džongjuanova prokitanska frakcija. Leta 1043 je bilo Kitajcem v južnih območjih države prepovedano imeti loke in puščice. Leta 1044 so bili na Džongjuanov predlog v vseh prestolnicah postavljeni kitanski policijski inšpektorji za zaščito kitanskih interesov. Leta 1046 je bilo Kitanom prepovedano prodajati sužnje Kitajcem.{{sfn|Twitchett|1994|p=116}} Na drugi strani so se omejitve za Balhe sprostile. Dovoljeno jim je bilo igrati polo, ki je sicer veljal za vojaško urjenje.{{sfn|Twitchett|1994|p=116–117}} Med Šingdzongovo vladavino je Ljao vojaško nazadoval. Številne vojne v prejšnjih desetletjih so močno izčrpale prebivalstvo. Konec tridesetih let 11. stoletja je Šingdzong svoje ministre prosil za nasvet, kako se spopasti z naraščajočo stisko, osiromašenjem, notranjim nezadovoljstvom in razbojništvom zaradi pretiranih zahtev vojske. Konfucijanski učenjak Šjao Handžjanu se je zavzemal za umik preobremenjenih garnizij z oddaljenih meja in prenehanje ekspanzionistične politike, ki je vključevala neuporabna ozemlja. Vojska bi morala biti skoncentrirana na ključnih območjih na jugu in vzhodu države. Leta 1039 je bil izveden popis prebivalstva, ki je dal osnovo za novačenje. Vojski je primanjkovalo konj, zato je bilo žrtvovanje konj in volov na slovesnostih od leta 1043 prepovedano. Vojaške enote so bile leta 1046 vpisane v registre, ki so bili leta 1051 revidirani. Cesarja je skrbela tudi kakovost usposabljanja čet, zlasti kitajskih, ki so se specializirale za topništvo in samostrele. Kitajske čete je okrepil s kitansko konjenico.{{sfn|Twitchett|1994|p=120}} Leta 1042 so Kitani izkoristili Li Juanhaojevo invazijo na Song in od dinastije Song zahtevali ozemeljske koncesije. Pogajanja so privedla do tega, da je Ljao opustil svoje ozemeljske zahteve v zameno za povečanje davka na 200.000 taelov srebra in 300.000 bal svile letno. Ko je Li Juanhao leta 1043 Kitane prosil, naj se mu pridružijo pri napadu na dinastijo Song, je Šingdzong prošnjo zavrnil. Leta 1044 se je nekaj [[Tanguti|Tangutov]] na ozemlju Ljaa uprlo in nato pobegnilo v Zahodno Šja. Kitani so za spodbujanje upora okrivili Juanhaoja in proti njemo takoj poslali vojsko pod poveljstvom Džongjuana in severnega komisarja za vojaške zadeve Šjao Huija. Vojska Ljaa je sprva zmagala, vendar ji ni uspelo zavzeti prestolnice dinastije Šjao. Sledil je brutalen protinapad branilcev.{{sfn|Mote|2003|p=185}} Po besedah vohunov dinastije Song so čez puščavo kolone vozov prevažale domov mrtve vojake Ljaa.{{sfn|Smith|2015|p=126}} Leta 1048 je cesar dinastije Šja umrl in prestol je zasedel dojenček. Kitani so v tem videli priložnost za maščevanje in trikrat zaporedoma napadli. Vojska pod Šingdzongovim osebnim poveljstvom je naletela na le malo odpora, vendar se je morala umakniti zaradi pomanjkanja vode in pašnikov za konje. Šjao Huijeva vojska je s flotilo vojnih ladij napredovala po [[Rumena reka|Rumeni reki]], a je bila napadena in poražena. Tretja vojska je napadla tangutsko palačo v gorovju Helan in ujela Juanhaovo mlado vdovo in nekaj visokih uradnikov. Kitani so naslednje leto ponovno napadli in izropali podeželje Šja ter sprejeli predajo tangutskega generala. Zahodna Šja se je strinjala, da postane kitanski vazal. Miroljubni odnosi so bili obnovljeni leta 1053.{{sfn|Twitchett|1994|p=123}} Leta 1044 je Datong uradno postal Zahodna prestolnica (Šidžing), s čimer je bilo zaključeno vzpostavljanje cesarstva s petimi glavnimi regijami.{{sfn|Twitchett|1994|p=117}} Šingdzong je zbolel in 28. avgusta 1055 umrl, star 39 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=123}} ===Daodzong (1055–1101)=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Dinastija Ljao| ]] [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Ljao]] p6uuk644mnhaj4wfu009aig2zwh13cs 6709517 6709418 2026-07-11T05:02:38Z Octopus 13285 /* Šingdzong (1031–1055) */ povezava 6709517 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 大遼<br />''Velika Ljao''<hr />[[Slika:契丹國.png|70px]]<br> 契丹國<br />''Kitanska država'' | common_name = Dinastija Ljao | era = srednjeveška Azije | status = Cesarstvo | government_type = [[Absolutizem|absolutna monarhija]] | year_start = 916 | year_end = 1125 | event_pre = [[Abaodzi]] postane kagan | date_pre = 907 | event_start = Abaodzi prevzame naziv cesar | event_end = cesarja Tjandzuoja ujamejo Džini | event1 = "Veliki Ljao" postane ime dinastije | date_event1 = 947 | event2 = podpis [[Čanjuanski sporazum|Čanjuanskega sporazuma]] s Songom | date_event2 = 1005 | event3 = ustanovitev dinastije Džin | date_event3 = 1114–1115 | event4 = ustanovitev [[Karakitajski kanat|Zahodnega Ljaa]] | date_event4 = 1124 | p1 = Kitani | p2 = Dinastija Tang | p3 = Kirgiški kaganat | p4 = Kasnejši Džin | p5 = Tatabi | p6 = Šiveji | p7 = Kraljestvo Balhe {{!}}Balhi | p8 = Zubuji | p9 = Karluki | s1 = Dinastija Džin | s2 = Severni Ljao | s3 = Zahodna Šja | s4 = Karakitajski kanat {{!}}Zahodni Ljao | s5 = Hamag Mongol | s6 = Kočo | image_map = Liao circuits.png | image_map_caption = Ljao okoli leta 1111 | image_map_size = 280 | capital = [[Linhuangfu|Šangdžing/Linhuangfu]] | common_languages = kitanščina, [[kitajščina|srednja kitajščina]], džurčenščina | religion = {{plainlist| * [[budizem]] * kitanski [[animizem]] }} | currency = kovanci, na jugu tudi bankovci | leader1 = [[Abaodzi|Tajdzu]] | year_leader1 = 907–926 | leader2 = [[Tajdzong]] | year_leader2 = 926–947 | leader3 = [[Šidzong]] | year_leader3 = 947–951 | leader4 = [[Mudzong]] | year_leader4 = 951–969 | leader5 = [[Džingdzong]] | year_leader5 = 969–982 | leader6 = [[Šengdzong]] | year_leader6 = 982–1031 | leader7 = [[Šingdzong]] | year_leader7 = 1031–1055 | leader8 = [[Daodzong]] | year_leader8 = 1055–1101 | leader9 = [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]] | year_leader9 = 1101–1125 | title_leader = Cesar | stat_year1 = 947<ref>Turchin, Adams, and Hall (2006), 222.</ref><ref>Rein Taagepera (September 1997). "Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia". International Studies Quarterly 41 (3): 475–504.</ref> | stat_area1 = 2.600.000 | stat_year3 = vrh | demonym = [[Kitani]], Ljao | today = {{plainlist| * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] * {{ikonazastave|Severna Koreja}} [[Severna Koreja]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} }} '''Dinastija Ljao''' ([[Tradicionalna kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 遼朝, Liáo cháo, [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 辽朝, Liáo cháo, [[pinjin]]: Liáo cháo), znana tudi kot '''Kitanska država''' (kitansko: Mos diau-d kitai huldʒi gur)<ref>Aisin-Gioro Ulhicun (2009). 愛新覚羅烏拉熙春女真契丹学研究 [Research into Jurchen and Khitan Studies by Aisin-Gioro Ulhicun] (in Chinese). Shōkadō. Arhivirano 13. junija 2013 na Wayback Machine</ref> uradno Velika Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo), sta bila [[Kitani|kitanska]] cesarska dinastija in imperij klana Jelu, ki je obstajal od leta 916 do 1125. Ustanovljena je bila približno v času propada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] in je v svojem največjem obsegu vladala [[Mandžurija|Mandžuriji]], [[Mongolska planota|Mongolski planoti]], severnemu delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], južnim delom [[Sibirija|Sibirije]] in severnemu delu [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]].{{sfn|Ledyard|1983|p=23}} Dinastija se je dvignila z utrjevanjem moči med Kitani v 8. stoletju in njihovimi ekspanzionističnimi pohodi v drugi polovici 9. stoletja. Sčasoma je poglavar Jelujev [[Abaodzi]] postal vodja Kitanov in leta 916 razglasil dinastično državo kitajskega tipa. Dinastija Ljao je sprožila številne vojaške pohode proti sosednjim državam in ljudstvom, vključno s [[Tatabi]], [[Šiveji]], [[Tatari]], [[Zubuji]], [[Kongrati]], [[Balhi]], [[Gorjeji]], poznejšim [[Dinastija Tang|Tangom]] in dinastijo [[Dinastija Song|Song]]. Osvojila je šestnajst prefektur, vključno z današnjim [[Peking]]om in delom [[Hebej]]ja, in spodbujala vojno, ki je privedla do propada poznejšega Tanga (923–936). Leta 1004 je Ljao sprožil pohod proti dinastiji [[Dinastija Song|Severni Song]]. Po težkih bojih in velikih žrtvah na obeh straneh sta sprti strani sklenili [[Čanjuanski sporazum]], s katerim je Ljao prisilil Severni Song, da ga prizna kot enakopravnega partnerja, in naznanil obdobje miru in stabilnosti med obema silama, ki je trajalo približno 120 let. Dinastija Ljao je bila prva država, ki je vladala v celotni Mandžuriji.<ref>{{Cite book |last=Hudson |first=Mark James |url=https://books.google.com/books?id=eTFMPO5NdKgC&dq=Ruins+of+Identity:+Ethnogenesis+in+the+Japanese+Islands+control+all+of+manchuria&pg=PA227 |title=Ruins of Identity: Ethnogenesis in the Japanese Islands |publisher=University of Hawaiʻi Press |year=1999 |isbn=978-0824821562 |via=Google Books}}</ref> Dinastijo Ljao je leta 1125 uničila [[Dinastija Džin (1115-1234)|dinastija Džin]] pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]], ko je ujela cesarja [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuoja]]. Preostali pristaši dinastije Ljao so se pod vodstvom [[Jelu Daši]]ja, kasnejšega cesarja Dezonga, umaknili na zahod in ustanovili Zahodno dinastijo Ljao ([[Karakitajski kanat]]), ki je vladala delom Srednje Azije skoraj stoletje, preden jo je osvojilo [[Mongolsko cesarstvo]]. Kulturni dosežki, povezani z dinastijo Liao, so precejšnji. V muzejih in drugih zbirkah je veliko različnih kipov in drugih artefaktov iz njenega obdobja, vendar kljub temu ostajajo odprta pomembna vprašanja o natančni naravi in obsegu vpliva kulture Ljaa na poznejši razvoj, na primer glasbene in gledališke umetnosti. ==Imena== Veliko kitansko državo (kitajsko: 大契丹; pinjin: Dà Qìdān) je leta 907 ustanovil [[Abaodzi]] (cesar Tajdzu). Leta 938 ali 947 jo je Abaodzijev naslednik, cesar [[Tajdzong]], uradno preimenoval v Veliki Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo). Preimenovanje je bilo verjetno posledica vključitve ne-Kitanskih ljudstev v državo. Med vladavino cesarja [[Šengdzong]]a se je država leta 983 zaradi ponovne uveljavitve kitanske identitete preimenovala v Veliki Kitan. Leta 1066 je cesar [[Daodzong]] uvedel dinastično ime Veliki Ljao, ki je ostalo uradno ime do propada dinastije. Imeni Veliki Kitan in Veliki Ljao sta se uporabljali približno 100 let.{{sfn|Kane|2009|p=4-5, 162}} V kitanski pisavi je ime države vsebovalo besedi Kitan in Ljao. Vrstni red imen se je spreminjal, odvisno od tega, katero je imela prednost. Ko se je država v kitajščini imenovala Veliki Kitan, se je v kitanščini imenovala Velik Kitan Ljao. Ko se je njeno ime v kitajščini spremenilo, se je spremenil tudi vrstni red imen v kitanščini. Leta 1124 je naslednica države, ki jo je v zahodnih regijah ustanovil [[Jelu Daši]], uradno sprejela dinastično ime Veliki Ljao. V zgodovinopisju se ta država pogosteje imenuje Zahodni Ljao ali [[Karakitajski kanat|Kara Kitaj]]. Karakitani za svojo državo niso uporabljali nobenega od teh imen. Imeli so se za legitimno nadaljevanje dinastije Ljao in zase še vedno uporabljali ime Kitani. Zahodni Ljao je kitajsko poimenovanje, Karakitaj pa je turško-mongolski izraz. Imena Karakitaj ni mogoče najti v nobenem muslimanskem viru pred mongolskimi vdori.{{sfn|Kane|2009|p=163}} Muslimanski zgodovinarji so državo sprva imenovali Kitaj. Ime je imelo morda ujgursko ozadje. Ime Karakitaj se je začelo uporabljati po invaziji Mongolov.<ref name="khitay">{{citation |last = Sinor |first = D. |contribution-url = https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-url= https://web.archive.org/web/20161028140938/https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-date=28 October 2016 |contribution = Chapter 11 – The Kitan and the Kara Kitay |year = 1998 |title = History of Civilisations of Central Asia |editor1-last = Asimov |editor1-first = M.S. |editor2-last = Bosworth |editor2-first = C.E. |volume = 4 part I |publisher = UNESCO Publishing |isbn = 978-92-3-103467-1 }}</ref>{{sfn|Biran|2005|p=215–217}} Zaradi prevlade Kitanov v času dinastije Ljao v severovzhodni Kitajski in Mongoliji ter kasneje Kara Kitajev v Srednji Aziji, kjer so jih imeli za Kitajce, je izraz Kitaj za ljudi v Srednji Aziji, Rusiji in severozahodni Kitajski postal sopomenka za Kitajsko. Ime je nato prek islamskih in ruskih virov prišlo v srednjeveško Evropo in postalo Kataj. Ime Kitaj za Kitajsko še vedno uporabljajo turški narodi, kot so [[Ujguri]] v kitajski regiji [[Šindžjang]] in [[Kazahi]] v [[Kazahstan]]u, ter nekateri slovanski narodi, kot so [[Rusi]] in [[Bolgari]].{{sfn|Starr|2015|p=43}} Kitanska cesarska družina je za svoj priimek uporabljala imeni Jila in Jelu. Izraz Jila (Ila) je verjetno starejši in je pomenil žrebca, pa tudi glasnika, zastavonošo in bojevnika. Priimek Jelu (Jarud) je bil sprejet kasneje, verjetno v 30. letih 10. stoletja, in je soroden kitanskima pridevnikoma cvetoč in uspešen.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}}{{sfn|Atwood|2021|p=44}} ==Zgodovina== ===Preddinastična zgodovina=== ====Izvor==== Najzgodnejša omemba kitanske države je v ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'', zgodovini dinastije [[Severni Vej]] (386–534), ki je bila dokončana leta 554.<ref name="Twitchett and Tietze 44">Twitchett and Tietze (1994), 44</ref> Kitane in njihove dejavnosti v poznem 3. in začetku 4. stoletja omenja tudi več knjig, napisanih po letu 554. ''[[Knjiga Džina]]'' (648) omenja Kitane v poglavju, ki obravnava vladavino Murong Šenga (398–401). ''[[Samguk sagi]]'' (1145) omenja kitanski napad leta 378.<ref>Xu (2005), str. 6</ref> Na splošno velja prepričanje, da so Kitani izhajali iz juvenske veje [[Šjanbeji|Šjanbejev]]. Po porazu z drugo vejo Šjanbejev leta 345 so se Juveni razdelili na tri plemena, od katerih se je eno imenovalo Kumo Ši. Leta 388 se je razdelil tudi Kumo Ši, pri čemer se je ena skupina še naprej imenovala Kumo Ši, druga skupina pa so postali Kitani.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> To stališče delno podpira ''Knjiga Veja'', ki omenja, da Kitani izvirajo iz Šjanbejev.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Od [[Dinastija Song|dinastije Song]] dalje so nekateri kitajski učenjaki menili, da bi Kitani lahko izhajali iz ljudstva [[Šiungnu]], kar sodobni zgodovinarji zavračajo. Nekaj sledi kaže, da bi lahko bili mešanega šjanbejsko-šiangnujskega porekla. Več učenjakov, začenši z [[Rašid al-Din|Rašidom al-Dinom Hamadanijem]] v 14. stoletju, je teoretiziralo, da so Kitani mongolskega izvora,<ref>{{cite book |last1 = Grousset |first1 = Rene |title = The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |year = 1970 |publisher = Rutgers University Press |url = https://archive.org/details/empireofsteppes00grou |url-access = registration |page = [https://archive.org/details/empireofsteppes00grou/page/228 228] |isbn = 9780813506272 |access-date = 2015-03-15 }}</ref><ref>{{cite book |last1 = Skaff |first1 = Jonathan Karam |title = Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and ... |date = 2012 |publisher = Oup USA |isbn = 9780199734139 |url = https://books.google.com/books?id=qTm6Yka5GigC&pg=PA38 |access-date = 2015-03-13 }}</ref> konec 19. stoletja pa so zahodni učenjaki trdili, da so Kitani tunguškega izvora. Sodobna jezikoslovna analiza je to trditev ovrgla.<ref>Xu (2005), 85–87</ref> [[Slika:Liao Figure (13969734317).jpg|thumb|left|200px|Kipec iz dinastija Ljao, Muzej Liaoninga v Šenjangu ]] Po ločitvi od Juvenov so Kitani in Kumo Šiji pobegnili v regijo Songmo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je ozemlje Kitanov raztezalo južno od današnje reke Šar Moron in vzhodno od reke Laoha (sedanji provinci Hešigten in Ongniud v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]). Kitani so se nato soočili s skupno invazijo [[Rouranski kaganat|Rouranskega kaganata]] in [[Gogurje]]ja in bili prisiljeni preseliti se proti jugu na ozemlje, vzhodno od reke Bailang (zdaj Daling).{{sfn|Xu|2005|p=10}} Do leta 554, ko je bila napisana ''Knjiga Veja'', so Kitani že ustanovili državo na območju današnjih kitajskih provinc Jilin in Liaoning.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Utrpeli so niz vojaških porazov proti drugim nomadskim ljudstvom v regiji, pa tudi proti dinastijama Severni Či (550–577) in Sui (589–618). Kitanska plemena so bila v različnih obdobjih pod vpliv [[Ujguri|Ujgurov]] ter dinastij Sui in Tang. V ''[[Knjiga Suija|Knjigi Suija]]'' (84. zvezek) so Kitani opisani kot ''"bojeviti pri plenjenju in ropanju"''{{sfn|Xu|2005|p=145}} in ''"najbolj nevljudni in arogantni med vsemi barbari"''.{{sfn|Xu|2005|p=145}} Po ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini dinastije Ljao]]'' so bili Kitani nomadi, ki so se selili, odvisno od letnega časa. Za preživetje so bili odvisni od konj. Njihovi možje so pili [[kumis]], se ukvarjali z lokostrelstvom in lovili za svoje vsakdanje potrebe. Zaradi svojega načina življenja so pogosto imeli prednost v vojaških zadevah.{{sfn|Xu|2005|p=33}} ====Osem plemen==== Osem kitanskih plemen si je delilo oblast z rotacijo vodstva vsaka tri leta.<ref name = "chinaknowledge"/>{{sfn|Xu|2005|p=137}} Kitanska plemenska zveza je plačevala davek davek Severnemu Janu (409–436), ki je v zameno imenoval kitanskega kana za princa Guišana. Kitani so redno plačevali davek tudi dvoru Severnega Veja (386–534) v obliki konj in živalskih kož. Trgovanje je potekalo na meji v Helongu (današnji Čaojang) in Mijunu. Leta 553 so Kitani utrpeli poraz proti vojskam Severnega Čija (550–577) in izgubili velik del svojih prebivalcev in živine. Nekaj časa so prebivali v Gogurjeju.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Leta 584 so se podredili dinastiji Sui (581–618). Leta 605 so jih napadli Turki in izgubili so 40.000 mož in žena.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Osem starodavnih kitanskih plemen se je razkropilo. Iz tega obdobja sta znana le dva kitanska voditelja: Hečen in Vuju. Kitanski poglavarji so se nazivali ''mofuhe'' ali ''mohefu''.{{sfn|Xu|2005|p=105}} ====Dahijska plemenska zveza==== [[Slika:Khitan Rebellion.png|thumb|Li Džindžongov in Sun Vanrongov upor proti dinastiji Tang leta 696–697]] [[Slika:Khitans eating, tomb mural, Chifeng city, Inner Mongolia.jpg|thumb|Kitani pri obedu; slika v grobnici v Čigengu, Notranja Mongolija]] V začetku 7. stoletja je klan Dahi združil kitanska plemena v novo plemensko zvezo,<ref name = "chinaknowledge">{{Cite web|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Song/khitans.html|title=The Khitans 契丹 (www.chinaknowledge.de)|first=Ulrich|last=Theobald|website=Chinaknowledge.de}}</ref> ki so jo vodili Hadahi,{{sfn|Xu|2005|p=110}} plemena pa so bila večinoma avtonomna. Dahi so bili odgovorni le za zunanje zadeve.{{sfn|Xu|2005|p=110}} Po združitvi Kitanov je skupščina (''šiksuan'') na podlagi njegovega talenta in sposobnosti iz plemena Dahov izvolila vrhovnega vodjo zveze.{{sfn|Xu|2005|p=137}} Volilno pravico so imeli vsi klani, ne pa tudi pravice biti izvoljeni.{{sfn|Xu|2005|p=129}} Dahijska plemenska zveza se je pod vodstvom Mohuija oziroma Kugeja leta 628 oziroma 648 podredila dinastiji Tang. Kuge je bil imenovan za generalnega guvernerja okrožja Songmo, poglavarji plemen pa so bili imenovani za prefekte.{{sfn|Xu|2005|p=111}} Cesar Tanga je dahijskim voditeljem podelil cesarski priimek Li in jih vključil v guvernerstvo, ''"urad, posebej ustvarjen za posredno upravljanje kitanskih plemen"''.<ref>Twitchett in Tietze (1994), str. 47–48</ref> V plemensko zvezo niso bila vključena vsa kitanska plemena. Pleme Neiji, ki ga je vodil Sun Aocao, se je leta 619 podredilo dinastiji Tang. Aocajev pravnuk Sun Vanrong je bil imenovan za prefekta okrožja Guičeng.{{sfn|Xu|2005|p=112–113}} Proti prelomu stoletja je oblast dinastije Tang na severu začela slabeti. Džao Venhui, generalni guverner dinastije Jingdžov, je imel kitanske poglavarje za svoje podložnike. Kitanski poglavar Sun Vanrong in njegov svak Li Džindžong, guverner dinastije Songmo, sta se zato čutila užaljena in ustrahovana. Leta 696 je na kitanskem ozemlju izbruhnila lakota, zaradi katere sta se uprla. Li Džindžong je zavzel Jingdšžov in se razglasil za ''vušang kagana'' (''vrhovnega kagana''). Tangi so bili poraženi v soteski Šjanši v okrožju Lulong in tudi kasneje, dokler ni Li Džindžong umrl zaradi bolezni. Kapaganski kagan [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] je napadel Kitane s severa, medtem ko so jih Tangi napadli z juga. Kitani so utrpeli hud poraz, potem pa je Sun Vanrong v protinapadu zavzel Jingdžov in Judžov. Kitani so premagali 170.000-glavo vojsko dinastije Tang. Proti Kitanom je bilo poslanih še 200.000 vojakov, vendar tudi njim ni uspelo ustaviti kitanskega napredovanja. Medtem so Turki izropali kitansko prestolnico Šinčeng, [[Tatabi|Kumoši]] pa so prebegnili na nasprotno stran. Sun Vanronga je ubil njegov služabnik, potem pa je trajalo še petnajst let, do leta 714, preden so Tangi ponovno prevzeli oblast nad Kitani.{{sfn|Xu|2005|p=242}} Leta 720 je vojaški poveljnik (''džaguan'') Ketuju napadel vladajočega kitanskega vladarja Suoguja, ki je pobegnil v Jingdžov in poiskal kitajsko zaščito. General Šue Tai je dobil ukaz, naj kaznuje Ketujuja, vendar mu to ni uspelo in so ga ujeli skupaj s Suogujem in kraljem Kumošijev Li Dapujem. Ketuju je za novega kitanskega vladarja postavil Suogujevega bratranca Jujuja in poslal davek dvoru Tanga. Zaradi nesramnega ravnanja Ketujujevega odgovornega uradnika je Ketuju umoril kitanskega vladarja in prebegnil k Turkom. Leta 732 je Ketuju doživel poraz proti Tangu in pobegnil. Njegovi zavezniki Kumošiji so se predali Tangom. Leta 734 je Ketuju s podporo svojih turških zaveznikov premagal vojsko Tanga in nato izgubil bitko proti silam Tanga pod poveljstvom Džang Šouguija. Tangi so prepričali kitanskega vojaškega uradnika Li Guodžeja, da je umoril Ketujuja in kitanskega vladarja Čulieja, ki ga je ustoličil Ketuju.{{sfn|Xu|2005|p=245}} ====Jaonska plemenska zveza==== [[Slika:Liao Silver Crown.jpg|thumb|left|Kitanska pozlačena srebrna (moška) krona iz grobnice princese Čen (okoli 1012-1021<ref>{{Cite web|url=https://www.athenaartfoundation.org/mongolia-exh-review|title=athena art foundation — Mongolia exh review|website=Athenaartfoundation.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:Zhangfangshan_Liao_tomb_mural_(formatted).jpg|thumb|Slika iz grobnice, na kateri so upodobljeni Kitani s prapori, bobni in buzdovani]] Upor plemena Ketuju je leta 730 končal prevlado ljudstva Dahe. Li Guodže, poglavar plemena Jišihuo, in Nieli iz istega plemena sta ustanovila novo plemensko zvezo. Nieli je za vrhovnega vladarja Kitanov postavil Zuvuja, kagana iz jaonskega klana, on sam pa je postal vojaški poveljnik. Moč vojaškega poveljnika je v celotnem trajanju konfederacije dejansko presegala moč kagana.{{sfn|Xu|2005|p=116–117}} Deset plemen Jaonske konfederacije so sestavljala plemena Danlidžije, Jišihuo, Šihuo, Navej, Pinmo, Nahuidži, Džidžje, Šiva, Jaoni in Jila.{{sfn|Xu|2005|p=199}} Omenjena so tudi druga plemena, med njimi Jiši, Pin, Čute, Vukui, Niela, Tulubu in Tudžu.{{sfn|Xu|2005|p=120}} An Lušan, guverner dinastije Tang, je leta 751 in 755 dvakrat vdrl na ozemlje Kitanov. Kitani so ga med prvo invazijo močno porazili, v drugi pa je bil uspešen. An je nato vodil upor proti dinastiji Tang, v katerega je vključil tudi kitanske čete. Za svoje zaupnike je imel kitanskega evnuha Li Džuerja, ki ga je sam ukazal ksatrirati, in še dva moža, ki sta bila njegova osebna spremljevalca. Ko je An zbolel in začel zlorabljati svoje podrejene, so se na Lu Džuerja obrnili zarotniki, ki so nameravali ubiti Ana. Li Džuer in zarotnik Jan Džuang, ki ga je An pred tem pretepel, sta Ana ubila.<ref>{{cite book |last1=Liu |first1=Xu |author-link1=|trans-title= [[Stara knjiga Tanga|Chiu Tang shu]] |title=Biography of An Lu-shan, Issue 8 |date=1960 |publisher=University of California Press |pages=42, 43 |url=https://books.google.com/books?id=-gLJ47GlBUgC&pg=PA42 |issue=Issue 8 of Chinese dynastic histories translations |volume=8 of University of California, Chinese Dynastic Histories translations |translator-last1=Levy |translator-first1=Howard Seymour}}</ref><ref>{{cite thesis |page=41 |last=Chamney |first=Lee |date=Fall 2012 |title=The An Shi Rebellion and Rejection of the Other in Tang China, 618–763 |type=A thesis submitted to the Faculty of Graduate Studies and Research in partial fulfillment of the requirements for the degree of Master of Arts Department of History and Classics |publisher=University of Alberta |location=Edmonton, Alberta |url=https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20201105051102/https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-date=5 November 2020 |access-date=5 November 2020 |url-status=bot: unknown}}</ref> An Lušanov upor je zaznamoval začetek konca dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 48–49.</ref> ====Vzpon na oblast==== Po An Lušanovem uporu so Kitani postali vazali [[Ujguri|Ujgurov]] in hkrati plačevali davek Tangu, kar je trajalo od leta 755 do padca Ujgurov leta 840. Med letoma 756 in 841 je bilo zabeleženih 29 plačil davka Tangu.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Od leta 840 do vzpona [[Abaodzi]]ja so Kitani ostali vazali dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 50–53.</ref> Proti koncu tega obdobja so Kitani začeli vrsto večjih osvajalskih pohodov. Pod vladavino kagana Šjandžija (860?–882?) so podjarmili ljudstva Kumo Ši in Šivej.{{sfn|Xu|2005|p=262}} Proti ljudstvu Kumo Ši sta bila sprožena dva pohoda. Šjandži je ujel 700 gospodinjstev Kumo Šijev, ki so se kasneje pod Abaodzijem stalno naselila kot pleme Dieladieda. Abaodzijev oče Saladi je zajel 7000 gospodinjstev dinastije Ši in jih preselil v Činghe v regiji Raole zahodno od sodobnega okrožja Ningčeng.{{sfn|Xu|2005|p=171}} Med vladavino dinastije Šjantong (860–874) je Šjandži dvakrat poslal odposlance na dvor dinastije Tang.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Po poročanju ''[[Dzidži tongdžjan]]'' se je v obdobju Šjantongov ozemlje Kitanov drastično razširilo. Do Abaodzijevega prihoda na oblast so bili poraženi Kumo Šiji, Šiveji, Tatari, zahodni Turki in Džurčeni.{{sfn|Xu|2005|p=72}} ===Abaodzi (907–926)=== [[Slika:Northeast Asia at 900 Khitan Bohai border.png|thumb|250px|Kraljestvo Balhe leta 900]] [[Slika:Horse leading, mural(part) from Tomb in Aohan, Liao Dynasty.jpg|thumb|levo|200px|Kitan na freski v grobnici v Aohanu, Notranja Mongolija]] [[Slika:遼金兩種頭盔 (51588016667).jpg|thumb|250px|Čelade ina maska iz dinastije Ljao ali Džin]] [[Abaodzi]], posmrtno cesar Tajdzu iz Ljaa, je bil rojen leta 872 kot sin Saladija, poglavarja klana Jile. Po besedah odposlanca Jao Kuna iz Poznega Tanga, ki se je osebno srečal s kitanskim vladarjem, je bil Abaodzi izjemno visok in je meril 9 [[Či (mera)|či]] (več kot dva metra).{{sfn|Mote|1999|p=45}} Med Abaodzijevo vladavino je pleme Jila postalo največje in najmočnejše kitansko pleme, vendar je bila vsa oblast še vedno v rokah jaonskih kanov.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Pleme Jila je izhajalo iz Jišihuojev, ki so se naselili bližje hanski civilizaciji kot drugi Kitani. V 730. letih so Jile postali pleme, neodvisno od jaonskih kanov. Pod vplivom hanske kulture je Abaodzijev stari oče Jundeši (820–860?) postal prvi Kitan, ki je uvedel in pospeševal ustaljeno kmetijstvo. Abaodzijev stric Šulan je bil prvi Kitan, ki je prakticiral zidarstvo in gradil obzidana mesta. Hani iz plemena Jovdžov Džjeduši, ki so živeli južno Jilov, so pobegnili pred oblastjo Liu Rengonga in se z Abaodzijevim dovoljenjem naselili večinoma na ozemlju Jilov.{{sfn|Xu|2005|p=228–229}} Hanski kmetje do uvevli nove metode kmetovanja, hanski obrtniki pa so Kitane naučili predenja in tkanja. Sprejetje agrarne kulture hanskih beguncev in naprednejše organizacija dela so pleme Jila naredili veliko bogatejše od drugih Kitanov.{{sfn|Xu|2005|p=230–231}} Abaodzi je v svojo upravo vključil hanske intelektualce, kot so bili Kang Modži, Han Janhui in Han Džigu. Kang Modži je bil odgovoren za pravne zadeve med Kitani in Hani. Kasneje je nadzoroval gradnjo glavnega mesta. Han Janhui je bil imenovan za uradnika, odgovornega za vojaške zadeve, in je nadzoroval potlačeno hansko prebivalstvo, ga naselil in poskrbel, da ni pobegnilo. Han Džigu je sodeloval pri strategiji in odločanju. Kasneje je prevzel vodstvo oddelka za hanske zadeve in upravljal protokole zunanjih zadev. Združil je hanske institucije in kitanske običaje, da bi jih Kitani laže sprejeli.{{sfn|Xu|2005|p=234–235}} Abaodzi se je konec 9. stoletja naslavljal z dama juešali, kar pomeni poveljnik kaganove osebne straže.{{sfn|Xu|2005|p=183}} Leta 901 je bil na skupščini, sklicani vsaka tri leta, izvoljen za jinlidžina (poglavarja) Jile. Takrat še noben Kitan, razen njega, ni uporabljal [[Osebno ime|priimka]]. Pozneje je v 30. letih 10. stoletja Abaodzijev klan privzel priimek Jalu. Cesarjeva soproga je začela uporabljati priimek Šjao.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Po prihodu na oblast je napadel dinastijo Tang in [[Džurčeni|Džurčene]] in vzpostavil oblast nad [[Šiveji]] in [[Tatabi]]. Leta 903 je bil imenovan za jujueja, vrhovnega poveljnika vseh Kitanov, s čimer je postal drugi za jaonskim kaganom. Dve leti pozneje je povedel 70.000 konjenikov v Datong, da bi sklenil krvno bratstvo s šatuojskim vojskovodjo Li Kejongom. Z njim se je pogovarjal o kitanskem načinu nasledstva. Abaodzija je skrbelo, ker bi ga na naslednji skupščini čez tri leta lahko zamenjali. Li Kejong mu je povedal, da lahko neugoden izid volitev preprosto zavrne.{{sfn|Xu|2005|p=232}} Leta 907 je Abaodzi zahteval, da se ga imenuje za [[kagan]]a, in se s podporo s še sedmih plemen povzpel na vrhovni položaj Kitanov.{{sfn|Mote|1999|p=38–39}} Na tem položaju je takoj pobil druge kitanske poglavarje, kar je vznemirilo kitansko elito. Velik del elite je v njegovem dejanju videl korak do cesarskega položaja v slogu Hanov. Abaodzijeva vladavina je ostala neizpodbitna do leta 910, ko je prezrl kitanske pozive, naj nekdo drug iz njegove družine prevzame položaj kagana. Leta 912 in 913 so se mu poskušali z orožjem upreti člani njegove družine. Potem ko je bil prvi upor odkrit in zatrt, je Abaodzi pomilostil zarotnike. Po drugem uporu so bili pomiloščeni le njegovi bratje, drugi zarotniki pa so bili usmrčeni. Brata sta se poskušala ponovno upreti leta 917 in 918, vendar sta bila oba upora zlahka zatrta.<ref>Wittfogel and Feng (1946), 400–402.</ref>{{sfn|Mote|1999|p=41}} Leta 916 je Abaodzi prevzel naziv nebeškega cesarja, razglasil ime svojega vladarskega obdobja in zgradil konfucijanski tempelj. Svojega najstarejšega sina Jelu Beija je imenoval za prestolonaslednika in zahteval, da mu celotno plemstvo priseže zvestobo. Dve leti pozneje je dvor Ljaa preselil v Vrhovno prestolnico ([[Linhuangfu|Šangdžing]]), novozgrajeno obzidano mesto z velikim parkom in cesarskimi šotori na mestih, kjer so običajno stale kitajske palače. Abaodzi je spodbudil gradnjo še 30 obzidanih mest za svoje ujete podložnike Hane. Vrhovni prestolnici se je pridružila Vzhodna prestolnica ([[Dongdžing]]). Uprava cesarstva je bila razdeljena na severno upravo za stepske in plemenske zadeve, in južno upravo za priseljeno prebivalstvo in Hane. Obe instituciji sta vodila kanclerja. Severnega je imenoval klan cesarice soproge Šjao, južnega pa vladajoči klan Jelu.{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn| Wittfogel and Feng |1946|p=401}} Leta 917 je Abaodzi od države Vujue kot darilo dobil nafto.{{sfn|Needham|1986f|p=81}} Leta 920 je Abaodzi ukazal razviti kitansko pisavo, znano kot [[Kitanska pisava|kitanska velika pisava]]. Pisava je bila na videz podobna kitajski, vendar je bila zaradi odvzemanja in dodajanja potez za Hane poponoma nečitljiva. Leta 925 je prihod ujgurske delegacije Abaodzija spodbudil, da je svojemu mlajšemu bratu Jeluju Dieliju naročil, naj preuči stari ujgurski jezik. Ujgurski vpliv je privedel do razvoja kitanske male pisave z več fonetičnimi elementi. Kitanska pisava se je uporabljala za spominske napise na lesu in kamnu ter za vodenje evidenc v severni upravi. Dokumentov, napisanih v kitanski pisavi, se je ohranilo zelo malo, kar kaže, da jih je bilo tudi napisanih bolj malo. V južni upravi je bila upravni jezik kitajščina, ki so se je naučili mnogi Kitani, vključno z Abaodzijevimi sinovi.{{sfn|Mote|1999|p=43–44}} V pogovoru z Jao Kunom, odposlancem iz poznega Tanga, je Abaodzi dejal, da tudi sam govori kitajsko, vendar ne v prisotnosti Kitanov, ker se je bal, da bi posnemali Hane in se pomehkužili.{{sfn|Mote|1999|p=47}} Abaodzi je med svojo vladavino napadel številna sosednja ljudstva in eksponentno razširil svoje ozemlje. Proti stepskim nomadom je leta 908 vodil pohod proti [[Šiveji|Šivejem]], leta 910 proti [[Tatabi|Tatabom]], leta 912 proti [[Zubuji|Zubujem]] ter leta 915 in 919 proti [[Kongrati|Kongratom]].{{sfn|Twitchett|1994|p=60}} Od leta 922 do 923 je napadal dinastijo Jin in njeno naslednico [[Kasnejši Tang]].{{sfn|Mote|2003|p=44}} Leto pozneje je napadel [[Tatari|Tatare]].{{sfn|Whiting|2002|p=307}} Njegove kampanje so se nadaljevale vse do njegove smrti leta 926 z osvojitvijo [[Kraljestvo Balhe|kraljestva Balhe]] in ustanovitvijo marionetnega kraljestva [[Dongdan]].{{sfn|Xiong|2009|p=66}} Večino prebivalcev Balheja so preselili v današnji [[Ljaoning|Liaoning]]. Uničenje kraljesta Balhe je povzročilo nastanek treh neodvisnih ljudstev, ki niso bila pod oblastjo Kitanov: severozahodnega ljudstva Balhe v sodobnem Heilongdžjangu, ljudstva Balhe zahodno od reke Jalu in države Džeongan v zgornji dolini reke Mudan, ki je nastala po razpadu Dongdana.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}{{sfn|Crossley|2016|p=18}} Abaodzi je umrl zaradi [[tifus]]a 6. septembra 926 v starosti 54 let.{{sfn|Mote|1999|p=47}} [[Slika:Rest Stop for the Khan.png|thumb|center|800px|''Džuošje tu'', slika iz 10. stoletja, ki prikazuje počivališče kitanskega kana]] ===Tajdzong (926-947)=== [[Slika:KhitanMural.jpg|thumb|250px|Kitanski fantje in dekleti]] [[Slika:Guard, Fresco, Liao Dynasty, Chifeng Museum.jpg|200px|thumb|Kitan s kijem]] Jelu Deguang, posmrtno cesar [[Tajdzong]] iz Ljaa, je bil drugi sin Šulu Ping (cesarice Jingtjan) in ne prvi v vrsti kandidatov za kitanski prestol. Njegov starejši brat, 26-letni naslednik Jelu Bej, je bil zaradi svojih intelektualnih dejavnosti za konservativno kitansko elito nespodoben za kitanskega vladarja. Kot polihistor je bil Jelu Bej spreten v slikanju, pisanju v kitanščini in kitajščini ter imel veliko osebno knjižnico. Imel je tudi okus za kitajsko kulturo, glasbo, medicino in prognoziranje. Kitajski sistem prvorojenstva med Kitani ni bil običajen, saj so svoje voditelje volili že od časa konfederacije Daha. Cesar Abaodzi je zato od svojih poglavarjev zahteval prisego zvestobe sinu Jelu Beju, ko ga je razglasil za naslednika.{{sfn|Mote|1999|p=51}} Bejeva mati Šulu Ping, ki je bila izjemno močna oseba, poveljevala več tisoč konjenikom in vodila vojake na pohodih, je kot regentka prevzela oblast nad vsemi vojaškimi in civilnimi zadevami, potem ko si je odrezala desno roko, da bi jo pokopali skupaj z možem. Šulu Ping je zaradi njegovih kitajskih nagnjenj sama zavrnila svojega prvega sina kot dediča in uporabila ves svoj vpliv, da se je nasledstvo preneslo na njegovega mlajšega brata Deguanga, ki je sodeloval v pohodih v letih 922–923 in 924–925. Proti koncu leta 927 se je Bej obrnil na svojo mater in uradno umaknil svojo kandidaturo in prestol je nasledil Deguang.{{sfn|Twitchett|1994|p=68–69}} Bej je ostal vladar kraljestva Dongdan v nekdanjem kraljestvu Balhe, ki mu ga je podaril oče za sodelovanje v njegovi osjitvi.{sfn|Mote|1999|p=49–51}} Tajdzong je v bratu še vedno videl grožnjo in je leta 929 ukazal, da se glavno mesto Dongdan in vsi njegovi prebivalci preselijo v vzhodno prestolnico Dongdžing. Dongdan je izgubil svoj pol-avtonomni status. Leta 930 je Bej po morju pobegnil na dvor Poznega Tanga, kjer ga je Li Sijuan sprejel kot častnega gosta. Leta 937 je Beja ubil Ši Džingtang, ki je strmoglavil dinastijo Pozni Tang in kot lutka Kitanov vladal Poznemu Džinu (Pet dinastij).{{sfn|Twitchett|1994|p=69}} Leta 929 so se uprli [[Kongrati]]. Istega leta je Tajdzong poslal svojega mlajšega brata Jeluja Lihuja napast cesarja dinastije Pozni Tang pri Datongu in leta 933 sam vodil pohod proti nekaterim tanguškim plemenom. Najobširnejša širitev kitanskega ozemlja v tem obdobju je bila posledica politične nestabilnosti na jugu. Leta 933 je umrl cesar Poznega Tanga. Njegov sin Li Conghou je zdržal le pet mesecev, preden ga je ubil njegov posvojitelj Li Congke. Li Congke je ukazal, naj močnega guvernerja Ši Džingtanga premestijo pod strožji nadzor dvora, kar je privedlo do Šijevega upora. Ši Džingtang je pod pritiskom Li Congkeja poiskal pomoč pri Kitanih. Tajdzong mu je poslal 50.000 konjenikov, ki so pri Tajjuanu premagali vojsko Poznega Tanga. 28. novembra 936 so Kitani Ši Džingtanga postavili za cesarja Poznega Džina. Leta 938 je marionetni cesar dinastije Pozni Džin prenesel [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]] na Kitane in jim omogočil dostop do strateških utrdb severne Kitajske in osrednjega nižavja.{{sfn|Twitchett|1994|p=70}} V tedanjem Pekingu je bila zgrajena nova južna prestolnica (Nandžing).{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn|Wittfogel|Feng |1946|p=401}} Ši Džingtang se je obnašal kot vazal in je celo dovolil kitanskim odposlancem, da prečkajo njegovo ozemlje, da bi stopili v stik z Južnim Tangom, njegovim geopolitičnim tekmecem.{{sfn|Twitchett|1994|p=71}} Ši Džingtang je umrl leta 942. Njegov nečak in naslednik Ši Čonggui je prišel pod vpliv protikitanskega dvora, ki ga je vodil vojaški poveljnik Džing Janguang. Leta 943 je Ši Čonggui odvzel Kitanom trgovske privilegije v Kajfengu in zaplenil njihovo premoženje, njihovega predstavnika pa poslal nazaj na kitanski dvor. Tajdzong ga je naslednje leto napadel, a je leta 945 doživel poraz in moral z bojišča pobegniti na kameli. Kitani so z vztrajnostjo izčrpali sile Jinov in leta 946 se je Du Čongvej, vrhovni poveljnik Jinov, predal. V začetku leta 947 je Tajdzong brez odpora vstopil v Kajfeng. Cesar Džina in njegova družina so bili izgnani, vojska pa razorožena in razpuščena. Konji so bili zaplenjeni. S to veliko zmago je Tajdzong formalno sprejel dinastično ime Veliki Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=73}}{{sfn|Mote|1999|p=40}} Z osvojitvijo dinastije Pozni Džin je dinastija Ljao dobila žadni pečat prenosa države (''čuanguo juši''). Ideološko se je Ljao zato imel za legitimnega naslednika Poznega Džina in vladarja Kitajske. Za dinastični element so izbrali element Vode, ki je v zaporedju petih elementov stvarjenja (''wuxing'') sledil Kovinam, dinastičnemu elementu Poznega Džina. Za svojo dinastično barvo so izbrali tudi črno barvo elementa Vode.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=&quot;Legitimation Discourse and the Theory of the Five Elements in Imperial China.&quot; Journal of Song-Yuan Studies 44 (2014): 325–364|journal=Journal of Song-Yuan Studies|date=January 2014|volume=44 |issue=1 |page=325 |doi=10.1353/sys.2014.0000|s2cid=147099574|url=https://www.academia.edu/23276848|language=en}}</ref> Njegova zmaga ni trajala dolgo. Ker vojska ni imela zadostnih zalog, so Kitani brezobzirno plenili mesto in podeželje in lokalnemu prebivalstvu naložili visoke dajatve. Prebivalci so bili zato ogorčeni in so jih napadli. Namesto da bi ostali in upravljali osvojeno mesto, so se Kitani odločili, da bodo vse dragocenosti, uradnike Džina in dvorne gospe, zemljevide in glasbila poslali v svojo prestolnico. Tajzong se je zatem soočil z novo grožnjo iz Tajjuana, kjer je Liu Džijuan ustanovil novo dinastijo Pozni Han (Pet dinastij). Okupacija Kajfenga je trajala tri mesece, preden se je Tajdzong umaknil. Malo preden je prišel na svoje ozemlje je nenadoma zbolel in 18. maja 947 umrl blizu današnjega Šidžjadžuhuanga, star 45 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=74}} [[Slika:Anonymous-The King of Dongdan Goes Forth.jpg|thumb|center|800px|''Kralj Dongdana gre naprej'' (東丹王出行圖), slika na svileni tkanini velikosti 146,8 x 77,3 cm; Dvorni muzej v Tajpeju; sliko se pripisuje Li Dzanhuaju (李贊華 909–946), lahko pa bi bila delo kakšnega kasnejšega umetnika]] ===Šidzong (947–951)=== [[Slika:MongolHuntersSong.jpg|250px|thumb|Kitani na lovu z ujedami, 9.-10. stoletje]] Jelu Ruan, posmrtno cesar [[Šidzong |Šidzong iz Ljaa]], je bil sin Jelu Beija, sina prvega kitanskega cesarja [[Abaodzi|Tajdzuja]]. Cesar Tajdzong se je očitno dogovoril s svojim bratom Beijem in za svojega naslednika izbral Beijevega sina. Tajdzonga je po Beijevem odhodu leta 930 vzgajal stric, s katerim je imel zelo tesen odnos. Ruan je sodeloval v invaziji na Kasnejši Džin in si prislužil sloves sposobnega bojevnika in poveljnika. Po Tajdzongovi smrti se je Ruan pred "očetovo krsto" razglasil za cesarja. Ruanova stara mati Šuli Ping, cesarica Jingtjan, je temu nasprotovala in dala prednost nasledstvu svojega tretjega sina in Tajdzongovega mlajšega brata Jelu Lihuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=75}}{{sfn|Johnson|2011|p=125}} Šulu Ping je Lihuja razglasila za cesarja in ga z vojsko poslala napast Ruana, da se ne bi vrnil v prestolnico. Lihu je bil poražen. Šuli Ping je nato s svojo vojsko napadla Ruana in bila tudi sama poražena. Po sklenitvi miru je Ruan uradno postal cesar Šindzong. Cesarico in Jelu Lihuja je izgnal iz prestolnice, s čimer je končal njune politične ambicije. Šidzong je pričakoval, da bo s tem utrdil svoj položaj, a je bil kmalu razočaran, ker so notranje razmere v dinastiji Ljao ostale nestabilne. Leta 948 je Tajdzongov drugi sin Jelu Tjande skoval zaroto za umor cesarja. Zarota je propadla, vendar je bilo zarotnikom prizaneseno. Šuli Pingin nečak Šjao Han je naslednje leto skoval novo zaroto proti Šidzongu, a je tudi ta propadla. Šjao Hanu je bilo tudi tokrat prizaneseno, po neuspeli tretji zaroti pa je bil usmrčen.{{sfn|Twitchett|1994|p=76}} Leta 947 je bil Šindzongov načrtovani napad na [[Gorjeo]] prekinjen, ko so Kitani spoznali, da je sovražnikova obramba močnejša, kot so domnevali.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Leta 949/950 je Šidzong napadel Kasnejši Han. Konec leta 951 se je odločil napasti Kasnejši {{pk|Zhou|pokaži_pinjin=1}}. Pred odhodom na pohod so se Šidzong in njegovo spremstvo po žrtvovanju očetu napili. Čage, sin Abaodzijevega mlajšega brata Anduana, je izkoristil priložnost in Šidzonga ubil. Čageja so usmrtili. Šidzong je umrl star 33 let in ni imel dovolj starega sina, ki bi podedoval prestol. Šidzongovo vladavino je zaznamovala vrsta uporov znotraj njegove širše družine. Čeprav je vladal le štiri leta, je formaliziral dvojni sistem vladanja, ki je strukturo dinastije Džin približal modelu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]].{{sfn|Twitchett|1994|p=76–81}} ===Mudzong (951–969)=== [[Slika:Geyuan Temple 1.JPG|thumb|[[Tempelj Gejuan]], zgrajen leta 966, je najstarejša ohranjena zgradba iz dinastije Ljao]] Jelu Džing, posmrtno cesar [[Mudzong]], je bil naslednik svojega bratranca, cesarja [[Šidzong]]a. Mudzong je bil velik pivec in je večino časa preživel bodisi na lovu bodisi v spanju. Kitajci so ga zato imenovali Speči princ.{{sfn|Twitchett|1994|p=81}} Prvo polovico njegove vladavine je zaznamovala nenehna nestabilnost v družini. Šidzongov mlajši brat Louguo je z enim od svojih stricev skoval zaroto, da bi prebegnil k [[Kasnejši Džov|Kasnejšemu Džovu]]. Ko so zaroto odkrili, so ga usmrtili. Leta 953 je proti cesarju zarotil sin Jelu Lihuja po imenu Van. Vanu so prizanesli, njegovi sozarotniki pa so bili usmrčeni. Leta 959 je Dilje, eden od Louguovih sozarotnikov, načrtoval nov upor. Naslednje leto so zaradi načrtovanja upora aretirali Vanovega starejšega brata Šijina. V zaroto so vpletli tudi Luhuja, ki je kasneje v ječi umrl.{{sfn|Twitchett|1994|p=81–82}} Med Mudzongovo vladavino je Ljao leta 952 pomagal [[Severni Han|Severnemu Hanu]] pri odbijanju napadov Kasnejšega Džova. Džov je leta 954 ponovno napadel Han in Kitani so mu spet priskočili na pomoč. Kitani so pomotoma ujeli nekaj hanskih vojakov in jih osvobodili. Hanski odposlanci so nekajkrat obiskali Ljao, da bi se dogovorili o strateških zadevah. Cesar Šidzong iz Kasnejšega Džova je bil prepričan, da se dinastija Ljao pripravlja na napad na Džov. Leta 958 so Hani poročali o ponovnih napadih Džova. Naslednje leto je Džov napadel Ljao in zavzel nekaj mejnih prefektur. Mudzong se je odpravil proti jugu, da bi zaustavil invazijo Džova, medtem pa je cesar Džova zbolel in se moral vrniti v Kajfeng. Kmalu zatem je umrl in napadalci Džova so se umaknili.{{sfn|Twitchett|1994|p=82–83}} Leta 960 je Kasnejši Džov nadomestila dinastija Song, ki je leta 963 napadla Han in bila s pomočjo Kitanov odbita. Med dinastijama Ljao in Song je bilo v letih 963 in 967 nekaj obmejnih spopadov.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}} Leta 965 je bilo nekaj manjših sporov s [[Šiveji]] in [[Kongrati]], sicer pa je bila severna meja Ljaa mirna.{{sfn|Twitchett|1994|p=83}} Leta 969 je Mudzong cel mesec pijančeval, začel nasilno in nerazumno ravnati in ubil nekaj svojih telesnih stražarjev. 12. marca ga je šest njegovih osebnih spremljevalcev umorilo. Star je bil 37 let. Mudzong je bil drugi in zadnji cesar Ljaa, ki je nasledil [[Abaodzi]]ja in ni bil neposredni potomec Jelu Beija.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}}{{sfn|Mote|1999|p=52}} ===Džingdzong (969–982) === [[Slika:China, Northern, Liao dynasty - Pair of Boots - 1992.349 - Cleveland Museum of Art.jpg|thumb|Kitanski svileni škornji]] Jelu Šjan, posmrtno cesar [[Džingdzong]], je bil sin cesarja Šidzonga. Med njegovo vladavino se je obdobje [[Pet dinastij in deset kraljestev|petih dinastij in desetih kraljestev]] končalo z vzponom [[Dinastija Song|dinastije Song]], ki je leta 960 nadomestila Kasnejši Džov. Songi so do leta 978 premagali vse konkurenčne države razen [[Severni Hana|Severnega Hana]]. Vladarji Severnega Hana so se zavedali svojega negotovega položaja in okrepili svoje vezi z Ljaom z mesečnimi izkazi vljudnosti, začenši leta 971. Leta 974 so se Songi začeli pogajati z Ljaom o morebitnem sporazumu o nevtralnosti. Diplomatska prizadevanja so se končala neuspešno in Songi so leta 976 in 977 napadli Han, a jih je obakrat odbila intervencijska vojska Ljaa. Z osvojitvijo Vujueja leta 978 so Songi vse svoje sile osredotočili na invazijo na Han. Tokrat so prestregli sile Ljaa, namenjene na pomoč Hanu, in jih uničili. Poleti 979 je cesar Tajdzong iz Songa zavzel Tajjuan in priključil Severni Han k svojemu cesarstvu. Tajdzong je nato naredil katastrofalno napako, ko je napadel Ljao. Njegove preobremenjene in utrujene čete so v začetnih spopadih nekajkrat zmagale, ključno bitko na reki Gaoljang pa so izgubile. Cesar je bil ranjen in je pobegnil proti jugu. Ljao je izkoristil zmago in leta 980 na kazenski ekspediciji premagal vojsko dinastije Song. V naslednjem pohodu leta 982 je bila vojska Ljaa poražena in Džingdzong se je moral umakniti.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Razen konflikta s Songom je imel Ljao leta 973 težave tudi s [[Tanguti]]. Leta 975 je konflikt z ostanki ljudstva Balhe privedel do neuspešne invazije na Džeongan.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Na ozemlju Ljaa so leta 973 in 976 plenili Džurčeni. Leta 981 so ujeti kitajski vojaki poskušali ustoličiti Šijinovega sina. Načrt je propadel in Šijin je bil prisiljen narediti samomor.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Leta 977 je bila izven Južne prestolnice ustanovljena izpitna dvorana.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} Med Džingdzongovo vladavino je večino upravnih in vojaških zadev opravljala njegova cesarica Šjao Janjan (cesarica Čengtjan). Džindzong je bil pogosto bolan in pogosto ni mogel voditi državnih zadev. Vsi uradniki in generali so o pomembnih zadevah razpravljali s cesarico. Sprejete odločitve je Džindzong samo uradno potrjeval in objavljal. O vojaških zadevah je dejansko odločala cesarica, ki je bila prava vladarica Kitanov.{{sfn|Johnson|2011|p=127}} 13. oktobra 982 je Džingdzong med lovom zbolel in v svojem taboru umrl. Star je bil 34 let. Pred smrtjo je za svojega naslednika imenoval svojega najstarejšega sina, 11-letnega Longšuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} ===Šengdzong (982–1031)=== [[Slika:993 Khitan Goryeo invasion.png|thumb|Prvi spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 993]] [[Slika:Liao and Song Dynasties.png|thumb||Kitanska invazija na Song leta 1004]] [[Slika:1018 Goryeo Khitan invasion.png|thumb|Tretji spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 1018]] [[Slika:契丹冠 06.jpg|thumb|Kroni feniksa in zmaja]] Jelu Longšu, posmrtno cesar [[Šengdzong]], je bil naslednik svojega očeta. Ob prihodu na prestol je bil star komaj 11 let, zato je njegova mati Šjao Janjan, cesarica vdova Čengtjan, vladala vse do svoje smrti leta 1009 kot regentka s še tremi ministri, od katerih sta bila dva Kitajca.{{sfn|Twitchett|1994|p=87–88}} Bila je izjemno sposobna vladarica, bistra tako v politiki kot v vojskovanju, saj je sama poveljevala ordi, ki je lahko štela tudi 10.000 konjenikov. Po pisanju v ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini Ljaa]]'' je bila večina Šengdzongovih uspehov posledica materinih navodil.{{sfn|Twitchett|1994|p=91}} Cesaričina avtoriteta je bila takšna, da je Šengdzonga tudi potem, ko je že odrasel, javno grajala in tepla.{{sfn|Johnson|2011|p=129}} Han Derang, s katerim je bila zaročena in z njim imela sina, je postal eden njenih glavnih svetovalcev in se povzpel na položaj vrhovnega poveljnika Severnega kanclerstva, ki je bil običajno rezerviran za klana Jelu in Šjao.{{sfn|McMahon|2013|p=262}} Pod regentstvom Šjao Janjan in vladavino Šengdzonga je bilo v državni upravi doseženih več napredkov. Leta 983 je bilo ukazano, da se za potrebe severnega dela cesarstva zakonik Tanga prevede v kitanščino, leta 994 pa je bilo odločeno, da bo vsak Kitan, ki bo zagrešil enega od desetih gnusnih zločinov, deležen enake kazni kot Kitajec. Leta 1027 je bila ukazana revizija pravnega zakonika v kitajskem slogu.{{sfn|Twitchett|1994|p=94}} Leta 988 je bil opravljen prvi državni izpit (''džinši''), potem pa se je takšna praksa nadaljevala do konca dinastije.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} V državno upravo sta bila kljub temu sprejeta samo dva ali trije diplomanti od desetih. Izpiti so se osredotočali na lirično poezijo in rapsodije, opravljali pa so jih le Kitajci.{{sfn|Crossley|1997|p=22}} Leta 991 so bili izdelani prvi uradni zapisi. Tisti iz časa Džingdzongove vladavine so obsegali 20 poglavij. Pravila o tem, katere zadeve je treba zabeležiti, so bila sprejeta leta 1011.{{sfn|Twitchett|1994|p=93}} Leta 991 so Kitani izvedli svoj prvi splošni popis prebivalstva, leta 994 izdelali svoj koledar in leta 997 opravili še en popis prebivalstva.{{sfn|Twitchett|1994|p=96}} [[Tatabi]] so bili do leta 997 popolnoma vključeni v kitansko upravo. Ureditev vazalstva in plačevanja davkov je bila opravljena že med vladavino cesarja [[Tajdzong]]a, vrsta reform med letoma 994 in 997 pa je vse to odpravila. Kralj Tatabov je postal plačan državni uradnik, na ozemlju Tatabov pa so bile ustanovljene upravne enote v kitajskem slogu. Prestolnica Tatabov je postala 'osrednja prestolnica' (''džongdžing'') in dobila notranje in zunanje obzidje in konfucijski tempelj. Med letoma 1018 in 1020 so bile zgrajene prve javne zgradbe.{{sfn|Twitchett|1994|p=98}} Vojaško so bili Kitani v konfliktih tako z dinastijo Song kot s korejskim kraljestvom Gorjeo. Leta 986 je cesar Tajdzong iz Songa izvedel trojno invazijo in hitro premagal kitansko mejno obrambo, po prodoru globoko na kitansko ozemlje pa se je stanje obrnilo. Cesarica vdova in njen 15-letni sin Šengdzong sta se s svojo vojsko osebno soočila z vojsko Songov.{{sfn|McMahon|2013|p=261}} Vojska Songa, daleč od virov oskrbe, je bila obkoljena in uničena. Kitanska zmaga je bila zelo odmevna. Obmejna ozemlja so bila med invazijo opustošena. Veliko ljudi je zapustilo svoje domove, kar je imelo dolgotrajne posledice.{{sfn|Twitchett|1994|p=99}} Leta 986 se je Tangut Li Džinčjan podredil Kitanom. Kasneje se je poročil s princeso iz kitanske cesarske družine in postavljen za kralja Šjaja.<ref>{{Cite web|url=http://archive.org/details/columbiachronolo00john|title=Columbia chronologies of Asian history and culture|first=John Stewart|last=Bowman|date=6 March 2000|publisher=New York : Columbia University Press|via=Internet Archive}}</ref> V letih 985–986 so Kitani napadli Čongan in leta 991 ustanovili tri vojaške kolonije v spodnji dolini reke Jalu. Čongan so priključili svojemu cesarstvu.{{sfn|Crossley|2016|p=18}}{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}<ref name="BirthDeath">據《渤海国记》：“定安国王大氏、乌氏迭见其理不可晓。渤海亡，始建国，下讫淳化二年，凡六十四年。”</ref> Zadnji odpor Čongana se je končal leta 999.{{sfn|Bielenstein|2005|p=217}} Leta 992 so Kitani z veliko vojsko napadli Gorjeo in postavili ozemeljske zahteve vzdolž reke Jalu. Gorjeo je zaprosil za pomoč dinastijo Song, s katero je imel sklenjeno zavezništvo, vendar pomoči ni dobil. Kitani so vztrajno napredovali proti jugu do reke Čeongčeon in nato pozvali Gorjeo k pogajanjem. Sprva so zahtevali popolno predajo in namesto tega sprejeli Gorjeo kot vazalno državo. Gorjeo so prisilili, da je sprejel koledar dinastija Ljao in prekinil vazalne odnose s Songom.{{sfn|Hyun|2013|p=106}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=103}} V Gorjeo so bila vključena ozemlja med mejo Ljaja in reko Jalu, do takrat v posesti Džurčenov.<ref>{{cite book|last1=Kim|first1=Djun Kil|title=The History of Korea, 2nd Edition|publisher=ABC-CLIO|isbn=9781610695824|page=66|url=https://books.google.com/books?id=IgxvBAAAQBAJ&q=%22He+argued+two+reasons+for+the+claim%3A+%281%29+Goryeo+is+the+genuine+successor+of+Goguryeo%22|access-date=30 July 2016|language=en|date=2014-05-30}}</ref>{{sfn|Yun|1998|p=64}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=102}} Leta 994 so se začele redne diplomatske izmenjave med Kitani in Gorjeom.{{sfn|Twitchett|1994|p=103–104}} Po zavarovanju meje z Gorjeom so Kitani leta 994 napadli dinastijo Song in oblegali Dzitong. Branilci mesta so jih odbili z ognjenimi puščicami.{{sfn|Needham|1986f|p=148}} Pohodi proti dinastiji Song so se ponovno začeli leta 999. Na bojišču so bili na splošno uspešni, vendar niso uspeli pridobiti nič pomembnega. Leta 1004 sta Šengdzong in njegova mati izvedla bliskovito akcijo in prodrla vse do obrobja [[Kajfeng]]a, prestolnice dinastije Song. Cesar Džendzong iz Songa se je s Kitani srečal v Čanjuanu, majhnem mestu ob Rumeni reki, in januarja 1005 podpisal [[Čanjuanski sporazum]], ki je določal, da bo Song Ljau vsako leto plačeval davek v svili in srebru, da se bosta cesarja drug drugega imela za enakopravna, da bosta dokončno določila sporne meje in da bosta dinastiji obnovili prijateljske odnose. Višina davkov se je kasneje povečala zaradi strahu dinastije Song, da bi Kitani sklenili vojaško zavezništvo z dinastijo [[Zahodna Šja]]. Med Kitani in dinastijo Song več kot stoletje po podpisu sporazuma ni bilo večjih vojn.{{sfn|Mote|1999|p=69–71}} Del meje, ki jo je določal sporazum, je potekal na lahko prehodni severnokitajski nižini v [[Hebej]]u. Songi so na tej meji zgradili niz utrdb, da bi preprečili morebitne napade kitanske konjenice.<ref>{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=Frontier, Fortification, and Forestation: Defensive Woodland on the Song–Liao Border in the Long Eleventh Century|date=2018|journal=Journal of Chinese History|language=en|volume=2|issue=2|pages=313–334|doi=10.1017/jch.2018.7|issn=2059-1632|doi-access=free}}</ref> Leta 1009 je gorjeojski general Kang Čo umoril Mokdžonga Gorjeojskega in na prestol postavil Hjeondžonga Gorjeojskega, da bi sam postal fantov regent. Kitani so v Gorjeo takoj poslali vojsko 400.000 mož, ki je imela sprva nekaj uspehov in neuspešnih pogajanj, potem pa se je začelo desetletje neprekinjenega vojskovanja. Leta 1018 so Kitani utrpeli velik poraz v bitki pri Gvidžuju. Naslednje leto so zbrali novo vojsko za napad na Gorjeo, vendar do invazije ni prišlo, ker je bil dosežen kompromis. Leta 1020 je kralj Hjeondžong nadaljeval s plačevanjem davkov in leta 922 so Kitani uradno priznali legitimnost Hjeondžongove vladavine. Istega leta je odposlanec Ljaa Hjeondžonga uradno postavil za kralja. Ko je Hjeondžong leta 1031 umrl, je dvor Ljaa za kralja imenoval njegovega naslednika Vang Huma. Gorjeo je prekinil odnose s dinastijo Song, Ljao pa je Gorjeu odstopil ozemlje okoli reke Yalu. Odnosi med Ljaom in Gorjeom so ostali mirni do konca dinastije Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=111–112}} Leta 1006 je kraljestvo Guiji poslalo davek na Šengdzongov dvor, kar ga je očitno spodbudilo k napadu na Ujgursko kraljestvo Gandžov. Pohodi proti [[Ujguri|Ujgurom]] iz Gandžova so potekali leta 1008, 1009 in 1010. Bili so le delno uspešni, povzročili pa so deportacijo dela ujetega prebivalstva. Leta 1027 so Kitani oblegali Gandžov, vendar jim mesta ni uspelo zavzeti. Obleganje se je končalo katastrofalno, ko so jih iz zasede napadli Zubuji.{{sfn|Twitchett|1994|p=121}} V dvajsetih letih 11. stoletja je Južna oblast poskušala razširiti svoj davčni sistem na Balhe iz propadlega kraljestva Dongdan, ki so prej morali plačevati le letni davek. Leta 1029 se je Kitanom uprl Da Janlin, daljni potomec kraljeve družine Balhov. Aretiral je uradnike Ljaa in razglasil svojo dinastijo Šing Ljao. Poiskal je pomoč pri Gorjeu in pripadnikih plemen Balhov, ki so služili v vojski, vendar se mu niso hoteli pridružiti. Novemu režimu se je pridružila le peščica Džurčenov. Leta 1030 je Šing Ljao z zavezniki Džurčeni in Gorjeom premagal napadalce iz Ljaa pod vodstvom generala Punuja.<ref name=hershey>{{cite thesis |first=Zachary |last=Hershey |title=The Ecological, Economic, And Ethno-Cultural Frontiers Of North China: State Formation In The Eastern Intermediate Zone – a History Of The Qai 奚 |publisher=University of Pennsylvania |url=https://repository.upenn.edu/dissertations/AAI28775145/ |page=229}}</ref> Leto kasneje je Da Janlina izdal eden od njegovih častnikov in njegova kratkotrajna dinastija se je končala. Staro plemstvo Balhov se je naselilo v bližini Vrhovne prestolnice, drugi pa so pobegnili v Gorjeo.{{sfn|Twitchett|1994|p=113–114}} Šengdzong je umrl 25. junija 1031, star 60 let. Na smrtni postelji je svojima ministroma Šjao Šjaomu in Šjao Šjaošjanu zaupal, da za njegovega naslednika ustoličita njegovega najstarejšega sina, 15-letnega Jelu Dzongdžena.{{sfn|Twitchett|1994|p=114}} ===Šingdzong (1031–1055)=== [[Slika:契丹冠 08.jpg|thumb| |Zmajeva krona dinastije Ljao, izdelana v dinastiji Song in kot davek podarjena dinastiji Ljao <ref>{{Cite web|url=https://www.slam.org/collection/objects/41604/|title=Crown|website=Slam.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:契丹冠 01.jpg|thumb|Krona dinastije Ljao]] [[Slika:鎏金银扞腰06272.jpg|thumb|Krona dinastije Ljao]] Petnajstletni Jelu Dzongdžen, posmrtno cesar Šingdzong iz Ljaa, je bil sin cesarja [[Šengdzong]]a in [[Šjao Novdžin]], ene od njegovih nižjih soprog. Dzongdžen je bil kljub svojemu nižjemu statusu vzgojen kot posvojeni sin cesarice Čitijan (Šjao Pusage). Šjao Novdžin je organizirala zaroto proti svoji dolgoletni rivalki Čitijan. Čintijan so izgnali in jo nato prisilili, da je storila samomor. Novdžin se je razglasila za regentko, svoj rojstni dan razglasila za državni praznik in začela voditi dvor ter opravljati dolžnosti, ki so bile običajno v pristojnosti cesarjev. Leta 1034 je Novdžin skovala novo zaroto, da bi Šingdzonga nadomestila z njegovim mlajšim bratom Džongjuanom, ki ga je sama vzgojila. Džongjuan ni hotel biti del zarote in je načrte njune matere izdal Šingdzongu. Novdžin je bila izgnana v Šengdzongov mavzolej. Džongjuan je bil za razkritje zarote nagrajen z nazivom 'cesarski mlajši brat' in zasedel vrsto visokih položajev: vrhovnega poveljnika vojske, severnega komisarja za vojaške zadeve in podkralja južne prestolnice.{{sfn|Twitchett|1994|p=114–116}} Novdžinini sorodniki so obdržali svoje položaje na dvoru. Leta 1037 se je Šingdzong poskušal spraviti z nasprotniki in začel z Novžin ravnati z velikim spoštovanjem in jo obiskovati. Njenega brata Šjao Šjaomuja je imenoval za severnega kanclerja. Leta 1039 se je Novdžin vrnila v prestolnico in se podvrgla slovesnosti ponovnega rojstva, da bi simbolično ponovno vzpostavila svoj položaj. Dinastija Song ki je začela pošiljati samo njej namenjene odposlance, da bi ji izkazovali spoštovanje.{{sfn|Twitchett|1994|p=115}} Leta 1036 je bil objavljen ''Šinding tjaodži'', zakonik dinastije Ljao. Vseboval je 547 členov in zbral vse zakone, sprejete od [[Abaodzi]]jeve vladavine. Leta 1046 je bilo vsem lokalnim upraviteljem naloženo, da vse sodne primere posredujejo Glavni prestolnici. Zakonik je bil leta 1051 revidiran. Splošni rabi zakonika je nasprotovala Džongjuanova prokitanska frakcija. Leta 1043 je bilo Kitajcem v južnih območjih države prepovedano imeti loke in puščice. Leta 1044 so bili na Džongjuanov predlog v vseh prestolnicah postavljeni kitanski policijski inšpektorji za zaščito kitanskih interesov. Leta 1046 je bilo Kitanom prepovedano prodajati sužnje Kitajcem.{{sfn|Twitchett|1994|p=116}} Na drugi strani so se omejitve za Balhe sprostile. Dovoljeno jim je bilo igrati polo, ki je sicer veljal za vojaško urjenje.{{sfn|Twitchett|1994|p=116–117}} Med Šingdzongovo vladavino je Ljao vojaško nazadoval. Številne vojne v prejšnjih desetletjih so močno izčrpale prebivalstvo. Konec tridesetih let 11. stoletja je Šingdzong svoje ministre prosil za nasvet, kako se spopasti z naraščajočo stisko, osiromašenjem, notranjim nezadovoljstvom in razbojništvom zaradi pretiranih zahtev vojske. Konfucijanski učenjak Šjao Handžjanu se je zavzemal za umik preobremenjenih garnizij z oddaljenih meja in prenehanje ekspanzionistične politike, ki je vključevala neuporabna ozemlja. Vojska bi morala biti skoncentrirana na ključnih območjih na jugu in vzhodu države. Leta 1039 je bil izveden popis prebivalstva, ki je dal osnovo za novačenje. Vojski je primanjkovalo konj, zato je bilo žrtvovanje konj in volov na slovesnostih od leta 1043 prepovedano. Vojaške enote so bile leta 1046 vpisane v registre, ki so bili leta 1051 revidirani. Cesarja je skrbela tudi kakovost usposabljanja čet, zlasti kitajskih, ki so se specializirale za topništvo in samostrele. Kitajske čete je okrepil s kitansko konjenico.{{sfn|Twitchett|1994|p=120}} Leta 1042 so Kitani izkoristili Li Juanhaojevo invazijo na Song in od dinastije Song zahtevali ozemeljske koncesije. Pogajanja so privedla do tega, da je Ljao opustil svoje ozemeljske zahteve v zameno za povečanje davka na 200.000 taelov srebra in 300.000 bal svile letno. Ko je Li Juanhao leta 1043 Kitane prosil, naj se mu pridružijo pri napadu na dinastijo Song, je Šingdzong prošnjo zavrnil. Leta 1044 se je nekaj [[Tanguti|Tangutov]] na ozemlju Ljaa uprlo in nato pobegnilo v Zahodno Šja. Kitani so za spodbujanje upora okrivili Juanhaoja in proti njemo takoj poslali vojsko pod poveljstvom Džongjuana in severnega komisarja za vojaške zadeve Šjao Huija. Vojska Ljaa je sprva zmagala, vendar ji ni uspelo zavzeti prestolnice dinastije Šjao. Sledil je brutalen protinapad branilcev.{{sfn|Mote|2003|p=185}} Po besedah vohunov dinastije Song so čez puščavo kolone vozov prevažale domov mrtve vojake Ljaa.{{sfn|Smith|2015|p=126}} Leta 1048 je cesar dinastije Šja umrl in prestol je zasedel dojenček. Kitani so v tem videli priložnost za maščevanje in trikrat zaporedoma napadli. Vojska pod Šingdzongovim osebnim poveljstvom je naletela na le malo odpora, vendar se je morala umakniti zaradi pomanjkanja vode in pašnikov za konje. Šjao Huijeva vojska je s flotilo vojnih ladij napredovala po [[Rumena reka|Rumeni reki]], a je bila napadena in poražena. Tretja vojska je napadla tangutsko palačo v gorovju Helan in ujela Juanhaovo mlado vdovo in nekaj visokih uradnikov. Kitani so naslednje leto ponovno napadli in izropali podeželje Šja ter sprejeli predajo tangutskega generala. Zahodna Šja se je strinjala, da postane kitanski vazal. Miroljubni odnosi so bili obnovljeni leta 1053.{{sfn|Twitchett|1994|p=123}} Leta 1044 je Datong uradno postal Zahodna prestolnica (Šidžing), s čimer je bilo zaključeno vzpostavljanje cesarstva s petimi glavnimi regijami.{{sfn|Twitchett|1994|p=117}} Šingdzong je zbolel in 28. avgusta 1055 umrl, star 39 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=123}} ===Daodzong (1055–1101)=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Dinastija Ljao| ]] [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Ljao]] 335wwy1tf05c4jw7kx6oj8lh15o9xf5 0 604842 6709631 6708309 2026-07-11T11:42:19Z Ihana Aneta 242446 6709631 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska igralka, pevka in pesnica (1893–1970)}} {{Infopolje oseba}} '''Helena Snoj Rajh''', znana tudi pod vzdevkom '''Kovačeva pevka''', [[Slovenci|slovenska]] gledališka [[Igralec (umetnik)|igralka]], [[Pevec|koncertna pevka]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[3. april]] [[1893]], [[Lobček]] † [[22. januar]] [[1970]], [[Topolšica]]. == Otroštvo == Rojena je bila 3. aprila 1893 v slovenski družini na kmetiji znani kot "pri kovaču" v vasi [[Lobček]], ki je takrat spadala pod naselje [[Zagradec pri Grosupljem]] .<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=28. januar 1970|last=Gradišnik|first=Fedor|page=5|newspaper=Delo|language=Sl|publisher=Delo|volume=26|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R05FKNBZ}}</ref> Njena mati je bila Ana Šeme, kmetica, njen oče pa Mihael Snoj, kmet, katerega oče je pred poroko delal kot grajski kovač; iz tega je izhajalo hišno ime.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03426 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/03426/?pg=186|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1846-1900|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Müller|first=Jakob|date=1996|title=Kovačnice in kovači od Male Stare vasi do Škocjana|trans-title=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY2VE7V1|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|volume=1|pages=77-94}}</ref> Že kot deklica je pela v cerkvenem pevskem zboru domače župnije Žalna, ter bila znana pod vzdevkom Kovačeva pevka.<ref name=":2" /> == Delo == === Gledališko delo === Okoli leta 1910 se je zaposlila kot tovarniška delavka v tovarni Šumi v lasti [[Evgenija Hribar|Evgenije Šumi]] v Ljubljani.<ref name=":2" /> Leta 1912 se je preselila v Ribnico in se tam kot tajnica zaposlila v odvetniški pisarni odvetnika Štefana Rajha, kjer je z medvojno prekinitvijo delala do upokojitve leta 1946, ko se je povsem posvetila gledališkemu delu.<ref name=":2" /> Po selitvi odvetniške pisarne v Kočevje, se je tja preselila tudi sama.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Kmalu po selitvi v Ribnico se je pri sopranistki in učiteljici glasbe [[Maria Nostis Röthel|Mariji Nostis Röthel]] začela učiti petja in klavirja.<ref name=":2" /><ref name=":8">{{Navedi novice|title=II. Koncerti drugod|date=1932|last=Premrl|first=Stanko|authorlink=Stanko Premrl|last2=|first2=|department=Koncertna poročila|pages=189|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBIP2YBT|newspaper=Cerkveni glasbenik|publisher=Cecilijino društvo|volume=11/12|language=Sl}}</ref> Nastopala je v Kočevju na koncertih in v spevoigrah, v kvartetu in na koru, v slovenskih šolah in prosvetnih društvih.<ref name=":2" /> Dne 28. junija 1920 se je v Žalah poročila z odvetnikom Štefanom Rajhom (1876-) iz Dolj.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila enega otroka, hčerko, kasnejšo pianistko in profesorico klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju, [[Breda Rajh Divjak|Bredo Rajh Divjak]]. Leta 1929 se je z možem in hčerko preselila v Celje. Po selitvi je še več nastopala. Sodelovala je tudi s celjsko glasbeno matico, kjer se je klavirja učila njena hči.<ref>{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Ivan|date=1974|title=Glasbena šola v Celju 1908–1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2CFGGD6|magazine=Celjski zbornik|language=Sl|location=Celje|publisher=Kulturna skupnost občine Celje|volume=1|pages=457-503}}</ref> Med vojno je z družino odšla v begunstvo v rojstni [[Lobček]], kjer je imela njena sestra z možem gostilno, in kasneje v [[Praproče pri Grosupljem]].<ref name=":2" /><ref name=":5" /> Pred vojno je nastopala predvsem kot koncertna pevka. Njen blesteči, kultivirani sopran je ob vsakem nastopu očaral občinstvo. Kmalu pa se je popolnoma posvetila gledališkemu delu in je na tem področju ustvarila celo vrsto nepozabnih likov. Izmed teh je edinstvena njena Vdova Rošlinka, višek pa je dosegla gotovo z naslovno vlogo v Nušićevi komediji >>Gospa ministrica<<. Z gospo ministrico« je zunaj Celja navduševala mladino na progi Brčko-Banovići in Šamac Sarajevo ter pozneje na turneji celjskega gledališča po vseh krajih osvobojenega Slovenskega Primorja. Čeprav članica naprednega Celjskega pevskega in dramatičnega društva, se v predvojni dobi ni odrekla vabilu takratnega Katoliškega prosvetnega društva in je z veseljem sodelovala s pevskimi in gledališkimi nastopi na njegovih Prosvetnih večerih. Poznala ni političnih in ideoloških razlik živela je le za umetniško ustvarjanje. <ref>{{Navedi revijo|last=Gregorič|first=Jože|author-link=Jože Gregorič (zgodovinar)|date=1976|title=Cankarjeva proslava v Kočevju leta 1926|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ASJBQN72|magazine=Kronika|language=Sl|location=Ljubljana|publisher=Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino|volume=20|pages=74-79}}</ref> Kot Dolenjka ni mogla popolnoma zatajiti svojega narečja, kar pa je dajalo njenim odrskim stvaritvam še poseben čar.<ref name=":1" /> <ref>{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=1970|volume=9/10|last=Gradišnik|first=Fedor|newspaper=Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje|publisher=Slovensko ljudsko gledališče|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EJJKRP4}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> === Pesniško delo === Njena dela je uglasbilo več slovenskih skladateljev, med drugimi [[Mirca Župnek Sancin]] (njena dela je Helena tudi izvajala), [[Ivan Karlo Sancin]], in drugi.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Sancin, Mirca (1901–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536363/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,|last=Debelli Turk|first=Lida|language=Sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Sancin, Ivan Karlo (1893–1974) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536015/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Jevnikar|first=Martin|language=Sl|authorlink=Martin Jevnikar}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po dolgi in hudi bolezni je 22. januarja 1970 v Topolšici umrla.<ref name=":1" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Snoj Rajh, Helena}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1970]] afh5ssmpa1qurbq3yvv0yoteslu4ez5 6709639 6709631 2026-07-11T11:46:21Z Ihana Aneta 242446 6709639 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska igralka, pevka in pesnica (1893–1970)}} {{Infopolje oseba}} '''Helena Snoj Rajh''', znana tudi pod vzdevkom '''Kovačeva pevka''', [[Slovenci|slovenska]] gledališka [[Igralec (umetnik)|igralka]], [[Pevec|koncertna pevka]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[3. april]] [[1893]], [[Lobček]] † [[22. januar]] [[1970]], [[Topolšica]]. == Otroštvo == Rojena je bila 3. aprila 1893 v slovenski družini na kmetiji znani kot "pri kovaču" v vasi [[Lobček]], ki je takrat spadala pod naselje [[Zagradec pri Grosupljem]] .<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=28. januar 1970|last=Gradišnik|first=Fedor|page=5|newspaper=Delo|language=Sl|publisher=Delo|volume=26|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R05FKNBZ}}</ref> Njena mati je bila Ana Šeme, kmetica, njen oče pa Mihael Snoj, kmet, katerega oče je pred poroko delal kot grajski kovač; iz tega je izhajalo hišno ime.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03426 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/03426/?pg=186|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1846-1900|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Müller|first=Jakob|date=1996|title=Kovačnice in kovači od Male Stare vasi do Škocjana|trans-title=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY2VE7V1|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|volume=1|pages=77-94}}</ref> Že kot deklica je pela v cerkvenem pevskem zboru domače župnije Žalna, ter bila znana pod vzdevkom Kovačeva pevka.<ref name=":2" /> == Delo == === Gledališko delo === Okoli leta 1910 se je zaposlila kot tovarniška delavka v tovarni Šumi v lasti [[Evgenija Hribar|Evgenije Šumi]] v Ljubljani.<ref name=":2" /> Leta 1912 se je preselila v Ribnico in se tam kot tajnica zaposlila v odvetniški pisarni odvetnika Štefana Rajha, kjer je z medvojno prekinitvijo delala do upokojitve leta 1946, ko se je povsem posvetila gledališkemu delu.<ref name=":2" /> Po selitvi odvetniške pisarne v Kočevje, se je tja preselila tudi sama.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Kmalu po selitvi v Ribnico se je pri sopranistki in učiteljici glasbe [[Maria Nostis Röthel|Mariji Nostis Röthel]] začela učiti petja in klavirja.<ref name=":2" /><ref name=":8">{{Navedi novice|title=II. Koncerti drugod|date=1932|last=Premrl|first=Stanko|authorlink=Stanko Premrl|last2=|first2=|department=Koncertna poročila|pages=189|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBIP2YBT|newspaper=Cerkveni glasbenik|publisher=Cecilijino društvo|volume=11/12|language=Sl}}</ref> Nastopala je v Kočevju na koncertih in v spevoigrah, v kvartetu in na koru, v slovenskih šolah in prosvetnih društvih.<ref name=":2" /> Dne 28. junija 1920 se je v Žalah poročila z odvetnikom Štefanom Rajhom (1876-) iz Dolj.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila enega otroka, hčerko, kasnejšo pianistko in profesorico klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju, [[Breda Rajh Divjak|Bredo Rajh Divjak]]. Leta 1929 se je z možem in hčerko preselila v Celje. Po selitvi je še več nastopala. Sodelovala je tudi s celjsko glasbeno matico, kjer se je klavirja učila njena hči.<ref>{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Ivan|date=1974|title=Glasbena šola v Celju 1908–1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2CFGGD6|magazine=Celjski zbornik|language=Sl|location=Celje|publisher=Kulturna skupnost občine Celje|volume=1|pages=457-503}}</ref> Med drugo svetovno vojno je z družino odšla v begunstvo v rojstni [[Lobček]], kjer je imela njena sestra z možem gostilno, in kasneje v [[Praproče pri Grosupljem]].<ref name=":2" /><ref name=":5" /> Pred vojno je nastopala predvsem kot koncertna pevka. Njen blesteči, kultivirani sopran je ob vsakem nastopu očaral občinstvo. Kmalu pa se je popolnoma posvetila gledališkemu delu in je na tem področju ustvarila celo vrsto nepozabnih likov. Izmed teh je edinstvena njena Vdova Rošlinka, višek pa je dosegla gotovo z naslovno vlogo v Nušićevi komediji >>Gospa ministrica<<. Z gospo ministrico« je zunaj Celja navduševala mladino na progi Brčko-Banovići in Šamac Sarajevo ter pozneje na turneji celjskega gledališča po vseh krajih osvobojenega Slovenskega Primorja. Čeprav članica naprednega Celjskega pevskega in dramatičnega društva, se v predvojni dobi ni odrekla vabilu takratnega Katoliškega prosvetnega društva in je z veseljem sodelovala s pevskimi in gledališkimi nastopi na njegovih Prosvetnih večerih. Poznala ni političnih in ideoloških razlik živela je le za umetniško ustvarjanje. <ref>{{Navedi revijo|last=Gregorič|first=Jože|author-link=Jože Gregorič (zgodovinar)|date=1976|title=Cankarjeva proslava v Kočevju leta 1926|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ASJBQN72|magazine=Kronika|language=Sl|location=Ljubljana|publisher=Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino|volume=20|pages=74-79}}</ref> Kot Dolenjka ni mogla popolnoma zatajiti svojega narečja, kar pa je dajalo njenim odrskim stvaritvam še poseben čar.<ref name=":1" /> <ref>{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=1970|volume=9/10|last=Gradišnik|first=Fedor|newspaper=Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje|publisher=Slovensko ljudsko gledališče|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EJJKRP4}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> === Pesniško delo === Njena dela je uglasbilo več slovenskih skladateljev, med drugimi [[Mirca Župnek Sancin]] (njena dela je Helena tudi izvajala), [[Ivan Karlo Sancin]], in drugi.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Sancin, Mirca (1901–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536363/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,|last=Debelli Turk|first=Lida|language=Sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Sancin, Ivan Karlo (1893–1974) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536015/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Jevnikar|first=Martin|language=Sl|authorlink=Martin Jevnikar}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po dolgi in hudi bolezni je 22. januarja 1970 v Topolšici umrla.<ref name=":1" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Snoj Rajh, Helena}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1970]] 1lvir3eryrytzcsiazdnmdnp1fa7172 0 604867 6709492 6704179 2026-07-10T22:36:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709492 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Božo Filipovič''', [[Šah|šahist]], [[ekonomist]], * [[25. december]] [[1930]], [[Ljubljana]], † [[26. februar]] [[1993]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Božo Filipovič, s polnim imenom Božidar Filipović Grčić, se je rodil v Ljubljani, saj se je njegov oče Nikola, ki je bil gostilničar, tja preselil iz [[Sinj|Sinja]] nad [[Split|Splitom]], mati mu je bila Pavla (rojena Latinac), tudi gostilničarka. Božo Filipovič je osnovno šolo in gimnazijo do julija leta 1945 obiskoval v Ljubljani, nato je se je družina preselila v [[Trst]], kjer je nadaljeval študije na slovenski realni gimnaziji in je maturiral leta 1950. Vpisal se je na [[Univerza v Trstu|Univerzo v Trstu]], kjer je leta 1960 diplomiral iz ekonomskih ved. Po diplomi je delal dve leti v [[Milano|Milanu]], nato se je vrnil v [[Trst]], kjer je bil zaposlen pri raznih podjetjih, ki so se ukvarjali z uvozom in izvozom, do leta 1992.<ref>{{Navedi splet|title=Filipović Grčić, Božidar (1930–1993) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1009500/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-06-29}}</ref> Božidar Filipovič je bil odličen šahist in je bil med najboljšimi šahisti v [[Italija|Italiji]], a se ni smel udeleževati državnih turnirjev, ker ni imel italijanskega državljanstva. Vsekakor je mnogo sodeloval s tržaškim šahovskim društvom SST - Società Scacchistica Triestina, ki je nastalo, ko je bilo mesto Trst še v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] cesarstvu leta 1904. Lahko pa se je udeleževal ostalih šahovskih turnirjev, na primer v [[Gradec|Gradcu]], tako da je leta 1959 osvojil vse norme in je v San Benedetto del Tronto (v deželi [[Marke]]) postal mojster. S tržaško ekipo SST (ekipno je lahko igral na italijanskih državnih prvenstvih) je leta 1967 v Recoaro Terme (v pokrajini [[Pokrajina Vicenza|Vicenza]], v [[Benečija|Venetu]]) osvojil prvo mesto in naslov ekipnega italijanskega prvaka. Kot zanimivost: pri tržaškem šahovskem društvu SST 1904 je bil med leti 1950–60 tehnični vodja in trener, tako je tudi igral z Guidom Capellom in ga treniral, saj se je Capello pripravljal na državno prvenstvo. Božo Filipovič je ga je premagal 10 : 1, tako da je leta 1960, ko je Guido Capello postal italijanski prvak, društvu poslal brzojavko: »V Italiji sem prvi, v Trstu drugi.«<ref>{{Navedi splet|title=Storia|url=https://sst1904.com/about/|website=Società Scacchistica Triestina 1904|date=2024-10-26|accessdate=2026-06-29|language=it-IT}}</ref> Božo Filipovič je bil tudi zelo sposoben in neutrudljivi šahovski organizator. Zelo všeč mu je bil brzopotezni šah. Dosti je sodeloval z raznimi slovenskimi tržaškimi društvi, še posebno pri [[Športno društvo Polet, Opčine|Poletu]] z [[Opčine|Opčin]], kjer je imel pravo šahovsko sekcijo. Nasploh je ogromno prispeval, da se je šah razvijal med [[Slovenci v Italiji]]. Tako so mu posthumno leta 1996 posvetili dvojezično knjigo,<ref>{{Navedi splet|title=Božo Filipović (Maestro di scacchi) - Trieste 1996|url=https://www.glisfogliati.com/negozio/bozo-filipovic-maestro-di-scacchi-trieste-1996/|website=glisfogliati|accessdate=2026-06-29|language=it-IT|archive-date=2025-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20250806025553/https://www.glisfogliati.com/negozio/bozo-filipovic-maestro-di-scacchi-trieste-1996/|url-status=dead}}</ref> ki sta jo izdala društvo SST 1904 in [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|ZSŠDI]] - Združenje slovenskih športnih društev v Italiji,<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/nsktrs/63529984</ref> da bi ostal živ nepozabnega šahista in organizatorja.<ref>{{Navedi splet|title=Božo Filipović|url=https://www.slosport.org/bozo-filipovic/|website=slosport|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}</ref> Več let so tudi v njegov spomin vsakoletno organizirali v Trstu mednarodni ekipni šahovski brzopotezni turnir, ki je imel velik odmev in so se ga udeleževale ekipe iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije.<ref>{{Navedi splet|title=Sah Memorial Filipovc 14.6.09|url=https://old.slosport.org/novice/2009/0906sah14MemorialFilipovic.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-06-29}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sah Memorila Filipovic 12.6.11|url=https://old.slosport.org/novice/2011/1106sah12MemorialFilipovic.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-06-29}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sah Memorial Filipovic 13.6.10|url=https://old.slosport.org/novice/2010/1006sah13MemorialFilipovic.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-06-29}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sah Memorial Filipovic 10.6.07|url=https://old.slosport.org/novice/2007/0706sah10MemorialFilipovic.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-06-29}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Filipovič, Božo}} [[Kategorija:Slovenski šahisti]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] gi8i1qtyjwd0m4y0y0bugzwv9cfhedd 0 604937 6709499 6705201 2026-07-11T00:45:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 4 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709499 wikitext text/x-wiki {{Infobox organization | name = Center za divje živali Lilongwe | image = Lilongwe Wildlife Centre - entrance - Jan 2018.jpg | caption = Vhod | founded = 2007 | type = Dobrodelni sklad | registration_id = No.TR/INC4209 | location = [[Lilongwe]], [[Malavi]] | focus = Okoljevarstvo, ohranjanje narave, ekologija | website = {{URL|www.lilongwewildlife.org}} }} '''Center za divje živali Lilongwe''' ([[Tumbuščina|tumbuško]] ''Malo ghakusungilako vinyama ku Lilongwe'') je [[naravni rezervat|zavetišče za divje živali]] v [[Lilongwe]]ju v [[Malavi]]ju, ki je del [[narodni park Lilongwe|narodnega parka Lilongwe]]. Ustanovila sta ga leta 2007 sklad Lilongwe Wildlife Trust (LWT) in fundacija Born Free. Center je član Panafriškega zavezništva za divje živali (PASA) in Svetovne federacije zatočišč za živali (GFAS). Znan je po svojem delu na reševanju živali.<ref>{{Cite web |title=Born Free congratulates our friends at Lilongwe Wildlife Centre – founded with our help in Malawi in 2007 – on winning a major award for their lifesaving wild animal rescue work. |url=https://www.bornfree.org.uk/news/lilongwe-wildlife-centre-receives-award/ |website=Born Free}}</ref> == Cilji == Sklad za prostoživeče živali Lilongwe ima štiri glavna področja dela: reševanje in dobrobit prostoživečih živali, izobraževanje in zagovorništvo, pravičnost pri ohranjanju narave in raziskave prostoživečih živali.<ref>{{Cite web |title=About Lilongwe Wildlife Trust |url=https://www.lilongwewildlife.org/about/about-lwt/ |access-date=2023-11-01 |website=Lilongwe Wildlife Trust |language=en-GB}}</ref> Center za prostoživeče živali je del oddelka organizacije za reševanje in dobrobit prostoživečih živali. Njegov cilj je sodelovati pri ohranjanju narave v Malaviju in zagotavljati prostor za prostoživeče živali v stiski.<ref>{{cite web |url=http://www.pasaprimates.org/pasa-welcomes-lilongwe-wildlife-centre/ |title=PASA Welcomes Lilongwe Wildlife Centre : PASA Primates |website=www.pasaprimates.org |access-date=14 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208043431/http://www.pasaprimates.org/pasa-welcomes-lilongwe-wildlife-centre/ |archive-date=8 December 2015 |url-status=dead}}</ref> Živali, ki so v Centru za prostoživeče živali rehabilitacijsko opravljene, se vrnejo na zavarovana območja pod nadzorovanimi in spremljanimi pogoji. Center za prostoživeče živali poleg tega izvaja delo za spodbujanje ohranjanja in dobrobiti prostoživečih živali ter podpira zakonske oblasti. [[File:Lilongwe Wildlife Centre - inside - Jan 2018.jpg|thumb| V parku]] == Reševanje in rehabilitacija prostoživečih živali == Center za prostoživeče živali Lilongwe je leta 2007 ustanovil LWT s podporo fundacije Born Free kot zatočišče za rehabilitacijo poškodovanih, osirotelih in zaseženih prostoživečih živali v Malaviju.<ref>{{cite web|url=https://edition.cnn.com/2014/09/23/world/africa/a-sanctuary-for-malawis-broken-wildlife/ |title=A sanctuary for Malawi's broken wildlife - CNN.com |website=CNN |date= |access-date=2016-08-08}}</ref> Večina predelanih zaužitih živali se obdela na kraju samem. Center za prostoživeče živali je trenutno edino zatočišče za prostoživeče živali v Malaviju, akreditirano s strani PASA.<ref>{{Cite web |title=Lilongwe Wildlife Centre {{!}} Lilongwe, Malawi {{!}} Attractions |url=https://www.lonelyplanet.com/malawi/lilongwe/attractions/lilongwe-wildlife-centre/a/poi-sig/1281427/355419 |access-date=2023-11-01 |website=Lonely Planet |language=en}}</ref> Večina živali, ki jih sprejme Center, je rešenih kot sirote in žrtve nezakonite trgovine s hišnimi ljubljenčki in mesom divjih živali, ki je v Malaviju še vedno razširjena ali pa so to prostoživeče živali, ki so utrpele poškodbe zaradi poskusov krivolova in konfliktov med ljudmi in prostoživečimi živalmi. Po podatkih fundacije Born Free je veliko rehabilitiranih živali izpuščenih nazaj v divjino ali pa ostanejo v Centru za prostoživeče živali v velikih naravnih ograjenih prostorih. Center za prostoživeče živali Lilongwe podpirajo vodilne organizacije za dobrobit živali, kot so zgoraj omenjena fundacija Born Free,<ref>{{cite web |author= |url=http://www.bornfree.org.uk/campaigns/wildlife-rescue-centres/lilongwe-wildlife-centre/ |title=Lilongwe Wildlife Centre |website=Bornfree.org.uk |date= |accessdate=2016-08-08 |archive-date=2016-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160814092019/http://www.bornfree.org.uk/campaigns/wildlife-rescue-centres/lilongwe-wildlife-centre |url-status=dead }}</ref> Stitching AAP,<ref>{{cite web|url=https://www.aap.nl/en/about-us/job-opportunities/voluntary-work |title=Voluntary work &#124; Stichting AAP |website=Aap.nl |date= |accessdate=2016-08-08}}</ref> Tusk Trust,<ref>{{cite web|author= |url=http://www.tusk.org/lilongwe-wildlife-centre |title=Lilongwe Wildlife Centre |website=Tusk.org |date= |accessdate=2016-08-08}}</ref> International Primate Society in International Primate Protection League.<ref>{{cite web|author=|url=http://www.ippl.org/gibbon/our-global-partners/ |title=Home |website=IPPL.org |date= |accessdate=2016-08-08}}</ref> Leta 2011 je Center za prostoživeče živali Lilongwe prejel nagrado za odgovorni turizem<ref>{{cite web|author= |url=http://www.responsibletravel.com/awards/categories/wildlife.htm |title=Best contribution to wildlife conservation - World Responsible Tourism Awards organised by Responsible Travel |website=Responsibletravel.com |date= |accessdate=2016-08-08}}</ref> za najboljšo organizacijo za ohranjanje prostoživečih živali. Poleg tega LWT vodi veterinarsko enoto za odzivanje na nujne primere za prostoživeče živali (WERU),<ref>{{cite web |url=http://www.lilongwewildlife.org/programmes/wildlife-research/weru/ |title=Wildlife Emergency Response Unit - Lilongwe Wildlife Trust |website=Lilongwewildlife.org |date= |accessdate=2016-08-08 |archive-date=2016-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160814091815/http://www.lilongwewildlife.org/programmes/wildlife-research/weru/ |url-status=dead }}</ref> ki se udeleži primerov po vsej državi, ki zahtevajo pozornost na kraju samem. WERU je skupna pobuda vlade Malavija in LWT. == Zagovorništvo in izvrševanje zakonov o prostoživečih živalih == Leta 2014 je LWT v sodelovanju z malavijskim ministrstvom začel kampanjo z naslovom »Ustavimo kriminal, povezan z divjimi živalmi – zaščitimo divje živali Malavija«.<ref>{{cite web |url=http://www.malawiwildlife.org/ |title=Lilongwe Wildlife Trust |website=Malawiwildlife.org |date= |accessdate=2016-08-08 |archive-date=2015-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208165707/http://www.malawiwildlife.org/ |url-status=dead }}</ref> Poziva k spremembi stališč in vedenja ter ozaveščanju širše javnosti, odločevalcev in organov pregona. Njihovo drugo delo na področju zagovorništva in izvrševanja zakonov vključuje vodilnega partnerja pri oceni nabora orodij<ref>{{cite web |url=http://www.lilongwewildlife.org/wp-content/uploads/IWT-Review-Malawi.pdf |title=Illegal Wildlife Trade Review |location=Malawi |date=May 2015 |website=Lilongwewildlife.org |accessdate=2016-08-08 |archive-date=2015-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208103851/http://www.lilongwewildlife.org/wp-content/uploads/IWT-Review-Malawi.pdf |url-status=dead }}</ref> o naravi in ​​stanju nezakonite trgovine z divjimi živalmi v Malaviju, ki je bila opravljena v imenu vlade, sodelovanje z vlado pri pregledu in krepitvi Zakona o narodnih parkih in divjih živalih Malavija (NPWA), predstavnika lokalne nevladne organizacije v usmerjevalnem odboru malavijskega nacionalnega akcijskega načrta za slone,<ref>{{cite web |url=http://www.malawiwildlife.org/kick-off-for-malawis-national-elephant-action-plan/ |title=Lilongwe Wildlife Trust |website=Malawiwildlife.org |date= |accessdate=2016-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208142801/http://www.malawiwildlife.org/kick-off-for-malawis-national-elephant-action-plan/ |archive-date=2015-12-08 |url-status=dead }}</ref> zagotavljanje zastopanja civilne družbe v Medagencijskem odboru za boj proti kriminalu, povezanemu z divjimi živalmi (IACCWC) v Malaviju, in glavnega podpornika proaktivnih preiskav divjih živali v Malaviju. Leta 2018 je LWT podprl malavijski ministrstvo pri uvedbi prvih psov za odkrivanje divjih živali na malavijskih letališčih. LWT je edini predstavnik Malavija v Mreži za preživetje vrst<ref>{{cite web|url=http://www.ssn.org/aboutus_members_EN.htm |title=Species Survival Network |website=Ssn.org |date= |accessdate=2016-08-08}}</ref> in ustanovni član civilne družbe ICCF v Malaviju.<ref>{{cite web |url=http://internationalconservation.org/malawi-passes-wildlife-amendments-stiffens-penalties-for-poachers-traffickers |title=Malawi Passes Wildlife Amendments, Stiffens Penalties for Poachers, Traffickers |website=internationalconservation.org |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170224045627/http://internationalconservation.org/malawi-passes-wildlife-amendments-stiffens-penalties-for-poachers-traffickers |archive-date=2017-02-24}} </ref> == Izobraževanje in ozaveščanje skupnosti == Program okoljske vzgoje Lilongwe (LEEP) organizacije LWT si prizadeva vključiti lokalne študente z obravnavo tem, kot so kriminal zoper prostoživeče živali, konflikti med človekom in prostoživečimi živalmi, dobrobit prostoživečih živali in biotska raznovrstnost. PEEP, sestrski program LEEP, v sodelovanju z lokalnimi nevladnimi organizacijami izobražuje tudi tiste, ki živijo v bližini zavarovanih območij. Programi ozaveščanja skupnosti LWT vključujejo opismenjevanje odraslih, [[čebelarstvo]], [[pogozdovanje]], [[permakultura|permakulturo]], sajenje dreves in alternativna goriva. == Raziskovanje prostoživečih živali == Raziskovalno delo sklada Lilongwe Wildlife Trust vključuje dobrobit prostoživečih živali, upravljanje prostoživečih živali in medicino ohranjanja narave. Ključni projekti sklada Lilongwe Wildlife Trust vključujejo preseljevanje urbanih hijen,<ref>{{cite web|url=http://www.lilongwewildlife.org/programmes/wildlife-research/hyaena-translocation/ |title=Hyaena Translocation - Lilongwe Wildlife Trust |website=Lilongwewildlife.org |date= |accessdate=2016-08-08}}</ref> prilagajanje primatov, izpuščenih v divjino,<ref>{{cite web|url=http://www.lilongwewildlife.org/programmes/wildlife-research/primate-release/ |title=Primate Release - Lilongwe Wildlife Trust |website=Lilongwewildlife.org |date= |accessdate=2016-08-08}}</ref> in presejalne preglede za bolezni<ref>{{cite web|url=http://www.lilongwewildlife.org/programmes/wildlife-research/disease-screening/ |title=Disease Screening - Lilongwe Wildlife Trust |website=Lilongwewildlife.org |date= |accessdate=2016-08-08}}</ref> pri divjih živalih v ujetništvu. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Official website|http://www.lilongwewildlife.org}} {{coord|-13.97221|33.78386|format=dms|type:landmark_region:MW|display=title}} [[Kategorija:Zavarovana območja Malavija]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2007]] [[Kategorija:Lilongwe]] qem6a68imgmz2eag6nl2m9cz3mlwbkv 2 605137 6709436 6709022 2026-07-10T18:58:44Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709436 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje|name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino|pushpin_map=Hrvaška|established_date=1964|latd=45|latm=25|lats=53|latNS=N|longd=13|longm=30|longs=44|longEW=E|other_name=Pelegrin}}'''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]], v njega pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF HOJA: NEZANESLJIVE PRIJAVE 1970 STR. 7] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDF TOVARIŠ 15. AVGUST 1967 STR. 10] tf4zihsy4elmemi6sffqczg1w3uwfug 6709438 6709436 2026-07-10T19:02:46Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709438 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje|name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino|pushpin_map=Hrvaška|established_date=1964|latd=45|latm=25|lats=53|latNS=N|longd=13|longm=30|longs=44|longEW=E|other_name=Pelegrin}}'''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF HOJA: NEZANESLJIVE PRIJAVE 1970 STR. 7] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDF TOVARIŠ 15. AVGUST 1967 STR. 10] al52p5n7vgbu1kta3swghwqzdyxd52k 6709470 6709438 2026-07-10T21:18:30Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709470 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje |name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino |pushpin_map=Hrvaška |established_date=1964 |latd=45 |latm=25 |lats=53 |latNS=N |longd=13 |longm=30 |longs=44 |longEW=E |other_name=Pelegrin}} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF HOJA: NEZANESLJIVE PRIJAVE 1970 STR. 7] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDF TOVARIŠ 15. AVGUST 1967 STR. 10] 1ejoc957fk22ifyxk4hq45sqfnvcnmi 6709535 6709470 2026-07-11T07:16:39Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709535 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 }} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF HOJA: NEZANESLJIVE PRIJAVE 1970 STR. 7] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDF TOVARIŠ 15. AVGUST 1967 STR. 10] jcoxofob5gj2cadp19wyxou7avc4tbx 6709538 6709535 2026-07-11T07:26:14Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709538 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 }} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF HOJA: NEZANESLJIVE PRIJAVE 1970 STR. 7] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDF TOVARIŠ 15. AVGUST 1967 STR. 10] cv10ukj7vqqbzn4ben67tv84wphwb0p 6709559 6709538 2026-07-11T08:51:36Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709559 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 }} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF HOJA: NEZANESLJIVE PRIJAVE 1970 STR. 7] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDF TOVARIŠ 15. AVGUST 1967 STR. 10] 7w5iwnn1juuko6fcmsr548n59sbwels 6709560 6709559 2026-07-11T08:51:45Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709560 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 }} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF HOJA: NEZANESLJIVE PRIJAVE 1970 STR. 7] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDF TOVARIŠ 15. AVGUST 1967 STR. 10] kbgge3vsvrv22ltcdvy787zusgpw3ku 6709596 6709560 2026-07-11T10:13:38Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709596 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 }} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF HOJA: NEZANESLJIVE PRIJAVE 1970 STR. 7] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDF TOVARIŠ 15. AVGUST 1967 STR. 10] eor4ee4r7sb9jran7r81lvvhwkallji 6709598 6709596 2026-07-11T10:14:11Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709598 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 }} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF HOJA: NEZANESLJIVE PRIJAVE 1970 STR. 7] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDF TOVARIŠ 15. AVGUST 1967 STR. 10] 7om8np7x5n7i3w4604tazbwsarwkfeg 6709605 6709598 2026-07-11T10:20:27Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709605 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 }} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Vse hišice so bile za tisti čassodobno opremljene, z električno opremo v kuhinjah in kopalnicah. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Tovariš|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF HOJA: NEZANESLJIVE PRIJAVE 1970 STR. 7] b3uasdlantn1aslwdz7uqb9i53llr3t 6709609 6709605 2026-07-11T10:25:02Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709609 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 }} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Vse hišice so bile za tisti čassodobno opremljene, z električno opremo v kuhinjah in kopalnicah. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Tovariš|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Povpraševanje je bilo veliko, Pelegrin je dosegel 100-odstotno zasedenost, bilo je veliko težav s prijavami.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Hoja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} d2cq9deyqts414erh9rsxcm2jib19mb 6709611 6709609 2026-07-11T10:37:04Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709611 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 }} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - crknjena stolpnica pa še živi|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF/f846e27b-5ed5-4588-8985-e7181a98524a/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Vse hišice so bile za tisti čassodobno opremljene, z električno opremo v kuhinjah in kopalnicah. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Tovariš: Vikend naselje pri Umagu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Povpraševanje je bilo veliko, Pelegrin je dosegel 100-odstotno zasedenost, bilo je veliko težav s prijavami.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Hoja: Naši počitniški domovi v letu 1970 - Nezanesljive prijave|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} rkqmidkrg8mwulwz7mhss895u0j04st 6709646 6709611 2026-07-11T11:51:29Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709646 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje | name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino | pushpin_map=Hrvaška | established_title = Leto ustanovitve | established_date=1964 | latd=45 | latm=25 | lats=53 | latNS=N | longd=13 | longm=30 | longs=44 | longEW=E | other_name=Pelegrin | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 }} '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovica naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - crknjena stolpnica pa še živi|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF/f846e27b-5ed5-4588-8985-e7181a98524a/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Zlatorog ==== ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Vse hišice so bile za tisti čassodobno opremljene, z električno opremo v kuhinjah in kopalnicah. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Tovariš: Vikend naselje pri Umagu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref>Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja|Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca|Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit|Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka|Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Povpraševanje je bilo veliko, Pelegrin je dosegel 100-odstotno zasedenost, bilo je veliko težav s prijavami.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Hoja: Naši počitniški domovi v letu 1970 - Nezanesljive prijave|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}</ref> Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Flora in fauna == == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} cjmaaxw4i5gc2ifyfqiwqv5qq4kp7mn 0 605230 6709536 6707753 2026-07-11T07:17:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709536 wikitext text/x-wiki [[Image:Strépy-Bracquegnies JPG03.jpg|thumb|Dvigalo za čolne Strépy-Thieu (Belgija, Valonija)]] [[Image:FalkirkWheelSide 2004 SeanMcClean.jpg|thumb|[[Falkirško kolo]] ([[Škotska]])]] [[Image:PeterboroughLiftLock23.jpg|thumb|right|[[Dvigalna zapornica Peterborough]] ([[Kanada]])]] '''Dvigalo za ladje''', '''ladijsko dvigalo''' ali '''dvigalna zapornica''' je stroj za prevoz/prenos čolnov oz. ladij med vodami na dveh različnih višinah in je alternativa kanalski zapornici. Lahko se premika navpično, kot je [[dvigalo za čolne Anderton]] v [[Anglija|Angliji]], se vrti, kot je [[Falkirško kolo]] na [[Škotska|Škotskem]] ali pa deluje na nagnjeni ravnini, kot je nagnjena ravnina Ronquières v Belgiji. == Zgodovina == Že v antiki je obstajal sistem za prevoz ladij po kopnem: [[Diolkos]] ({{langx|el|Δίολκος}}, iz grščine} {{langx|grc|διά|dia}}, "čez" in {{langx|grc|ὁλκός|holkos}}, "prenosni stroj". Sestavljen je bil iz približno 8 km dolge tlakovane ceste z utori za vozove. Prečkala je [[Korintska ožina|Korintsko ožino]] na 79 metrih nadmorske višine, kar je ladjam prihranilo potrebo obpluti [[Peloponez]]. Predhodnik dvigala za ladje, ki je lahko premikalo kanalske čolne polne velikosti, je bilo dvigalo za čolne s kadjo, ki se je uporabljalo v rudarstvu in je lahko dvigovalo in spuščalo 2,5-tonske čolne s kadjo, ki so bili takrat v uporabi. Eksperimentalni sistem je bil v uporabi na rudarskem kanalu Churprinz v Halsbrücku blizu [[Dresden|Dresdna]]. Dvigalo je čolne dvigalo 7 m z uporabo premičnega dvigala namesto kesonov. Dvigalo je delovalo med letoma 1789 in 1868,<ref name=CHworldcanals >Charles Hadfield ''World Canals: Inland Navigation Past and Present'', p. 71, {{ISBN|0-7153-8555-0}}</ref> in nekaj časa po odprtju je inženir James Green poročal, da jih je bilo med letoma 1796 in 1830 zgrajenih pet. Izum je pripisal dr. Jamesu Andersonu iz [[Edinburg]]a.<ref name=canalswenglandp104>The Canals of Southwest England ''Charles Hadfield'', p. 104, {{ISBN|0-7153-8645-X}}</ref> Zamisel o dvigalu za ladje za kanale izvira iz zasnove, ki temelji na uravnoteženih kesonih, napolnjenih z vodo, v delu Erasmusa Darwina Commonplace Book (str. 58–59) iz let 1777–1778.<ref>{{cite web |url=http://www.search.revolutionaryplayers.org.uk/engine/resource/exhibition/standard/child.asp?txtKeywords=&lstContext=&lstResourceType=&lstExhibitionType=&chkPurchaseVisible=&txtDateFrom=&txtDateTo=&x1=&y1=&x2=&y2=&scale=&theme=&album=&viewpage=%2Fengine%2Fresource%2Fexhibition%2Fstandard%2Fchild%2Easp&originator=&page=&records=&direction=&pointer=&text=&resource=3996&exhibition=1109&offset=0 |title=revolutionaryplayers.org.uk |access-date=1 September 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120402233646/http://www.search.revolutionaryplayers.org.uk/engine/resource/exhibition/standard/child.asp?txtKeywords=&lstContext=&lstResourceType=&lstExhibitionType=&chkPurchaseVisible=&txtDateFrom=&txtDateTo=&x1=&y1=&x2=&y2=&scale=&theme=&album=&viewpage=%2Fengine%2Fresource%2Fexhibition%2Fstandard%2Fchild.asp&originator=&page=&records=&direction=&pointer=&text=&resource=3996&exhibition=1109&offset=0 |archive-date=2 April 2012 }}</ref> Na Nizozemskem so uporabljali preproste lesene klančine, čez katere so lahko s pomočjo vitla vlekli čolne. Te so se imenovale ''overtomen'' in teh mostov je bilo verjetno na stotine. Služile so izključno za prevoz majhnih čolnov, z izjemo ''overtooma'' v Zaandamu, ki je deloval od leta 1609 do 1718. Dvigoval je lahko tudi morska plovila takrat običajne velikosti. Danes sta ostala le dva ''overtomena'', v Venhuiznu in Rijpweteringu; bila sta rekonstruirana, vendar ne delujeta več. Po razgradnji zadnjega overtomena v začetku 20. stoletja na Nizozemskem ni delovalo nobeno dvigalo za ladje. Leta 1796 je James Fussell v Mellsu na prekopu Dorset in Somerset zasnoval in zgradil eksperimentalno uravnoteženo zapornico, čeprav ta projekt ni bil nikoli dokončan.<ref name=canalswenglandp104 /> Podobna zasnova je bila uporabljena za dvigala na odseku Grand Western Canal s kadmi, ki je začela obratovati leta 1835 in je postala prvo neeksperimentalno dvigalo za ladje v Veliki Britaniji<ref name=canalswenglandp109>The Canals of Southwest England ''Charles Hadfield'', p. 109, {{ISBN|0-7153-8645-X}}</ref> in je 40 let starejše od dvigala za ladje Anderton. Leta 1904 je bila v Kanadi odprta zapornica Peterborough Lift Lock, ki jo je zasnoval Richard Birdsall Rogers. Ta 19,8 metra visok dvižni sistem deluje izključno s pomočjo gravitacije, zgornji del dvodelnega sistema pa je obremenjen z dodatnimi 30 cm vode, da bi povečal težo. [[Slika:Kahnhebehaus Halsbruecke.jpg|thumb|Dvigalo za čolne pri Halsbrücke]] Prvo vertikalno dvigalo za ladje na svetu je bilo verjetno zgrajeno leta 1788/89 severno od Freiberga v dolini Freiberger Mulde blizu Halsbrücke, ob rudarskem kanalu Churprinz. To tako imenovano dvigalo za čolne je lahko dvignilo [[barža|barže]], težke skoraj tri tone, za skoraj sedem metrov z uporabo blokov in vrvi. Za njegovo upravljanje je bilo potrebnih šest ljudi. Še eno dvigalo za čolne je sledilo leta 1791 ob rudarskem kanalu Christbescherung blizu Großvoigtsberga. V obeh primerih je bilo uporabljeno suho dvigovanje ladij. Obnovljeno zidano ogrodje obeh dvigal za čolne si je še danes mogoče ogledati. Veliki zahodni kanal je bil prvotno namenjen povezavi Bristolskega kanala in Rokavskega preliva, vendar južna veja do Exeterja ni bila nikoli dokončana. Ob tem kanalu je bilo poleg nagnjene ravnine z vzdolžnim mokrim dvigovanjem pri Wellisfordu zgrajenih skupno sedem vertikalnih dvigal. Ta vertikalna dvigala so uporabljala načelo protiuteži z dvema koritoma, povezanima z žičnimi vrvmi in škripci. Ta dvigala, ki so bila naročena med letoma 1830 in 1836, so bila prva vertikalna dvigala na svetu, ki so uporabljala mokro dvigovanje. Vendar pa je bil kanal zaradi majhnega obsega prometa in vse večje konkurence železnic leta 1867 ponovno zaprt. Danes so ostali le ostanki sten dvigala. Pred izgradnjo dvigala za ladje na [[jez Treh sotesk|jezu Treh sotesk]] je bilo najvišje [[dvigalo za ladje Strépy-Thieu]] v [[Belgija|Belgiji]], odprto leta 2002, z višinsko razliko 73,15 metra in nosilnostjo evropskega razreda IV (1350 ton). Dvigalo za ladje na jezu Treh sotesk, dokončano januarja 2016, je visoko 113 m in lahko dvigne plovila z izpodrivom do 3000 ton. [[Dvigalo za ladje Longtan]] naj bi bilo še višje, z največjim navpičnim dvigom 179 m na drugi ravni po dokončanju.<ref>{{cite web |url=https://www.chinadaily.com.cn/m/guangxi/hechi/2015-02/16/content_19606759.htm |title=Longtan 500 ton ship lift starts construction |archive-url=https://web.archive.org/web/20251021032800/https://www.chinadaily.com.cn/m/guangxi/hechi/2015-02/16/content_19606759.htm |archive-date=21 October 2025 |date=16 February 2015|access-date=21 October 2025}}</ref> == Razvrstitev == Ladijska dvigala so razvrščena po različnih merilih, in sicer: *način dvigovanja, *smer dvigovanja in *vrsta pogona in sistema protiuteži. Ladijska dvigala, ki lahko hkrati dvignejo več ladij, se nadalje ločijo kot dvojna dvigala. == Način prevoza == Obstajata dve vrsti prevoza: suhi in mokri. === Suhi prevoz === [[Slika:Oberländischer Kanal3.jpg|thumb|Suhi prevoz: Ladijska železnica po kanalu Oberland]] Pri suhem prevozu se ladja dvigne iz vode, prepelje čez višinsko razliko, ki jo je treba premagati in nato vrne v vodo. To ima prednosti, da je treba brez dodatne vode premakniti le maso ladje in tovora ter da se prostornina ne izgubi od zgornje gladine vode do spodnje gladine vode. Slabost, vsaj pri večjih ladjah, ki se prevažajo na ta način, je tveganje poškodbe trupa, razen če je posebej opremljen za suhi prevoz. V najpreprostejšem primeru se pri suhem prevozu ladja vleče čez kopno po navpični plošči. To je najstarejša oblika dvigala za ladje; imenuje se navpična plošča ali navpična plošča za čolne. Za zmanjšanje trenja se lahko v nagnjeno ravnino vstavijo leseni tramovi ali valji.<ref>{{Webarchiv |url=http://karigro.mediazoo.net/peperstraat/Overtoom%20en%20Rad%20elders.htm |text=Overtoom en Overhaal elders in nederland |wayback=20120210104302}}</ref> Dokumentirano je, da so že v [[Stari Egipt|Starem Egiptu]] brzice [[Nil]]a obvozili s takimi navpičnimi ploščami. Ladjo pa je mogoče iz vode izvleči tudi in prepeljati s posebej zasnovanim transportnim vagonom, nameščenim na tirnicah. Ta metoda, znana tudi kot '''ladijska železnica''', se uporablja na primer na nagnjenih ravninah prekopa Elbląg-Oberland ({{langx|pl|Kanał Elbląski}}) v Vzhodni Prusiji in na morski železnici Big Chute v vodni poti Trent-Severn v Kanadi. === Mokro dvigovanje === [[Slika:Wasserkeilhebewerk Montech.JPG|thumb|Mokro dvigovanje: Montech Water Wedge Lift]] Pri sistemu mokrega dvigovanja se ladja dviga ali spušča med plavanjem. Ker ostane v vodi, se za razliko od suhega dvigovanja zmanjša tveganje za poškodbe trupa. Poleg tega je mokro dvigovanje na splošno hitrejše, saj je treba ladjo le privezati, podobno kot pri zapornici. Tako kot pri zapornici se uporabljajo vrata, ki, ko so odprta, omogočajo ladjam prehod, ko pa so zaprta, dele kanala (skoraj) neprepustno zaprejo. Čeprav ima ta metoda pomanjkljivost, da je treba dvigniti ne le maso ladje, temveč tudi precej večjo maso vode, v kateri plava – in morda tudi maso korita –, je v skladu z [[Arhimed]]ovim načelom masa, ki jo je treba premakniti, neodvisna od mase ladje, saj v vodi vedno premakne natanko svojo lastno težo. Posledično jo je mogoče pri uporabi protiuteži (npr. nasprotno vrtečih se korit) tako natančno nastaviti, da pogonska moč ostane zelo nizka glede na premikajočo se maso. Na primer, dvigalo za ladje Scharnebeck blizu Lüneburga potrebuje le štiri elektromotorje, vsak z izhodno močjo 160 kW, za dvig korita, ki tehta približno 5800 ton. Možne izvedbe vključujejo dvigalo s koritom (imenovano tudi koritasta proga) in dvigalo z vodnim klinom. == Smer transporta == Glede na smer transporta ločimo štiri različice: vzdolžni transport, prečni transport, vertikalni transport in rotacijski transport. Predvsem zgodnja dvigala za ladje prve in druge vrste se imenujejo tudi valoviti hribi ali kotalni mostovi. <gallery class="center" caption="Smer transporta"> Ronquières Inclined Plane 04.jpg|Vzdolžni transport: dvigalo za ladje Ronquières Plan incliné de Saint-Louis-Arzviller in 2022 09.jpg|Prečni transport: dvigalo za ladje Saint-Louis/Arzviller Neues Schiffshebewerk Henrichenburg.jpg|Vertikalni transport: dvigalo za ladje Henrichenburg Falkirk01.jpg|Rotacijski transport: Falkirško kolo na Škotskem </gallery> === Vzdolžni transport === Pri vzdolžnem transportu se ladja premika vzdolž nagnjene ravnine v smeri svojega običajnega toka znotraj dvigala. Vzdolžni transport je najpreprostejša vrsta transporta. Vendar je primeren le za relativno majhne naklone. Primeri vključujejo nagnjeno dvigalo Ronquières, dvigalo za ladje Krasnojarsk in dvigalo z vodnim klinom Montech. === Prečni transport === Tukaj se ladja prevaža vzdolž ravnine, ki je nagnjena pravokotno na smer njenega približevanja. Prečni transport lahko premaga bistveno strmejše naklone kot vzdolžni transport. Primer te vrste je nagnjeno dvigalo Saint-Louis/Arzviller. === Navpični transport === Navpična dvigala za ladje prevažajo/prenašajo ladje navpično navzgor ali navzdol. V eni različici je korito obešeno na kable in uravnoteženo s protiutežmi, podobno kot pri običajnem dvigalu, vendar z bistveno večjimi silami kablov. V drugi različici korito leži na plovcih, ki plavajo v vodnih rezervoarjih, znanih kot potapljaški jaški ali vodnjaki, ki so potopljeni globoko v morsko dno. Tretja različica je hidravlično ladijsko dvigalo (npr. v Belgiji ali Angliji), pri katerem sta dve koriti vedno povezani s hidravličnimi vodi. === Rotacijski transport === Pri rotacijskem ladijskem dvigalu se ladje premikajo v gondolah, ki se vrtijo okoli osrednje osi, podobno kot panoramsko kolo. Do danes je bilo na svetu zgrajeno le eno takšno ladijsko dvigalo z rotacijskim transportom: [[Falkirško kolo]] na Škotskem. Prvotno so bile načrtovane štiri gondole,<ref>Frühe Studie des Falkirk Wheel[https://www.gentles.info/link/Concept/Ferris.htm]</ref> vendar je bilo zgrajeno z dvema. == Vrsta pogona in kompenzacija teže == [[Slika:Ascenseur03.jpg|thumb|Dvojno ladijsko dvigalo Les Fontinettes]] [[Slika:ScheepsliftScharnebeck2.jpg|thumb|Dvojno ladijsko dvigalo Scharnebeck]] Do začetka industrijske dobe se je za prevoz ladij po kopnem uporabljala le mišična moč živali ali ljudi. Te so vlekli bodisi neposredno bodisi s pomočjo vitlov ali škripcev. === Pogon z vodnim balastom === Nekatera ladijska dvigala s protiutežjo delujejo popolnoma brez zunanjega pogona. Zgornje korito je napolnjeno nekoliko višje od spodnjega, zaradi česar je težje od svoje protiuteži. Da bi to dosegli, korito vstopi v zgornja vrata zapornice nekoliko nižje od tistega pri spodnjih vratih. Po spustu in izravnavi pri spodnjih vratih zapornice je lažje od svoje protiuteži. Podobno kot pri železnici z vodnim balastom se težje korito zaradi gravitacije premika navzdol in hkrati dviguje protiutež (ali v primeru dvojnih ladijskih dvigal nasprotno korito) navzgor. === Hidravlični pogon === Pri hidravličnem pogonu korita ležijo na batih, ki se premikajo v podzemnih hidravličnih cilindrih. Tlak, potreben za dvig korita, lahko zagotovi hidravlična črpalka. Vendar so hidravlična dvigala običajno zasnovana kot dvojni sistemi, pri katerih spuščajoče korito potiska delovno tekočino skozi tlačno cev v valj dvižnega korita (princip protiuteži). Gladina vode v zgornjem koritu je nastavljena nekoliko višje kot v spodnjem koritu, zaradi česar je težje. Skoraj vsa hidravlična dvigala za ladje so zasnovana kot dvojni sistemi s pogonom z vodnim balastom. Zunanje hidravlične črpalke se uporabljajo le za kompenzacijo izgub vode zaradi puščanja, za delovanje pomožne opreme, kot so pogoni vrat in morebiti za delovanje v sili samo z enim koritom. Medtem ko se je v preteklosti kot hidravlična tekočina običajno uporabljala voda, novejši sistemi – kot je ponovno odprto ladijsko dvigalo Anderton – uporabljajo biorazgradljivo hidravlično olje za boljšo zaščito pred korozijo. === Električni pogon === Z izjemo dveh francoskih dizelskih dvigal z vodnim klinom so vsa ladijska dvigala, odprta po letu 1917, gnana z elektromotorji, ki jih pogosto dopolnjuje vodni balast. === Protiuteži === Skoraj vsa sodobna ladijska dvigala uporabljajo protiuteži, da čim bolj kompenzirajo težo korita in ladje; zato se te protiuteži v tehnični terminologiji imenujejo tudi kompenzatorji. Ladijska dvigala s protiutežjo delujejo po principu Atwoodovega stroja. Čeprav protiuteži ni mogoče šteti za pogon v ožjem pomenu besede, njena uporaba olajša postopek dvigovanja, saj je treba poleg vztrajnosti na začetku gibanja premagati le sile trenja. Načelo protiuteži je bilo verjetno prvič uporabljeno v vozičku Zafosina v poznem srednjem veku, kjer je teža spuščajočega se čolna pomagala pri vleki hkrati vzpenjajočega se čolna. === Dvojna in dvojna dvigala === Če drugo korito nadomesti 'mrtvo' protiutež iz betona ali podobnega materiala, se imenuje dvojno dvigalo. Pri takšnem dvigalu se eno korito vedno premika navzdol, drugo pa navzgor hkrati. Dvigalo z dvema koritoma, ki se lahko premikata neodvisno drug od drugega, pa se imenuje dvojno dvigalo. == Izbrani primeri == {| class="wikitable sortable" |+ Pomembna dvigala – razvrščena po velikosti |- ! Ime || Lokacija || Odprto !Tip|| data-sort-type="number" | Premik || data-sort-type="number" | Dimenzije || data-sort-type="number" | Vertikalni dvig || data-sort-type="number" | Čas cikla || Opomba |- | [[Goupitan sistem za dvigovanje ladij]] (drugi<ref name=":9">{{Cite book | chapter-url=https://www.researchgate.net/publication/368819375 |first1=Yaan |last1=Hu |first2=Gensheng |last2=Zhao |first3=Claus |last3=Kunz |first4=Zhonghua |last4=Li |first5=Jan |last5=Akkermann |first6=Marc |last6=Michaux |first7=Fabrice |last7=Daly |first8=Jim |last8=Stirling |first9=Weili |last9=Zheng |first10=Jean-Michel |last10=Hiver |first11=Michael |last11=Thorogood |first12=Jianfeng |last12=An |first13=Xin |last13=Wang |first14=Shu |last14=Xue |first15=Chao |last15=Guo |title=Proceedings of PIANC Smart Rivers 2022 |archive-url=https://ia902800.us.archive.org/16/items/innovations-in-shiplift-navigation-concepts/Innovations_in_Shiplift_Navigation_Concepts.pdf |archive-date=20 October 2025 |chapter=Innovations in Shiplift Navigation Concepts |series=Lecture Notes in Civil Engineering |date=2023 |volume=264 |pages=41–42 |doi=10.1007/978-981-19-6138-0_4 |isbn=978-981-19-6137-3|doi-access=free}}</ref> lift)|| [[Guidžov]], LR Kitajska || 2021<ref name=":0">{{Cite web |url=http://www.xinhuanet.com/english/2020-07/03/c_139186162.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20200705101441/http://www.xinhuanet.com/english/2020-07/03/c_139186162.htm |url-status=dead |archive-date=July 5, 2020 |title=View of Goupitan hydropower station in Yuqing County, Guizhou – Xinhua &#124; English.news.cn}}</ref> | Vertikalni keson |500 ton | 280 x 35 x 5 m | 127 m || || Najvišje dvigalo za ladje na svetu |- |[[Goupitan sistem za dvigovanje ladij]] (prvi<ref name=":9" /> lift) |[[Guidžov]], LR Kitajska |2021<ref name=":0" /> |Vertikalni keson |500 ton | |72-79 m | | |- | [[Dvigale jezu Treh sotesk]]|| [[Jičang]], [[Hubej]], LR Kitajska || 2016 | Vertikalni keson | 3000 ton | 280 x 35 x 5 m | 113 m || 30–40 minut || |- | Dvigalo pri [[Jez Krasnojarsk|jezu Krasnojarsk]] || [[Divnogorsk]], [[Krasnojarsk Kraj]], [[Rusija]] || 1982 | Nagnjena ravnina|| 1500 ton | 90 x 18 x 2,2 m | 104 m || 90 minut || |- | [[Ronquièresova nagnjena ravnina]] || [[Braine-le-Comte]], provinca Hainaut, [[Belgija]]|| 1968 |Nagnjena ravnina|| 1350 tons | 91 x 12 x 3,7 m | 67,73 m || 22 minutes<ref>{{cite web |url=http://services-techniques.met.wallonie.be/en/waterways/the_inclined_plane_of_ron/ |title=The inclined plane of Ronquières |access-date=1 September 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080611115140/http://services-techniques.met.wallonie.be/en/waterways/the_inclined_plane_of_ron/ |archive-date=11 June 2008}}</ref> || |- | [[Dvigalo za čolne Strepy-Thieu]] || [[Le Rœulx]], provinca Hainaut, Belgija|| 2002 |Vertikalni keson|| 1350 ton | 112 x 12 x 3,35 m | 73,15 m || 7 minute ||Najvišje dvigalo za ladje v Evropi |- | [[Dvigalo za dvojne ladje Scharnebeck]] || Lüneburg, Spodnja Saška, [[Nemčija]] || 1974 |Vertikalni keson|| 1350 ton | 105,4 x 15,8 x 3,4 m | 38 m || 3 minute || |- | [[Dvigalo za ladje Niederfinow]] || [[Brandenburg]], Nemčija || 1934 |Vertikalni keson|| | 85 x 12 x 2,5 m | 36 m || 20 minut || |- | [[Severno dvigalo za ladje Niederfinow]]|| Brandenburg, Nemčija || 2022 |Vertikalni keson|| 2100 ton | 115 x 12,5 x 4.0 m | 36 m || || |- | [[Dvigalo Peterborough]] || [[Ontario]], [[Kanada]] || 1904 |Vertikalni keson|| 1300 ton | 42,7 x 10,1 x 2,1 m | 19,8 m || 10 minut || |- | [[Dvigalo Kirkfield]] || Ontario, Kanada || 1907 |Vertikalni keson|| 1300 ton | 42,7 x 10,1 x 2,1 m | 14,9 m || 10 minut || |- | [[Dvigalo za ladje Rothensee]] || [[Saška - Anhalt]], Nemčija || 1938 | Vertikalni keson|| 1000 ton | 85 x 12,2 m | 16 m || 20 minut || |- | [[Falkirško kolo]] || [[Falkirk]], [[Škotska]], [[Združeno kraljestvo]]|| 2002 | Vrtljivi keson|| 600 ton | 21,33 x 6 x 1,37 m | 24 m || 4 minute ||Edino vrtljivo dvigalo za ladje na svetu |- | [[Dvigalo za ladje Henrichenburg]] || [[Severno Porenje - Vestfalija]], Nemčija || 1962 |Vertikalni keson|| 600 ton | 67 x 8,2 x 2 m | 14 m || 25 minut || |- | Dvigalo za ladje [[Jez Gehejan]] || [[Hubej]], LR Kitajska || 1987 | Vertikalni keson|| 300 ton || || || || |- | [[Dvigalo za ladje Longtan]] (prvo) || [[Heči]], [[Guangši]], LR Kitajska || 2020 | Vertikalni keson|| 500 ton | 73,0 x 12,2 x 3,5 m | 62,4 m}<ref name=":1">{{Cite book |last1=Chen |first1=Yingying |last2=Hu |first2=Yaan |last3=Li |first3=Zhonghua |title=Proceedings of PIANC Smart Rivers 2022 |chapter=Research on Influence from Ship Navigating in the Intermediate Channel Between Ship Lifts on Hydraulic Characteristics |series=Lecture Notes in Civil Engineering |date=2023 |volume=264 |url=https://link.springer.com/book/10.1007/978-981-19-6138-0 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250730082706/https://link.springer.com/book/10.1007/978-981-19-6138-0 |archive-date=2025-07-30 |editor-last=Li |editor-first=Yun |editor2-last=Hu |editor2-first=Yaan |editor3-last=Rigo |editor3-first=Philippe |editor4-last=Lefler |editor4-first=Francisco Esteban |editor5-last=Zhao |editor5-first=Gensheng |language=en |location=Singapore |publisher=Springer Nature |pages=599–610 |doi=10.1007/978-981-19-6138-0_52 |isbn=978-981-19-6138-0 |doi-access=free |access-date=2026-07-06 |url-status=bot: unknown }}</ref>|| || |- |[[Dvigalo za ladje Longtan]] (drugo) |[[Heči]], [[Guangši]], LR Kitajska |2020 |Vertikalni keson |500 ton | 73,0 x 12,2 x 3,5 m | 93,6 m<ref name=":1" /> | | |- | [[Dvigala na starem Canal du Centre]] || provinca Hainaut, [[Belgija]] || 1888–1917 |Vertikalni keson|| 360 ton/350 ton | 40,1 x 5,06 x 2 m | 16,93 - 15,4 m || ||Tri dvigala, vsako visoko 16,93 m, in eno visoko 15,4 m |- | [[Dvigalo za ladje Fontinettes]] || Arques, [[Pas-de-Calais]], [[Francija]] || 1881–88 |Vertikalni keson|| 300 ton | 39 x 5,2 x 2 m | 13,13 m || 5 minut ||Leta 1967 jo je nadomestila ena sama zapornica |- | [[Dvigalo za ladje Anderton]] || Cheshire, [[Anglija]], ZK|| 1875 |Vertikalni keson|| 250 ton | 22,9 x 4,7 x 2,9 m | 15,25 m || || |- |[[Vodno pobočje Montech]] |[[Montech]], [[Tarn-et-Garonne]], [[Francija]] |1974 |Vodna strmina | | 443 x 13,3 x 6 m | 13,3 m |6 minut |Najstarejša vodna strmina |- |[[Vodno pobočje Fonserannes]] |[[Hérault]], [[Francija]] |1980–1983 |Vodna strmina | | 272 x 13,6 m | 13,6 m | | |- |[[Morska železnica Big Chute]] |Ontario, Kanada |1917–1978 |nagnjena ravnina | | 30,4 x 18 x 7,9 m | 18 m | | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Boat lifts|Schiffshebewerk}} * {{DNB-Portal|4254829-9|TEXT=Literatur zum Schlagwort}} * [https://www.welt-der-alten-radios.de/anderes-schleusen-304.html Schiffshebewerke und Schleusen in Deutschland und Europa] * [http://gcaptain.com/worlds-biggest-ship-lift-opens-china/ Seite zum weltgrößten Schiffshebewerk am Drei-Schluchten-Staudamm in China] * [https://www.lanuv.nrw.de/fileadmin/lanuv/umwelttechnische_berufe/downloads/wasserbauer_handbuch-fuer-auszubildende.pdf Handbuch für den Beruf Wasserbauer] auf ''lanuv.nrw.de'' (S. 242 ff) [[Kategorija:Vodni transport]] [[Kategorija:Prekopi]] [[Kategorija:Dvigala]] 6xp4o54knlg5e21a5vn57j2b8zqz1sm 0 605275 6709637 6708823 2026-07-11T11:46:12Z Ihana Aneta 242446 6709637 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska pianistka in klavirska pedagoginja}} {{Infopolje Oseba|parents=Helena Snoj ([[Helena Snoj Rajh]]) (mati)}} '''Breda Rajh Divjak''',{{Efn|Znana tudi kot Breda Rajh-Divjak.}} [[Slovenci|slovenska]] koncertna in jazz [[Pianist|pianistka]] in [[Klavir|klavirska pedagoginja]], * [[8. oktober]] [[1924]], [[Ljubljana]], † [[2015]]. == Otroštvo in izobraževanje == Rojena je bila v [[Ljubljana|Ljubljani]] v zavedni slovenski družini. Njen oče je bil odvetnik Štefan Rajh iz Dolj, njena mati pa je bila koncerna pevka in gledališka igralka Helena Snoj (1893–1970) iz [[Lobček|Lobčka]], znana kot [[Helena Snoj Rajh]], ki je poleg nastopanja v moževi odvetniški pisarni delala kot tajnica.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Ivan|date=1974|title=Glasbena šola v Celju 1908–1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2CFGGD6|magazine=Celjski zbornik|language=Sl|location=Celje|publisher=Kulturna skupnost občine Celje|volume=1|pages=457-503}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi revijo|last=Müller|first=Jakob|date=1996|title=Kovačnice in kovači od Male Stare vasi do Škocjana|trans-title=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY2VE7V1|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|volume=1|pages=77-94}}</ref> Bratov in sester ni imela. Leta 1929 se je z materjo in očetom preselila v Celje.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> Klavirja se je učila pri celjski glasbeni matici, s katero je umetniško sodelovala tudi njena mati.<ref name=":0" /> Med drugo svetovno vojno je z družino odšla v begunstvo v [[Lobček]], kjer je imela njena teta z možem gostilno in kasneje v [[Praproče pri Grosupljem]].<ref name=":2" /><ref name=":1" /> Leta 1950 je v razredu [[Anton Trost|Antona Trosta]] diplomirala. [[Slika:Strokovna komisija popevke Celjskega tednika leta 1959.png|sličica|Strokovna komisija popevke Celjskega tednika leta 1959. Njeni člani: Drago Hribar, Edvard Goršič - Edo, prof. Breda Rajh Divjak in dr. Bogomil Hrašovec.]] == Delo == Dolga leta je kot edina ženska nevokalistka nastopala v Plesnem Orkestru RTV Ljubljana (kasneje Big Band RTV Ljubljana, sedaj [[Big Band RTV Slovenija]]).<ref>{{Navedi knjigo|title=Words, Music and Gender|publisher=Cambridge Scholars Publishing|year=2020|editor-last=Gadpaille|editor-first=Michelle|others=sourednik Victor Kennedy, avtor poglavja Zmago Pavličič|language=En|trans-title=Besede, glasba in spol|chapter=The Female voice in Slovenian Jazz|trans-chapter=Ženski glas slovenskega Jazza}}</ref> Zaposlena je bila tudi kot profesorica klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju. == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rajh Divjak, Breda }} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Člani Big Banda RTV Slovenija]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Rojeni leta 1924]] [[Kategorija:Umrli leta 2015]] rxwnkivoyhlsk4i999nkjqyhsstk41z 0 605314 6709515 6708450 2026-07-11T04:56:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709515 wikitext text/x-wiki {{Infobox food | name = Dijonska gorčica | image = Senf-5.jpg | image_size = | caption = Čajna žlička dijonske gorčice | alternate_name = | country = [[Francija]] | region = [[Burgundija (regija)|Burgundija]] | creator = | type = [[začimba]] | served = | main_ingredient = [[Gorčica|Gorčična semena]], belo [[vino]] ali [[vinski kis]], [[voda]], [[sol]] | variations = | calories = | other = |similar_dish = Kreolska gorčica, kasundi }} [[File:Maille Dijon Originale.jpg|thumb|upright=0.7|Kozarec dijonske gorčice znamke Maille]] '''Dijonska gorčica''' ({{langx|fr|Moutarde de Dijon}}) je tradicionalna [[gorčica]] iz [[Francija|Francije]]. Ime je dobila po mestu [[Dijon]] v [[Burgundija (regija)|Burgundiji]], ki je bilo središče pridelave gorčice v poznem [[srednji vek|srednjem veku]] in je v 17. stoletju pridobilo izključne pravice v Franciji.<ref name=":0">{{Cite book|title=Robert Carrier's Kitchen|last= Carrier, Robert|author-link= |publisher=Marshall and Cavendish|year=1981|location=London|pages=2377}}</ref> Prvič so jo uporabili leta 1336 za mizo kralja [[Filip VI. Francoski|Filipa VI.]],<ref name="Regions">{{cite web|url=http://www.regions-of-france.com/regions/burgundy/food-gastronomy/dijon-mustard/|title=The Dijon Mustard|website=Regions of France|access-date=18 May 2016}}</ref> sedanjo obliko pa je dobila leta 1856, ko je Jean Naigeon iz Dijona kis, ki se običajno uporablja v pripravljeni gorčici, zamenjal s sokom ''verjuice'', kislim sokom nezrelega grozdja.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=zAMiGwoAfQ4C&pg=PA170|title=75 Exceptional Herbs for Your Garden|date=18 August 2008|publisher=Gibbs Smith|pages=170|author=Jack E. Staub, Ellen Buchert|isbn=9781423608776}}</ref> Glavne sestavine so rjava gorčična semena (''Brassica juncea'') in mešanica belega vina, kisa, vode in soli, ki posnema originalni sok ''verjuice''.<ref>{{cite book | last1=Lund | first1=B. | last2=Baird-Parker | first2=T.C. | last3=Gould | first3=G.W. | title=Microbiological Safety and Quality of Food | publisher=Springer | series=The Microbiological Safety and Quality of Food | year=2000 | isbn=978-0-8342-1323-4 | url=https://books.google.com/books?id=lks9dALNzZAC&pg=PA823 | access-date=4 June 2016 | page=823}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.fitday.com/fitness-articles/nutrition/healthy-eating/the-difference-between-dijon-and-yellow-mustard.html|work=fitday.com|title=The Difference Between Dijon and Yellow Mustard}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.connexionfrance.com/Archive/Just-don-t-call-it-French-mustard|work=connexionfrance.com|title=Just don't call it French mustard|date=January 2009|access-date=2017-06-01|archive-date=2022-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220209134824/https://www.connexionfrance.com/Archive/Just-don-t-call-it-French-mustard|url-status=dead}}</ref> Uporablja se lahko kot priloga k vsem mesnim jedem ali pa se zmeša z drugimi sestavinami za pripravo omake.<ref>{{Cite web|url=http://tenplay.com.au/channel-ten/masterchef/recipes/the-essential-flourless-mustard-sauce?_from=searchresult|title=The Essential flourless Mustard Sauce|last=Blumenthal|first=Heston|author-link=|website=Masterchef Australia|publisher=Tenplay|access-date=19 May 2016}}</ref> == Značilnosti == To močno gorčico so v Dijonu že od približno 13. stoletja izdelovali različni mojstri gorčice v različnih različicah[2], pri čemer so uporabljali rjava (''Brassica juncea'') in črna (''Brassica nigra'') gorčična semena, vinski kis, sol in citronsko kislino (prvotno sok iz burgundskih vinogradov), ki je predvsem odgovorna za pikantnost gorčice. Prodaja se v različnih tradicionalnih trgovinah z živili v Dijonu in v supermarketih po vsem svetu. Je ena od sestavin ''piščanca Gaston Gérard'' ali ''govejega Stroganoffa'' in se lahko poda k številnim mesnim jedem, kot so govedina po ''bourguignon'', ''potée bourguignonne'', enolončnice, ''pot-au-feu'', raguji, ocvrti zrezki itd. Uporablja se lahko tudi v majonezi za izboljšanje okusa ali za emulgiranje. == Komercialna proizvodnja == Leta 2008 je multinacionalno podjetje za pakirano blago ''Unilever'', ki je imelo več tovarn gorčice v Evropi, zaprlo proizvodni obrat ''Amora''. Od 15. julija 2009 se dijonska gorčica ''Amora'' ne proizvaja in pakira več v mestu Dijon, temveč v sosednjem mestu Chevigny-Saint-Sauveur.<ref>{{cite news|last1=Manzella|first1=Luisa|title=Amora Dijon ferme définitivement ses portes après deux siècles d'activité|url=http://www.usinenouvelle.com/article/amora-dijon-ferme-definitivement-ses-portes-apres-deux-siecles-d-activite.N114345|access-date=18 May 2016|date=13 July 2009|language=fr}}</ref> Blagovna znamka gorčice ''Grey Poupon'', ki je na voljo v Združenih državah Amerike, izvira iz Dijona leta 1866.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=dwf1YYxQmRsC&q=Auguste+Poupon&pg=PA144 |title=The Name's Familiar II|author=Lee, Laura |year=2001 |publisher=Pelican |isbn=9781455609178}}</ref> == Pomanjkanje v Franciji leta 2022 == Francija za proizvodnjo dijonske gorčice potrebuje 35.000 ton gorčičnih semen, 80 % semen pa se uvozi iz [[Kanada|Kanade]], predvsem iz [[Alberta|Alberte]] in [[Saskatchewan]]a, kjer se prideluje večina kanadskih gorčičnih semen.<ref name=nyt_dijon>{{cite news |last1=Cohen |first1=Roger |title=France Faces a Shortage of Mustard, Its Uniquely Beloved Condiment |url=https://www.nytimes.com/2022/07/14/world/europe/france-mustard-shortage-dijon.html |access-date=10 August 2022 |work=The New York Times |date=14 July 2022}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.journaldunet.com/economie/agroalimentaire/les-faux-produits-du-terroir/moutarde-de-dijon.shtml|title=La moutarde de Dijon vient du Canada|website=www.journaldunet.com|date=21 July 2010 |language=fr|access-date=2016-05-18}}</ref> Kanadska proizvodnja je leta 2022 doživela manjši pridelek zaradi vročinskega vala. Suša leta 2022 je prepolovila običajni pridelek.<ref name=economist_dijon>{{Cite news| issn = 0013-0613| title = Why there is a shortage of Dijon mustard in France| newspaper = The Economist| accessdate = 2023-06-30| url = https://www.economist.com/the-economist-explains/2022/08/09/why-there-is-a-shortage-of-dijon-mustard-in-france}}</ref> Pomanjkanje leta 2022 se je še poslabšalo zaradi kopičenja zalog s strani potrošnikov.<ref>{{cite news |last1=Torsoli |first1=Albertina |title=French Shoppers Face Up to Life Without Dijon Mustard |url=https://www.bloomberg.com/?sref=CIpmV6x8 |access-date=10 August 2022 |work=Bloomberg.com |date=10 August 2022 |language=en}}</ref> == Geografske označbe == Dijonska gorčica nima zaščitene geografske označbe (ZGO). Odlok iz leta 1937 je določil, da se lahko ''Dijonska gorčica'' uporablja kot generična oznaka in nima povezave s specifičnim [[Terroir|terroirjem]].<ref>{{Cite web|url=http://madame.lefigaro.fr/cuisine/moutarde-de-dijon-champignons-de-paris-camembert-faux-produits-du-terroir-200218-147290|title=Camembert, moutarde de Dijon, jambon Aoste, champignons de Paris... 7 "faux" produits du terroir passés au crible|last=Figaro|first=Madame|date=2018-02-22|website=Madame Figaro|access-date=2021-08-01}}</ref> Nanaša se na način proizvodnje in vrsto gorčice, ne pa na izdelek, katerega izvor in sestavine so povezane z določeno regijo. Ni rezultat tradicionalnega, lokalnega postopka in njena kakovost ne izhaja iz uporabe izdelkov, katerih vrednost je v določeni regiji izvora Vendar pa ima ''moutarde de Bourgogne'' (različica dijonske gorčice iz regije Burgundija) ZGO, njena semena pa morajo biti pridelana v Burgundiji.<ref>{{Cite web|url=https://www.inao.gouv.fr/eng/produit/4160|title=Fiche produit|website=www.inao.gouv.fr|access-date=2021-08-01|archive-date=2023-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230506234112/https://www.inao.gouv.fr/eng/produit/4160|url-status=dead}}</ref> Dijonsko gorčico še posebej promovira Mednarodno mesto gastronomije in vina v Dijonu, mestu, ki je dvakrat uvrščeno na seznam svetovne dediščine UNESCO zaradi »gastronomskega obroka Francozov« (2010) in zaradi »klime [[Burgundsko vino|burgundskih vinogradov]]« (2015). == Zanimivosti == 2009: Ameriški predsednik Barack Obama je izrazil željo kuharju letala Air Force One, da bi poskusil gorčico Dijon.<ref>Christophe Barbier « [http://www.lexpress.fr/actualite/indiscret/la-moutarde-monte-au-nez-d-obama_744694.htm La moutarde monte au nez d'Obama]», sur lexpress.fr, 4 mars 2009. Consulté le 6 mars 2009.</ref> Na to prošnjo mu je mesto Dijon poslalo paket z različnimi vrstami gorčice podjetja Amora Maille.<ref>{{Cite web |language=fr |title=Dijon envoie de la moutarde à Obama |url=https://www.lefigaro.fr/flash-actu/2009/03/21/01011-20090321FILWWW00522-dijon-envoie-de-la-moutarde-a-obama.php |publisher=Le Figaro |date=21. marec 2009 |access-date=27. marec 2025}}</ref> Ta gorčica je navdihnila ameriškega raperja in DJ-ja Mustarda, da je sprejel to ime, saj je njegovo prvo ime Dijon. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *[http://dijoon.free.fr/moutardetechnique.htm Techniques actuelles de fabrication de la moutarde] {{in lang|fr}} – "Contemporary method for the manufacture of the mustard" *[https://docplayer.org/17781009-Verfahren-und-maschinen-fuer-die-senfherstellung.html Senfherstellung] *{{YouTube|JemdH-fACsw|Epicerie fine - La moutarde de Dijon}} [[Kategorija:Dijon]] [[Kategorija:Francoska kuhinja]] [[Kategorija:Dodatki jedem]] mogs71mmfyq010fijji085f4o2xm4p8 0 605351 6709520 6708987 2026-07-11T06:18:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709520 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v pokrajini [[Toplica (pokrajina)|Toplici]] na jugu Srbije v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref><ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija|accessdate=2026-07-08|archive-date=2022-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220604232847/https://ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|url-status=dead}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Po končanem študiju je delal kot profesor filozofije in psihologije na Učiteljski šoli in gimnaziji v [[Kruševac|Kruševcu]].<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Med temi demonstracijami je v imenu študentov, ki so zasedli beograjske fakultete, prebral izjavo, v kateri med drugim zahtevajo enakopravnost vseh študentov in tudi vseh zaposlenih glede na njihove dohodke v skladu z delom, ki ga opravljajo, ter takojšnjo odpravo velikih razlik v plačah in materialnih ugodnostih med posamezniki, kar vse nasprotuje enakosti, ki bi morala vladati v samoupravnem socializmu. Ta stališča so oblikovali študentje v štirih točkah, kot jih je naštel takratni TV-dnevnik: #Razbijanje pojava družbene neenakosti #Hitrejše reševanje vprašanja brezposelnosti #Uničenje birokratskih sil v naši družbi #Izboljšanje materialnega položaja univerze in študentov ter širša demokratizacija samoupravne prakse na univerzi.<ref>{{cite web|url=http://www.audioifotoarhiv.com/knjige%20koje%20govore/knjige/micunovic.html|title=Dragoljub Mićunović, govor studentima|publisher=Audio i foto arhiv|author=Dragoslav Simić|place=|language=sr|date=6. junij 1968|accessdate=8. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.audioifotoarhiv.com/gosti%20sajta/Dragoljub%20Micunovic/Zurnal.mp3|title=Dragoljub Mićunović, Žurnal|author=Dragoslav Simić|place=|language=sr|date=10. junij 1968|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Tito je imel zvečer pri Dnevniku dvoumen govor, ki si ga je lahko vsakdo razagal v svoj prid. 10. junija so demonstracije prenehale s tem, da so študentje izročili ključe dekanom fakultet. Čez sedem let pa so bili Mićunović in sedem njegovih kolegov vrženi iz službe in so se morali preživljati s predavanji na tujem. Tako je bil on predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]],<ref name=":0" /> pa tudi v [[Rusija|Rusiji]], [[Mehika|Mehiki]], na [[Češka|Češkem]], [[Slovaška|Slovaškem]] in [[Poljska|Poljskem]].<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Po prevratni zmagi opozicije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Nauka i filozofija'' (''„Veda in modroslovje“'', 1963) # ''Logika i sociologija'' (''„Logika in sociologija“'', 1969) # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Sociologija, udžbenik za više škole'' (''„Sociologija, učbenik za višje šole“'', 1972) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # '' Reforma i restavracija, 2008'' (''„Reforma in restavracija“'', 2008) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor okrog petnajstih knjig in več kot 150 člankov.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedki == === On o drugih === {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Drugi o njem === {{navedek|''Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS) Dragoljub Mićunović, koji je umro u 96. godini, bio je jedan od najistaknutijih savremenih srpskih političara i filozofa koji je zbog dugogodišnje opozicione borbe i rada na razvoju parlamentarizma u javnosti slovio kao „patrijarh demokratije“ u Srbiji i pobornik dijaloga između političkih neistomišljenika.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS), Dragoljub Mićunović, ki je umrl v starosti 96 let, je bil eden najvidnejših sodobnih srbskih politikov in filozofov, ki je zaradi svojega dolgoletnega opozicijskega boja in dela na razvoju parlamentarizma v javnosti slovel kot "patriarh demokracije" v Srbiji in zagovornik dialoga med političnimi neistomišljeniki.}} {{navedek|'' Gotovo čitav vek Dragoljub Mićunović svedočio je političkim usponima i sunovratima svih starih i novih država na Balkanu. Filozof, profesor, prijatelj i profesor Zorana Đinđića, a mnogo ranije šezdesetosmaš i otporaš Josipu Brozu Titu, Mićunović je bio živa enciklopedija borbe za demokratiju u Jugoslaviji, a kasnije i u Srbiji. On je čovek koji je poznavao svakoga, video svačiji uspeh, ali i pad.''<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/|title=In memoriam. Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije|publisher=vreme.com|author=Marija L. Janković|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Skoraj celo stoletje je bil Dragoljub Mićunović priča političnim vzponom in padcem vseh starih in novih držav na Balkanu. Filozof, akademik, prijatelj in profesor Zorana Đinđića, veliko prej pa oseminšestdesetnik in upornik zoper Josipa Broza Tita, je bil Mićunović živa enciklopedija boja za demokracijo v Jugoslaviji, a pozneje tudi v Srbiji. On je človek, ki je poznal vsakogar, videl uspeh slehernika, toda tudi propad.}} {{navedek|''Mićunović je bio jedan od najznačajnijih intelektualaca i političkih aktera u savremenoj srpskoj istoriji, dugogodišnji poslanik, bivši predsednik Skupštine Srbije i Crne gore, kao i jedan od obnovitelja rada Demokratske stranke.''<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Mićunović je bil eden najpomembnejših izobražencev in političnih dejavnikov v sodobni srbski zgodovini, dolgoletni poslanec, nekdanji predsednik Skupščine Srbije in Črne gore, kakor tudi eden od obnoviteljev dela Demokratske stranke.}} {{navedek|''Profesor Mićunović nije bio samo intelektualni autoritet; bio je čovek neiscrpne energije, tople reči i nepokolebljive vere u bolju budućnost. U vremenima kriza i društvenih lomova, učio nas je da su dijalog i tolerancija jedini ispravan put, a da odbrana ljudskog dostojanstva i slobode nema alternativu. Njegova posebna strast i posvećenost bili su usmereni ka mladima. Životni san profesora Mićunovića bio je da vidi Srbiju kao ravnopravan deo evropske porodice naroda.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Profesor Mićunović ni bil le intelektualna avtoriteta; bil je človek neizčrpne energije, toplih besed in neomajne vere v boljšo prihodnost. V časih kriz in družbenih prelomov nas je učil, da sta dialog in strpnost edina pravilna pot ter da obramba človekovega dostojanstva in svobode nima izbire. Njegova posebna strast in predanost je bila usmerjena v mlade. Vseživljenjske sanje profesorja Mićunovića so bile videti Srbijo kot enakopravnega člana evropske družine narodov.}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> Dobil je tudi nagrado in priznanje kot „Najevropejec“.<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] m3c33fb6kft5d1mdrvzmw89xqy3ffg7 1 605359 6709627 6708762 2026-07-11T11:38:11Z A09 188929 /* Malo zmede */ odgovor 6709627 wikitext text/x-wiki == Malo zmede == Kaj je prav? Obdobje petih dinastij in desetih držav ali Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev. V člankih najdeš oboje. Potrebno je uskladiti, tisti ki se na to spozna! [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:28, 9. julij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] bi morda ti znal pomagat? Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 11. julij 2026 (CEST) 61govqspdc3dtyj7hbh3fcww4tu5z1e 0 605371 6709392 6708888 2026-07-10T17:12:00Z Marn nina 262723 6709392 wikitext text/x-wiki '''Predrag Šainović''' (rojen leta 1979 v Beogradu, Srbija) je slovenski zdravnik, specialist urologije.<ref>Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/</ref><ref>Seznam osebja – Oddelek za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/</ref> Medicino je študiral na Medicinski fakulteti Univerze v Beogradu, kjer je diplomiral iz medicine.<ref>Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/</ref> Po zaključku študija je poklicno pot nadaljeval v Sloveniji. Od leta 2009 je zaposlen na Oddelku za urologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, kjer je opravil tudi specializacijo iz urologije, ki jo je zaključil leta 2016.<ref>Seznam osebja – Oddelek za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/</ref> V okviru strokovnega dela se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem uroloških bolezni ter izvaja endourološke in rekonstruktivne kirurške posege.<ref>Dr Šainović je čuveni urolog, članek v Kurir. https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4083194/dr-sainovic-je-cuveni-urolog-ali-i-sampion-u-gt-trkama-i-najuspesniji-srpski-automobilista-2022/</ref> Leta 2026 je v izboru revije ''Viva'' prejel naziv ''Moj urolog 2026'', priznanje, ki ga revija podeljuje na podlagi glasov pacientov.<ref>»Moj urolog 2026 Predrag Šainović, dr. med., spec. urolog: Ljudje si zapomnijo, kako si jih obravnaval v najtežjih trenutkih«. Viva. Pridobljeno 9. julija 2026.</ref> Sodeluje kot strokovni sogovornik v medijskih prispevkih s področja urologije.<ref>»Na potovanje z inkontinenco«. Viva. Pridobljeno 9. julija 2026.</ref><ref>»Zakaj se vnetje mehurja rado ponavlja?«. Viva. Pridobljeno 9. julija 2026.</ref> == Reference == {{Sklici}} tg26h12pc4aw5pnqfaonklvnjamcdso 2 605389 6709485 6709154 2026-07-10T22:11:18Z Stebunik 55592 /* 1sl German Đorić multi okno 9.vii.2026 */ 6709485 wikitext text/x-wiki == 1sl German Đorić multi okno 9.vii.2026 == == Одликовања и почасти == * [[File:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Орден југословенске заставе]] са лентом, ([[Социјалистичка Федеративна Република Југославија|СФР Југославија]]). * [[File:GRE Order of George I - Grand Cross BAR.png|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Орден Ђорђа I]], Велики крст ([[Краљевина Грчка]]). * [[File:Legion Honneur GC ribbon.svg|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Легија части|Орден легије части]], Велики крст ([[Француска]]). === 2sl German Đorić multi okno 9.vii.2026 === {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] (1936-1939) | [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] (1939-1950)|[[Škofija Žiča|Žički škof]] (1941-1947)| [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] (1947-1951)}} | education = Bogoslovje v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Filozofska fakulteta v Beogradu]]<br>Oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; * kot '''Hranislav Đorić''' [[19. avgust]] [[1899]] † [[27. avgust]] [[1991]]) je bil poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta nastopila za časa njegovega vladanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] & 5. patriarh Združene SPC, 1958-1990. en: {{Infobox Christian leader | name = German | honorific_prefix = [[His Holiness]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | church = [[Serbian Orthodox Church]] | see = Belgrade | title = [[Patriarchate of Peć (monastery)|Archbishop of Peć]], [[Archdiocese of Belgrade and Karlovci|Metropolitan of Belgrade and Karlovci]], and [[Serbian Patriarch]] | birth_name = | ordination = 1927 | consecration = 1951 | term_start = 14 September 1958 | retired = 30 November 1990 | predecessor = [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] | successor = [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]] | birth_date = {{birth date|1899|08|19|df=yes}} | birth_place = [[Jošanička Banja]], [[Kingdom of Serbia]] | death_date = {{death date|1991|08|27|df=yes}} | death_place = [[Belgrade]], [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | signature = Patriarch German of Serbia - signature.png | other = | footnotes = }} {{Infobox manner of address | background = plum | name = Serbian Patriarch German | image = Zastava_Patrijarha_srpskog.jpg | image_size = 150px | reference = His Holiness | spoken = Your Holiness | religious = Patriarch | posthumous = His Holiness Patriarch German of Blessed Repose }} '''German''' ({{langx|sr|Герман}}, {{langx|en|Herman}}; born '''Hranislav Đorić'''; 19 August 1899 – 27 August 1991) was the 43rd [[Serbian Patriarch|Patriarch]] of the [[Serbian Orthodox Church]], serving from 1958 to 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> He was noted for revitalizing the Serbian Orthodox Church to a certain extent during the [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|communist period]], despite two [[Schism (religion)|schism]]s that occurred during his tenure.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} En: {{Short description|Patriarch of the Serbian Orthodox Church from 1958 to 1990}} {{Use dmy dates|date=February 2025}} {{Infobox Christian leader | name = German | honorific_prefix = [[His Holiness]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | church = [[Serbian Orthodox Church]] | see = Belgrade | title = [[Patriarchate of Peć (monastery)|Archbishop of Peć]], [[Archdiocese of Belgrade and Karlovci|Metropolitan of Belgrade and Karlovci]], and [[Serbian Patriarch]] | birth_name = | ordination = 1927 | consecration = 1951 | term_start = 14 September 1958 | retired = 30 November 1990 | predecessor = [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] | successor = [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]] | birth_date = {{birth date|1899|08|19|df=yes}} | birth_place = [[Jošanička Banja]], [[Kingdom of Serbia]] | death_date = {{death date|1991|08|27|df=yes}} | death_place = [[Belgrade]], [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | signature = Patriarch German of Serbia - signature.png | other = | footnotes = }} {{Infobox manner of address | background = plum | name = Serbian Patriarch German | image = Zastava_Patrijarha_srpskog.jpg | image_size = 150px | reference = His Holiness | spoken = Your Holiness | religious = Patriarch | posthumous = His Holiness Patriarch German of Blessed Repose }} '''German''' ({{langx|sr|Герман}}, {{langx|en|Herman}}; born '''Hranislav Đorić'''; 19 August 1899 – 27 August 1991) was the 43rd [[Serbian Patriarch|Patriarch]] of the [[Serbian Orthodox Church]], serving from 1958 to 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> He was noted for revitalizing the Serbian Orthodox Church to a certain extent during the [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|communist period]], despite two [[Schism (religion)|schism]]s that occurred during his tenure.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} == Early life == German was born as Hranislav Đorić on 19 August 1899 in the [[spa town]] of [[Jošanička Banja]] in central [[Serbia]], in a family of teachers, and latter priest. His father, Mihajlo Đorić of [[Velika Drenova]], graduated from the prestigious Saint Sava Seminary in Belgrade in 1895. Đorić received a broad education and was among most educated members of the Serbian clergy, attending primary school in [[Velika Drenova]] and [[Kruševac]], seminaries in [[Belgrade]] and [[Sremski Karlovci]] (graduating in 1921), studying law at the [[University of Paris|University of Sorbonne]] and finally graduating from the Faculty of Orthodox Theology of the [[University of Belgrade]] in 1942. He was ordained a [[deacon]] by the bishop of [[Eparchy of Žiča|Žiča]] Jefrem, and appointed the clerk of the Canon-law Court in [[Čačak]] and also a [[catechist]] in the Čačak Gymnasium. Due to ill health, he left the administrative jobs and 1927, he was ordained a [[presbyter]], receiving his own [[parish]] of Miokovci. In 1931 he was transferred to a parish in [[Vrnjačka Banja]]. After the election of Patriarch [[Gavrilo V, Serbian Patriarch|Gavrilo V]] in 1938, father Hranislav became a referent of the [[Holy Synod of the Serbian Orthodox Church]]. In that capacity, he was elected a [[vicar]] bishop of [[[Moravica District|Moravica]] and, becoming a widower, he took monastic vows in [[Studenica Monastery]] on 7 July 1951, acquiring the name German (''Herman''). Patriarch Vikentije II, together with bishops Valerijan of Šumadija, Nikanor of Bačka, and Vasilije of Banja Luka, ordained him a bishop on 15 July in [[Cathedral of Saint Archangel Michael, Belgrade|Cathedral of Saint Archangel Michael]] in Belgrade. The new bishop became at the same time the secretary general of the Holy Synod and editor in chief of the ''Glasnik'', the official gazette of the Serbian Orthodox Church. In 1952 he was appointed a bishop of the [[Eparchy of Buda]]. However, as Hungarian authorities didn't approve his appointment neither allowed him to enter the country, so he was never officially enthroned. In 1956 he was appointed the bishop of Žiča, at that time, semi-officially, the second office of importance in the church, after the patriarch. In this capacity, he was also an administrator of [[Eparchy of Budimlja and Nikšić|Budimlja and Polimlje]] and [[Eparchy of Raška and Prizren|Raška and Prizren]] eparchies. == Patriarch == === Appointment controversy === When Patriarch [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] suddenly died on 5 July 1958, internal strife struck the church leadership and no agreement could be reached on who would succeed him. German was not even appointed as the ''guardian of the throne'' (acting patriarch), instead the bishop of [[Eparchy of Braničevo|Braničevo]], Hrizostom Vojinović, was appointed to vacate the post. It is believed that German's election was a compromise, but the still popular story is that [[Aleksandar Ranković]], the top Serbian Communist official at the time, and later [[Josip Broz Tito]]'s deputy, entered the session of the Holy Synod, bringing German inside, and saying: "This is your new patriarch!". German was thus elected as the 43rd Serbian Patriarch on 14 September 1958. === Schisms === Like most Eastern Orthodox churches in the [[Eastern Bloc]], the Serbian Orthodox Church under German was forced to strike a ''modus vivendi'' with the [[League of Communists of Yugoslavia|Communist regime]] in order to procure the space it needed to operate. The diaspora priests, led by the vocally anti-communist Bishop [[Dionisije Milivojević]], claimed that the Belgrade "red priests" had acquiesced too early.<ref>{{Cite book| last=Hockenos|first=Paul|title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=121–122}}</ref> After the Holy Synod started a trial against Dionisije for allegations about his personal life, he went into schism with the church in November 1963.<ref>{{cite web |last1=Spasović |first1=Stanimir |last2=Miletić |first2=Srboljub |title=ИСТОРИЈА СРПСКЕ ПРАВОСЛАВНЕ ЦРКВЕ У АУСТРАЛИЈИ, НОВОМ ЗЕЛАНДУ И ЈУЖНОЈ АФРИЦИ — НАСТАНАК РАСКОЛА НА СЕВЕРНОАМЕРИЧКОМ КОНТИНЕНТУ |url=http://www.svetosavlje.org/biblioteka/Istorija/IstorijaMiletic/IstorijaSPC013.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924112235/http://www.svetosavlje.org/biblioteka/Istorija/IstorijaMiletic/IstorijaSPC013.htm |url-status=dead |archive-date=24 September 2015 |website=svetosavlje.org |access-date=23 April 2020 |language=sr}}</ref> Starting in 1977, the group of diaspora bishops established Free Serbian Orthodox Church.<ref>{{Cite journal|last=Puzović|first=Predrag|title=Епархије Српске православне цркве у расејању|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=40|issue=1–2|year=1996|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/1996/1996-09.pdf|pages=87–96|language=sr|archive-date=8 June 2019|access-date=23 April 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20190608212919/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/1996/1996-09.pdf|url-status=dead}}</ref> The schism of the [[Macedonian Orthodox Church]] was a much deeper and complicated issue. It began in 1958, the very year of German's election, with an allegedly willing acceptance of the autonomy of [[List of heads of the Macedonian Orthodox Church|Archbishop of Ohrid and Macedonia]] proclaimed by the archbishop [[Dositej II of Ohrid and Macedonia|Dositej, Metropolitan of Skopje]]. This was a great blow to Patriarch German's authority as it was a forced acceptance, pushed by the [[League of Communists of Yugoslavia|Communist regime]]. In the next 9 years, the patriarch and archbishop held several joint [[liturgies]], even with the heads of other Orthodox Churches. However, in 1967, archbishop Dositej completely split his archbishopric (within the borders of the [[Socialist Republic of Macedonia]]) from the mother church, claiming heritage from the historical [[Archbishopric of Ohrid]], which had been non-existent for two centuries. Patriarch German and the Serbian Orthodox Church, claiming the separation was forced and uncanonical (in other words, they deemed it a church established by the Communists) ended any canonical communication with the Macedonian Orthodox Church. In turn, Patriarch German's example was followed by all the other Orthodox Churches. The problem continued after German and the [[breakup of Yugoslavia]], and it became a highly political issue, not only with the Serbian Orthodox Church, but with the [[Church of Greece]] and the [[Bulgarian Orthodox Church]]. This schism continued until 2022, when the Macedonian Orthodox Church reconciled with the Serbian Orthodox Church and was granted full autonomy and subsequently autocephaly by [[Porfirije, Serbian Patriarch|Patriarch Porfirije]]. === Revitalization of the Church === [[Image:Свјетлопис гроба сербског патријарха Германа у цркви Светог Марка у Биограду.jpg|thumb|245px|right|Tomb of Patriarch German at the [[Church of Saint Mark, Belgrade|Church of Saint Mark]] in Belgrade]] Patriarch German set to revitalize the Serbian Orthodox Church, which (like other religious communities in Yugoslavia) received no state support. Throughout his tenure, he kept a low profile, while achieving certain goals in this direction. Despite harsh conditions, he managed to form several new dioceses: Western Europe (1969), Australia (1973), Vranje (1975), and Canada (1983). He oversaw the completion of Serbian Orthodox Seminary in Belgrade (including the campus) in 1958. He also opened new seminary at the [[Krka monastery]] in [[Croatia]]. He was very involved in appointing bishops, staunchly pushing his own candidates, especially in the case of the [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral]] after the Communists arrested Metropolitan Arsenije Bradvarević in 1954, but Patriarch German managed to appoint his [[protégé]], Danilo Dajković in 1961. He also sent many priests to [[Montenegro]] as clerical activities had almost completely ceased there after the war. After the death of [[Josip Broz Tito]] in 1980, he slowly pushed church issues as Yugoslav society changed and nationalism grew among the various peoples, and in the end he was universally popular among the [[Serbs]] and had become a part of the Serbian social elite. In 1984, German visited the site of the [[Jasenovac concentration camp]], saying a now famous line: "To forgive, we must ...to forget, we must not".<ref>{{cite web|url=http://borbazaveru.info/content/view/3212/47/|title=БОРБА ЗА ВЕРУ - Православни став према неправославној фрази "опростити морамо, заборавити не смемо"|last=Administrator|website=borbazaveru.info}}</ref> Many consider German's greatest achievement to be his successful campaign for the resumption of the construction of the [[Church of Saint Sava]] in Belgrade, which was stopped in 1941. In 26 years from his appointment, he urged the Communist government 88 times until they finally authorized the construction to continue in 1984. Being a massive project, it took a long time and the church was completed only in 2021. === Later years === In 1989, Patriarch German broke his hip, which led to a series of surgeries and repeated injuries, so the already old patriarch was unable to perform his duties. As a result of this, the Holy Synod declared him incapacitated on 30 November 1990, and appointed the metropolitan bishop of [[Metropolitanate of Zagreb and Ljubljana|Zagreb and Ljubljana]] [[Jovan Pavlović]] as the guardian of the throne and elected the new patriarch, [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]], on 1 December 1990. Patriarch German died at the [[Military Medical Academy (Serbia)|Military Medical Academy]] in Belgrade on 27 August 1991, aged 92, and was buried in [[Church of Saint Mark, Belgrade|Church of Saint Mark]] in Belgrade. Patriarch German's tenure of 32 years is one of the longest in the history of the Serbian Orthodox Church. == Awards and honors == * [[Order of Saint Sava]],<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=97}}</ref> * [[Legion of Honour]] * [[Order of George I]] * [[National Order of the Cedar]]<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=324–329}}</ref> == See also == * [[List of heads of the Serbian Orthodox Church]] * [[List of 20th-century religious leaders]] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] }} {{s-ttl|title= [[Serbian Patriarch]] | years = 1958&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]]}} {{s-bef|before= [[Nikolaj Velimirović]]}} {{s-ttl|title= [[Eparchy of Žiča|Bishop of Žiča]] | years = 1956&ndash;1958}} {{s-aft|after= Vasilije Kostić}} {{s-bef|before= Hrizostom Vojinović}} {{s-ttl|title= [[Eparchy of Buda|Bishop of Buda]] | years = 1952&ndash;1956}} {{s-aft|after= Arsenije Bradvarević}} {{s-end}} == References == {{Reflist}} == Bibliography == {{Commons category|German Đorić}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} *[http://www.orthodoxresearchinstitute.org/articles/church_history/popovic_serbian_church.htm Serbian Church in History] at the Orthodox Research Institute * ''Ko je ko u Jugoslaviji 1970''; Hronometar, Belgrade * ''Srpska porodična enciklopedija'', Vol. VI (2006); Narodna knjiga and Politika NM; {{ISBN|86-331-2933-7}} (NK) * ''Mala Prosvetina Enciklopedija'', Third edition (1985); Prosveta; {{ISBN|86-07-00001-2}} == External links== * [https://www.youtube.com/watch?v=4qbwEz86sp8&ab_channel=%D0%A2%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B7%D0%B8%D1%98%D0%B0%D0%A5%D1%80%D0%B0%D0%BC Documentary movie about German (in Serbian)] {{Serbian Orthodox Church leaders}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:German}} [[Category:1899 births]] [[Category:1991 deaths]] [[Category:People from Raška, Serbia]] [[Category:People from the Kingdom of Serbia]] [[Category:Patriarchs of the Serbian Orthodox Church]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:20th-century Eastern Orthodox bishops]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Orthodox Theology alumni]] [[Category:Recipients of the Order of St. Sava]] [[Category:Recipients of the Order of George I]] [[Category:Recipients of the Legion of Honour]] [[Category:Serbian Orthodox Church in Hungary]] [[Category:Married Eastern Orthodoxy clergy]] [[Category:Burials at the Church of Saint Mark, Belgrade]] [[Category:Eparchy of Žiča]] Sr: {{Јерарх | Јерарх = Патријарх српски Герман | Слика = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic.JPG | Опис = патријарх Герман | Помјесна црква = [[Српска православна црква]] | Чин = [[патријарх]] | Титула = ''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски'' | Сједиште = [[Београд]] | Епархија 1 = [[Архиепископија београдско-карловачка]] | Године службе 1 = од [[13. септембар|13. септембра]] [[1958]]. до [[30. новембар|30. новембра]] [[1990]]. | Претходник 1 = [[Патријарх српски Викентије II|Патријарх Викентије II]] | Насљедник 1 = [[Патријарх српски Павле|Патријарх Павле]] | Епархија 2 = [[Епархија жичка]] | Године службе 2 = 1956—1958. | Претходник 2 = [[Николај Велимировић]] | Насљедник 2 = [[Василије Костић]] | Епархија 3 = [[Епархија будимска]] | Године службе 3 = 1952—1956. | Претходник 3 = [[Хризостом Војиновић]] | Насљедник 3 = [[Арсеније Брадваревић]] | Световно име = Хранислав Ђорић | Датум рођења = {{Датум рођења|1899|8|19}} | Мјесто рођења = [[Јошаничка Бања]] | Држава рођења = [[Краљевина Србија]] | Датум смрти = {{Датум смрти|1991|8|27|1899|8|19}} | Мјесто смрти = [[Београд]] | Држава смрти = [[Социјалистичка Федеративна Република Југославија|СФР Југославија]] | сахрањен = [[Црква Светог Марка у Београду|Црква Светог Марка]] | Симбол = [[Датотека:Zastava Patrijarha srpskog.jpg|159px]]<br>[[Застава патријарха српског]] |Потпис=Patriarch German of Serbia - signature.png |alt=250п }} '''Патријарх српски Герман''' (световно име ''Хранислав Ђорић''; [[Јошаничка Бања]], [[19. август|7. август]] [[1899]] — [[Београд]], [[27. август]] [[1991]]) је био [[Патријарх српски|43. врховни поглавар]] [[Српска православна црква|Српске православне цркве]] у периоду 1958—1990.<ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> Његово пуно име и титула гласили су ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''. Одлуком Сабора Српске православне цркве, једини је за живота пензионисани [[патријарх]].<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> Током владавине патријарха Германа промењена је процедура избора [[патријарх]]а и уведен је такозвани ''[[Изборни сабор Српске православне цркве#Апостолским жријебом|апостолски принцип]]''<ref name="Време" />, по коме епископи на сабору бирају тројицу кандидата, а затим се жребом (извлачењем) одлучује који ће од њих бити нови патријарх. Важи за једног од најзнаменитјих српских патријарха, који је деловао у историјском периоду тешком за цркву.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref> Због наводне блискости са [[савез комуниста Југославије|комунистичким режимом]], критичари су га звали ''црвени патријарх''.<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> == Биографија == Рођен је у [[Јошаничка Бања|Јошаничкој Бањи]]<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> од оца Михаила, учитеља (који је касније рукоположен у чин [[ђакон]]а и [[презвитер]]а) и мајке Цвете. Основну школу је учио у [[Велика Дренова|Великој Дренови]] и [[Крушевац|Крушевцу]], а деветоразредну [[Богословија (Београд)|богословију]], у [[Београд]]у и [[Сремски Карловци|Сремским Карловцима]] [[1921]].<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Након богословије, оженио се Десанком 10. августа 1924. године, са којом је стекао два сина (Михаила и Властимира) и ћерку Јованку (удату Новаковић). Постао је удовац након смрти Десанке 1936. године током четвртог порођаја.<ref name="Ђурић Мишина" /> Извесно време је студирао права у [[Париз]]у, а потом је завршио [[Православни богословски факултет Универзитета у Београду|Православни богословски факултет у Београду]] ([[1942]]. године). У чин [[ђакон]]а рукоположио га је епископ жички [[Јефрем Бојовић|Јефрем]] и поставио га за писара Духовног суда у [[Чачак|Чачку]]. Предавао је [[вјеронаука|веронауку]] у [[Чачанска гимназија|чачанској гимназији]]. Из здравствених разлога напустио је црквено-административну службу и пошто је рукоположен у чин [[презвитер]]а, [[1927]], постављен је за [[парох]]а у [[Миоковци]]ма. На овој парохији је остао до [[1931]]. године, а тада је премештен у [[Врњачка Бања|Врњачку Бању]]. После избора [[Патријарх српски Гаврило V|патријарха Гаврила]] [[1938]], постављен је за референта [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Светог архијерејског синода]].<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Иако постоје опречни подаци о политичким ставовима његовог старијег сина Михаила за време [[Окупаторска подела Југославије у Другом светском рату|окупације у Другом светском рату]], чињеница је да је Михаило, крајем 1944. године кренуо са [[Српски добровољачки корпус (Други светски рат)|Љотићевцима]] ка [[Словенија|Словенији]]. Заробљен је маја [[1945]]. и упућен у [[Загреб]], а стрељан је средином јула. Млађи син Властимир, који је истом приликом заробљен, је избегао стрељање као малолетник. У послератним годинама није био у добрим односима са оцем до Германовог избора за патријарха.<ref name="Ђурић Мишина" /> Властимир је касније постао [[протођакон]], а преминуо је 6. маја 2001. године.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Након рата, Ђорић је изабран за [[Викарни епископ моравички|викарног епископа моравичког]]. Као удовог свештеника, замонашио га је у [[манастир]]у [[Манастир Студеница|Студеници]] епископ шумадијски [[Валеријан Стефановић|Валеријан]] давши му име ''Герман''. Чин архијерејске хиротоније извршио је, [[15. јул]]а [[1951]]. године, [[Патријарх српски Викентије II|патријарх српски Викентије]] уз учешће епископа шумадијског [[Валеријан Стефановић|Валеријана]], сремског [[Никанор Иличић|Никанора]] и бањалучког [[Василије Костић|Василија]].<ref name="Именован-20240420173502" /> Новоизабрани епископ Герман је, у исто време, примио и дужност главног секретара Светог архијерејског синода, коју је вршио све до избора за [[Епархија жичка|епископа жичког]] [[1956]]. У исто време, уређивао је ''[[Гласник (недељник)|Гласник]]'', службени лист [[Српска православна црква|Српске православне цркве]].<ref name="Именован_2-20240420173502" /> На заседању Светог архијерејског синода [[1952]]. године изабран је за [[епархија будимска|епископа будимског]]. После смрти епископа жичког [[Николај Велимировић|Николаја]], 1956, епископ Герман изабран је за епископа жичког. На патријарашком трону наследио је [[Патријарх српски Викентије II|патријарха Викентија]], [[13. септембар|13. септембра]] [[1958]].<ref name="Православље" /> Устоличен је у Пећкој патријаршији 29. маја 1960.<ref>[https://www.nytimes.com/search?endDate=19600530&query=yugoslavia&sort=oldest&startDate=19600530 -{NY Times query 1960-05-30}-]</ref> Док је био на челу [[Српска православна црква|СПЦ]] иако у тешким околностима успео је много тога да спасе и сачува.<ref>{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996.}}</ref> За време његово [[манастир Жича]], кога су [[Немци]] били готово потпуно разорили за време рата, обновљен је у потпуности. Успео је да издејствује обнову (враћање у облик какав је имала у [[12. век]]у, када је подигнута) [[Манастир Студеница|Студенице]], [[Црква Светог првомученика Стефана у Крушевцу|Лазарице]] ([[Крушевац|крушевачке]] цркве из [[средњи вијек|средњег века]]) и многих других. Сви важнији храмови СПЦ у тадашњој [[Југославија|Југославији]] стављени су под заштиту [[Републички завод за заштиту споменика културе|републичких]] и покрајинских завода за заштиту [[споменик културе|споменика културе]]. У Београду је 80-их дозидана припрата на малој [[Црква Светог Саве на Врачару|цркви Светог Саве]] на [[Градска општина Врачар|Врачару]]. Потпуно осликан [[Црква Светог архангела Гаврила у Београду|Храм Светог арханђела Гаврила]] код [[Стадион Партизана|Партизановог стадиона]]. [[Милић од Мачве]] је по његовом благослову осликао [[Вождовац|вождовачку]] [[Црква Светог цара Константина и царице Јелене у Београду|Цркву Светог цара Константина и царице Јелене]] чије [[Фреска|фреске]] представљају ремек-дело сликарства. У његово време је дошло до раскола Српске православне цркве у [[Северна Америка|Америци]]<ref name="Православље" />, који је у међувремену изглађен, и до раскола у Македонији, који је такође превазиђен 2022. године. Једна од његових највећих заслуга је тај што је успео да се избори да се настави изградња [[Храм Светог Саве у Београду|Храма Светог Саве у Београду]] — после вишедеценијске борбе градња је одобрена [[1984]]. Забележено је да је 88 пута патријарх Герман подносио молбу и водио разговоре са разним инстанцама власти, док се није изборио за наставак градње, после 26 година своје службе.<ref name="#1">{{Cite web|url=http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0|title=Поводом годишњице блаженог упокојења патријарха Германа|date = 27. 8. 2021.|website=Сајт СПЦ|url-status=|access-date = 02. 2. 2022.|archive-date = 02. 2. 2022.|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202054828/http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0}}</ref> Изградња [[Храм Светог Саве у Београду|Храма]] је поново почела [[12. мај]]а [[1985]]. и том приликом је одслужена архијерејска литургија и постављена повеља.<ref>{{Cite web|url=http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809|title=1958. Патријарх Герман (Хранислав Ђорић) устоличен је за 43. поглавара Српске православне цркве.|url-status=live|access-date=31. 01. 2024|archive-date=31. 01. 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131141826/http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809}}</ref> Веома се трудио на отварању [[Богословија (Београд)|богословије]] и у издавању црквених листова за верско просвећивање свога народа.<ref name="#1" /> Обновио је рад [[Православна богословија у Манастиру Крки|православне богословије]] у [[Манастир Крка|манастиру Крки]]. Када је [[Говор на Газиместану|1989]]. године сломио кук био је то почетак болести која је трајала до краја његовог живота. Његове дужности је преузео [[Митрополија загребачко-љубљанска|Митрополит загребачко-љубљански]] [[Јован Павловић|Јован]], који је [[30. јун]]а исте године именован за [[мјестобљуститељ|чувара трона]] српског патријарха. Патријарх Герман пензионисан је одлуком Сабора Српске правлославне цркве [[30. новембар|30. новембра]] 1990. године, због дуготрајне тешке болести која је потврђена стручним налазом Конзилијума лекара [[Војномедицинска академија Универзитета одбране у Београду|Војномедицинске академије]], да би након тога [[архијереј]]и донели одлуку да бирају новог патријарха.<ref>{{cite web |author= |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |title=Изабран нови Патријарх |date= |website= |publisher= |access-date=4. 5. 2014 |archive-date=04. 05. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504224533/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |url-status= }}</ref> Следећег дана [[1. децембар|1. децембра]], још за живота патријарха Германа, изабран је нови патријарх – доташњи [[епископ]] [[Епархија рашко-призренска|рашко-призренски]] [[патријарх српски Павле|Павле]]. Преминуо је 27. августа 1991. године у Београду. Сахрањен је 30. августа унутар [[Црква Светог Марка у Београду|Цркве Светог Марка]] у Београду на левој страни наоса, насупрот гробнице цара Душана. Тим догађајем постаје један од дуговечнијих српски патријарха у историји Српске православне цркве, који је 32 године обављао дужност врховног поглавара Српске православне цркве.<ref>[[Патријарх српски Пајсије I]] је управљао као патријарх 33 године, 1614—1647.</ref> О животу патријарха Германа је доста писано, а најдетаљније Милан Д. Јанковић у књизи ''Патријарх српски Герман у животу и борби за Спомен-храм'' и Вељко Ђурић Мишина у књизи ''Гер­ман Ђо­рић : Па­три­јарх у обез­бо­же­ном вре­ме­ну'', 1-2. У Великој Дренови му је подигнут споменик 2022. године.<ref>{{cite news |last1=Бабовић |first1=С. |title=ПАТРИЈАРХ ГЕРМАН ВИСОК ТРИ МЕТРА: Погледајте како изгледа споменик код Трстеника |url=https://www.novosti.rs/srbija/vesti/1094953/patrijarh-german-visok-tri-metra-pogledajte-kako-izgleda-spomenik-kod-trstenika-foto |access-date=12. 3. 2022 |work=Вечерње новости |date=10. 3. 2022}}</ref> == Патријарх Герман и комунистичка власт == Како је патријарх Герман био на челу Српске православне цркве у време комунистичке власти, која није била наклоњена Цркви, многи његови поступци усклађивани су са тадашњом државном политиком. Тако су црквене новине [[Православље (новине)|Православље]] у поднаслову требале имати текст ''Новине Српске Цркве'', али како је назив Црква тадашњим властима био мрзак, од тога се одустало и у првом броју је уз ''Православље'' писало: ''Верске новине архиепископије београдско-карловачке''. Касније се усталило ''Новине српске патријаршије'', како је остало и до данас. Један број листа ''Православље'' је био посвећен теми геноцида над Србима, Јеврејима и Ромима, што је требао бити први такав стручан текст који се икада појавио у комунистикој Југословаији. Један владика је предлагао да се материјал објави, макар се лист и забранио, јер би се и тако покренула дуго заташкавана тема. Патријарх Герман је забранио да се тај материјал објави.<ref>{{Cite book|last=|first=|authorlink=|title=Православље, бр.1322, 15. април, 55 година Православља - новина Српске Патријаршије|year=2022|url=|publisher=СПЦ|pages=32—34|location=Београд}}</ref> == Одликовања и почасти == * [[Датотека:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|60п]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Орден југословенске заставе]] са лентом, ([[Социјалистичка Федеративна Република Југославија|СФР Југославија]]). * [[Датотека:GRE Order of George I - Grand Cross BAR.png|60п]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Орден Ђорђа I]], Велики крст ([[Краљевина Грчка]]). * [[Датотека:Legion Honneur GC ribbon.svg|60п]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Легија части|Орден легије части]], Велики крст ([[Француска]]). * Одликовање Црвеног крста, Југославија * Орден кедра, Либан * Орден православних крстоносаца Свесветог гроба Господњег, Јерусалимска патријаршија * Крст о ланцу са ликом Светог апостола Андреја Првозваног, Васељенска патријаршија * Споменица 15 векова од оснивања Јерусалимске патријаршије * Орден Светих апостола Петра и Павла, архиепископија Атине и читаве Јеладе * Орден Светог Дионисија Ареопагита, архиепископија Атине и читаве Јеладе * Орден Светог равноапостолног кнеза Владимира, први степен, Руска православна црква * Споменица ослобађања града Катерини * Орден Свете равноапостолске браће Кирила и Методија, Православна црква Чешке и Словачке * Споменица стогодишњице изградње Храма Светог Александра Невског у Софији * Кантеберијски крст Англиганске цркве == Галерија == <center><gallery widths="219px" heights="219px"> Датотека:Патриарх Сербский Герман в 1962 году.jpg|<center>Патријарх Српски Герман [[1962]]. године. Датотека:Stevan Kragujevic, Predsednik Tito i Jovanka Broz sa patrijarhom Germanom i vladikom Savom Vukovicem.JPG|<center>Патријарх Герман, [[Епархија шумадијска|епископ шумадијски]] [[Сава Вуковић]], [[Јосип Броз Тито]] и [[Јованка Броз]]. Датотека:Centralna proslava 8 vekova manastira Studenica, 18-maj-1986 - Patrijarh German - 02.jpg|Патријарх Герман на централној прослави Осам векова [[Манастир Студеница|манастира Студенице]], 18. мај 1986. Датотека:Свјетлопис гроба сербског патријарха Германа у цркви Светог Марка у Биограду.jpg|Гроб патријарха Германа у [[Црква Светог Марка у Београду|цркви Св. Марка]] </gallery></center> == Референце == {{референце|refs = *<ref name="Ђурић Мишина">{{cite news | first = Вељко | last = Ђурић Мишина | title = Патријарх Герман против Тита | work = [[Vesti (novine)|Вести]] | date = 11. септембар 2011 | url = https://arhiva.vesti-online.com/Vesti/Srbija/163809/Patrijarh-German-protiv-Tita- | archive-url = https://web.archive.org/web/20230925224322/https://arhiva.vesti-online.com/Vesti/Srbija/163809/Patrijarh-German-protiv-Tita- | archive-date = 25. септембар 2023. }}</ref> }} == Литература == {{Литература|2}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} {{Литература крај}} == Спољашње везе == * [https://www.youtube.com/watch?v=4qbwEz86sp8&ab_channel=%D0%A2%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B7%D0%B8%D1%98%D0%B0%D0%A5%D1%80%D0%B0%D0%BC Документарни филм „Век уједињења Патријарх Герман”] * [http://orthodoxwiki.org/German_%28%C4%90ori%C4%87%29_of_Serbia Патријарх српски Герман (-{orthodoxwiki}-)] * [https://web.archive.org/web/20081003233959/http://www.nin.co.yu/2002-01/31/21776.html Крстом против петокраке („НИН”, 31. јануар 2002)] * [https://www.youtube.com/watch?v=kEYDYoDALzs Патријарх Герман: Патријарх у обезбоженом времену (филм)] * [https://www.youtube.com/watch?v=oeTlkx0DTCw Предавање Милована Балабана на тему — „Патријарх Герман — мученик или црвени патријарх”] * [https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje Патријарх Герман и македонско црквено питање („Политика”, 4. јул 2022)] {{низ |пре=[[Хризостом Војиновић]] |списак= викарни епископ [[Викарни епископ моравички|моравички]]<br>1951—1952. |после=[[Сава Вуковић]] | пре2=[[Хризостом Војиновић]] |списак2=епископ [[Епархија будимска|будимски]]<br>1952—1956. |после2=[[Арсеније Брадваревић]] |пре3=[[Николај Велимировић]] | списак3=епископ [[Епархија жичка|жички]]<br>1956—1958. |после3=[[Василије Костић]] |пре4=[[Патријарх српски Викентије II|Викентије]] |списак4=[[списак поглавара Српске православне цркве|патријарх српски]]<br>1958—1990. | после4=[[Патријарх српски Павле|Павле]] | женски_пол = }} {{Поглавари СПЦ}} {{Подножје|Биографија|Православље}} {{СОРТИРАЊЕ:Герман (Ђорић), патријарх српски}} [[Категорија:Рођени 1899.]] [[Категорија:Умрли 1991.]] [[Категорија:Рашчани]] [[Категорија:Епископи будимски]] [[Категорија:Епископи жички]] [[Категорија:Српски патријарси]] [[Категорија:Носиоци Легије части (Србија)]] [[Категорија:Студенти Православног богословског факултета у Београду]] [[Категорија:Сахрањени у Цркви Светог Марка у Београду]] De: [[Datei:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|mini|Patriarch German]] '''German''' ({{SrS|Герман}}; * [[19. August]] [[1899]] als ''Hranislav Đorić'' in [[Jošanička Banja]], [[Königreich Serbien]]; † [[27. August]] [[1991]] in [[Belgrad]], [[Jugoslawien]]) war von 1958 bis 1990 [[Metropolit]] von Belgrad und [[Sremski Karlovci|Karlovci]], [[Erzbischof]] von [[Peć]] und [[Serbisch-Orthodoxe Kirche|serbisch-orthodoxer]] [[Patriarch]]. == Leben == Hranislav Đorić wurde 1927 zum Priester ordiniert. Nach dem Tod seiner Frau legte er am 7. Juli 1951 im [[Kloster Studenica]] die Mönchsgelübde ab und nahm den Namen German an. 1952 wurde er zum Bischof der Eparchie Buda in [[Ungarn]] ernannt, konnte jedoch sein Amt dort nicht antreten. 1956 wurde er zum [[Kloster Žiča|Bischof von Žiča]] ernannt. German war nach dem Tod des Patriarchen [[Vikentije II.]] am 5. Juli 1958 bis 1990 der 43. [[Liste der Serbisch-Orthodoxen Patriarchen#Patriarchen von Serbien|Patriarch der serbisch-orthodoxen Kirche]]. In der kommunistischen Zeit gelang es ihm, die serbisch-orthodoxe Kirche bis zu einem gewissen Grad wiederzubeleben, trotz zweier Spaltungen, die während seiner Amtszeit auftraten. Nach dem Tod von [[Josip Broz Tito]] im Jahr 1980 drängte er im Zuge des Wandels der jugoslawischen Gesellschaft und des wachsenden Nationalismus unter den verschiedenen Völkern allmählich auf kirchliche Themen und war schließlich bei den Serben allgemein populär geworden. Ab 1990 war er krankheitsbedingt amtsunfähig, als sein Nachfolger wurde [[Pavle (Patriarch)|Pavle]] gewählt.<ref>{{Internetquelle |autor=Thomas Roser |url=https://www.diepresse.com/429783/diadochen-wbrstreit-in-serbiens-kirche-wer-wird-patriarch |titel=Diadochen-Streit in Serbiens Kirche: Wer wird Patriarch? |datum=2008-11-12 |sprache=de |abruf=2022-08-21}}</ref> == Weblinks == {{Commonscat|German Đorić}} == Einzelnachweise == <references /> {{Folgenleiste|AMT=[[Liste der Serbisch-Orthodoxen Patriarchen|Patriarch der Serbisch-Orthodoxen Kirche]]|ZEIT=1958–1990|VORGÄNGER=[[Vikentije II.]]|NACHFOLGER=[[Pavle (Patriarch)|Pavle]]}} {{Normdaten|TYP=p|GND=1032232161|LCCN=n80001804|VIAF=232175688}} {{DEFAULTSORT:German #Patriarch}} [[Kategorie:Orthodoxer Patriarch]] [[Kategorie:Orthodoxer Bischof (20. Jahrhundert)]] [[Kategorie:Serbisch-orthodoxer Bischof]] [[Kategorie:Jugoslawe]] [[Kategorie:Serbe]] [[Kategorie:Geboren 1899]] [[Kategorie:Gestorben 1991]] [[Kategorie:Mann]] [[Kategorie:Person des Christentums (Belgrad)]] {{Personendaten |NAME=German |ALTERNATIVNAMEN=Đorić, Hranislav (wirklicher Name) |KURZBESCHREIBUNG=serbischer Geistlicher, Metropolit von Belgrad und Karlovci, Erzbischof von Peć, serbischer Patriarch |GEBURTSDATUM=19. August 1899 |GEBURTSORT=Jošanička Banja, [[Serbien]] |STERBEDATUM=27. August 1991 |STERBEORT=[[Belgrad]], [[Jugoslawien]] }} Ru: {{тёзки|Герман (значения)}} {{Иерарх | обращение = Его Святейшество | имя = Патриарх Герман | имя при рождении = Хранислав Джорич | изображение = Патриарх Сербский Герман в монастыре Студеница (1986).jpg | описание изображения = | титул = [[Патриарх Сербский|Архиепископ Печский,<br> Митрополит Белградско-Карловацкий,<br> Патриарх Сербский]] | церковь = | избрание = | интронизация = | периодначало = [[13 сентября]] [[1958]] | периодконец = [[30 ноября]] [[1990]] | предшественник = [[Викентий (Патриарх Сербский)|Викентий II]] | преемник = [[Павел (Патриарх Сербский)|Павел]] | титул_2 = Епископ [[Жичская епархия|Жичский]] | периодначало_2 = 9 июня 1956 | периодконец_2 = 13 сентября 1958 | предшественник_2 = [[Иосиф (Цвийович)]] | преемник_2 = [[Василий (Костич)]] | титул_3 = Епископ [[Будимская епархия|Будимский]] | избрание_3 = | интронизация_3 = | периодначало_3 = [[3 июля]] [[1952]] | периодконец_3 = [[9 июня]] [[1956]] | предшественник_3 = [[Хризостом (Воинович)]] | преемник_3 = [[Арсений (Брадваревич)]] | титул_4 = Епископ [[Моравичское викариатство|Моравичский]] | периодначало_4 = [[15 июля]] [[1951]] | периодконец_4 = [[3 июня]] [[1952]] | предшественник_4 = [[Хризостом (Воинович)]] | преемник_4 = [[Савва (Вукович)]] | принятие монашества = | сан = | награды = {{Ряд-л | {{Орден Югославского флага с лентой}} | {{Большой крест ордена Георга I}} }} {{Ряд-л | {{Большой крест ордена Почётного легиона}} | {{Кавалер Национального ордена Кедра}} }} }} '''Патриа́рх Ге́рман''' ({{lang-sr|Патријарх Герман}}, в миру '''Хра́нислав Джо́рич''', {{lang-sr|Хранислав Ђорић}}; [[19 августа|7 (19) августа]] [[1899]], [[Йошаничка-Баня]], [[Королевство Сербия]] — [[27 августа]] [[1991]], [[Белград]]) — епископ [[Сербская православная церковь|Сербской православной церкви]], с 1958 по 1990 год — её предстоятель с титулом «[[Патриарх Сербский|Архиепископ Печский, Митрополит Белградско-Карловачский, Патриарх Сербский]]». {{drugipomeni3|Prodanov}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Vikentij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Vitomir Prodanov | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Vikentije Prodanov.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Vikentij Prodanov | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. julij]] [[1950]] | appointed = | term = | term_start = [[1. julij]] [[1950]] | quashed = | term_end = [[5. julij]] [[1958]] (umrl) | predecessor = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | opposed = | successor = [[German Đorić|German]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[18. november]] [[1929]]<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = [[1936]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[23. avgust]] [[1890]] |birth_place= [[Bačko Petrovo Selo]] ([[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Vitomir Prodanov |death_date= {{dda|1958|07|05|1890|08|23}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] (1936-1939) | [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] (1939-1950)|[[Škofija Žiča|Žički škof]] (1941-1947)| [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] (1947-1951)}} | education = Bogoslovje v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Filozofska fakulteta v Beogradu]]<br>Oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Vikentij Prodanov''' – ali '''patriarh Vikentij''' ({{lang-sr|Патријарх Викентије II/Patrijarh Vikentije II}}, rojen kot '''Vitomir Prodanov''', {{lang-sr|Витомир Проданов/Vitomir Prodanov}}); *[[23. avgust]] [[1890]] [[Bačko Petrovo Selo]] ([[Bačka]], [[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]]), †[[5. julij]] [[1958]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]].<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref>. 42. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] & 4. patriarh Združene SPC, 1950-1958. == Življenjepis == === Mladost, šolanje in cerkvene službe === Vitomir Prodanov se je rodil 23. avgusta 1890 očetu Đorđu (Juriju) Prodanovu in materi Jelki v vasi [[Bačko Petrovo Selo]] v [[Vojvodina|Vojvodini]], v madžarskem delu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Osnovno šolo je končal v domači vasi 1901 z odliko in tudi nadaljnje šolsko gradivo je z lahkoto obvladoval. Po tem se je vpisal na srbsko gimnazijo „Jovan Jovanović-Zmaj“ v [[Novi Sad|Novem Sadu]], kjer je 1909 [[matura|maturiral]]. Izobraževanje je nadaljeval na Srbsko-pravoslavni teološki šoli sv. Arsenija v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]], kjer je maturiral leta 1913. Nato se je vrnil v rojstno vas kot učitelj. 1. junija 1917 ga je [[Pravoslavna škofija Temišvar|temišvarski škof]] [[Georgij Letić]] imenoval za konzistorialnega podnotarja za temišvarsko škofijo.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> 18. avgusta 1917 je Prodanov v samostanu Bezdin (v današnji Romuniji) pred arhimandritom Isaakom Došenom napravil meniške zaobljube in prejel ime Vikentij (= Vincencij; {{lang-la|Vincentius}}; {{lang-en|Vincent}}). 12. septembra ga je škof Georgij posvetil v [[diakon]]a. Leta 1919 je bil premeščen na mesto konzistorialnega notarja [[Škofija Novi Sad|Bačke škofije]]. Napredoval je najprej do protodiakona in nato v arhidiakona. Od 1921 do 1932 je bil tajnik izvršnega odbora srbskih samostanov. V tem času je nadaljeval izobraževanje na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti v Beogradu]], kjer je študiral domačo in bizantinsko [[zgodovina|zgodovino]] in diplomiral leta 1929. === Škof === 18. novembra 1929 je bil posvečen v hieromonaha, tj. v redovnika-duhovnika, a 3. decembra je bil povišan v arhimandrita. Leta 1932 je bil Vikentij izvoljen za glavnega tajnika Svetega sinoda SPC. Na tem položaju je ostal do izvolitve za naslovnega škofa v Marči, 4. julija 1932. Posvetil ga je srbski patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]], soposvečevalci pa so bili: bački škofje Irinej, raško-prizrenski škof Serafim, sremski Sava in banjaluški Platon.<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> Vikentij je bil navdušen [[zgodovinar]] in član Društva zgodovinarjev Vojvodine. Bil je skozi štiri leta tudi glavni urednik njihovega glasila „Гласник историског друштва у Новом Саду/Glasnik istoriskog društva u Novom Sadu“ („Glasnik zgodovinskega društva v Novem Sadu“)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-g/page/glasnik-istoriskog-drustva-u-novom-sadu|title= ГЛАСНИК ИСТОРИСКОГ ДРУШТВА У НОВОМ САДУ|publisher= Српска енциклопедија |author= Милан Гулић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref>. Vikentij je ostal pomožni škof do leta 1939, ko je bil izvoljen za Zletovsko-strumiškega škofa. Leta 1940 mu je bila dodeljena tudi naloga upravljanja Ohridsko-bitoljske škofije. Ko so 1941 Nemci in Bolgari zasedli njegovi škofiji, so ga izgnali in je skupaj z večjim številom duhovnikov — ki pa so jih pravoslavni [[Bolgari]] takoj nadomestili s svojimi parohi in monahi — pobegnil v Beograd. Po drugi svetovni vojni mu nova komunistična oblast v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] ni dovolila vrnitve na prejšnji položaj, ker so v povezavo z [[Makedonci]] želeli ustvariti samostojno in svojeglavno [[Makedonska pravoslavna cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkev]]. Od leta 1947 do 1950 je bil tako Vikentij — na izrečno željo begunskega, toda še vedno rednega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] — upravitelj [[Škofija Žiča|Žičke škofije]].<ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/07/05/molitveno-secanje-na-patrijarha-srpskog-vikentija/|title=Молитвено сећање на Патријарха српског Викентија|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Vikentij je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Gavrilo Dožić|Gavrila]] – ki je umrl podobno kot njegov predhodnik Varnava v še danes nepojasnjenih okoliščinah. V duhovnem pogledu je bilo njegovo delo v obdobju po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]] hudo ovirano in je potekalo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = left | image1 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image2 = Vikentije Prodanov.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo pod komunizmom cerkveno delovanje skoraj onemogočeno (1950-1958)</center> | image3 = Патриарх Сербский Герман в монастыре Студеница (1986).jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Patriarh [[German Đorić|German]] je dobro opazoval in izkoriščal nove možnosti delovanja; bil je naklonjen [[Slovenci|Slovencem]] in [[Drugi vatikanski koncil|pokoncilskemu]] [[ekumenizem|ekumenizmu]].</center> }} === Delovanje === Njegovo delovanje spada v obdobje, ki za vernike nasploh ni bilo lahko, saj je bilo obdobje načrtne ateizacije, zlasti med mladino. Vikentij je bil izvoljen za srbskega patriarha 14. julija 1950. Vložil je veliko truda v zvezi s pravico do zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja za pravoslavne duhovnike in druge cerkvene uslužbence. Po takratnih diskriminatornih komunističnih zakonih so bili namreč lahko zavarovani le delavci-laiki: duhovniki, kmetje ali drugi zasebniki pa sploh niso mogli biti zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovani. Za primerjavo naj omenimo, da je na tem področju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]] v [[Srbija|Srbiji]] bila v velikem zaostanku. [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] je zadevo spravila v red ob koncu [[Gabrijel Bukatko|Bukatkovega]] škofovanja, medtem ko menda [[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninska škofija]] niti do dvajsetih let še ni imela zadeve ustrezno urejene. Iz te primerjave lahko bolje ocenimo pomen njegovega uspešnega delovanja v prid lastnih duhovnikov. Nekateri viri trdijo, da je bil Vikentij prvi srbski patriarh, ki je obiskal Rusijo po skoraj 50 letih.<ref>{{Cite web|url=https://books.google.com/books?id=5-YxAAAAIBAJ&dq=Serbian+Church+in+Ottawa&pg=PA25&article_id=1124,3154876|title = Cleric to Russia |work=Ottawa Citizen |date=27 September 1956}}</ref> To ne drži, kajti zadnji tak obisk izrazitega rusofila je bil desetletje prej. Za časa njegovega patrijarševanja je namreč SPC ohranjala stike z Moskovskim patriarhatom pa tudi s sovjetskim vodstvom in se ni ozirala na dnevno politiko, ki je doživljala prelomno obdobje na robu vojne: #Patrijarh Gavrilo je vodil delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170504132223/http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=2017-05-04 }}{{ref|ru}}</ref> #Vodstvo Srbske pravoslavne Cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom niti med najhujšo informbirojevsko gonjo zoper jugoslovansko neodvisno politiko. Srbski patriarh Gavrilo je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950, kar Titu vsekakor ni ugajalo.<ref name="автоссылка1" /> Trmasto je — podobno, kot njegov predhodnik — tudi Vikentij nasprotoval ustanovitvi ločene in svojeglavne Makedonske pravoslavne Cerkve. Poleg tega pa je bil položaj [[kristjani|kristjanov]] ob njegovem nastopu vse prej kot rožnat. Vse verske skupnosti, zlasti pa katoliška in pravoslavna, so bile brezbožnim oblastem trn v peti in podvržene stalnemu vohunjenju, zapostavljanju ter preganjanju. "Udba je znala pridobivati duhovnike za svoje potrebe, imela je celo sodelavce med škofi", pravi zgodovinar in politik [[Ivan Đurić]]. Znano je na primer, da je bila prva prisluškovalna naprava, ki jo je Brozov režim leta 1953 zahteval od [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], nameščena v telefonsko centralo v patriarhatu SPC in da je bila velika sejna dvorana Svetega sinoda prav tako "pokrita" s prisluškovalnimi napravami.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Nenadna smrt in pogreb === Patriarh Vikentije je umrl 5. julija 1958 v skrivnostnih okoliščinah; podobno kot njegov predhodnik patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]], še prej pa tudi [[Varnava Rosić|Varnava]] — oba neprikrita nasprotnika brezbožnega [[komunizem|komunizma]] — je glede na govorice bil tudi on zastrupljen in sicer kmalu po zasedanju Svetega škofovskega zbora, na katerem so zavrnili predloge za potrditev novoustanovljene samostojne Makedonske pravoslavne Cerkve. Sorazmerno mlad je nenadoma umrl, pravzaprav takoj po srečanju s Titom v Belem dvoru. Sumijo, da ga je zastrupila UDBA, ker ni hotel dati na dnevni red vprašanja o svojeglavnosti Makedonske pravoslavne Crkve. Pokopan je v grobnici metropolita Mihaila v Stolnici sv. Mihaela v Beogradu.<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title=ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов|publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Na patriarškem sedežu ga je nasledil [[German Đorić|German]]. === Ali je bil patriarh Vikentij zastrupljen? === Več nenavadnih okoliščin okoli njegove smrti in pogreba je sprožilo govorice o njegovi zastrupitvi: # Po dostopnem arhivskem gradivu in pričevanjih je patriarh Vikentij komunističnim oblastem obljubljal, da jim bo v različnih zadevah šel na roke, nato pa je obljubo požrl, izpolnitev odlašal ali se ji izogibal. # Možno je, da je patriarh 30. maja 1958 v [[Beli dvor|Belem dvoru]] na sprejemu pri [[Josip Broz |Josipu Brozu]] obljubil tudi izpolnitev zahteve po reševanju cerkvenih razmer v Makedoniji s podelitvijo samouprave trem tamkajšnjim škofijam, ki so bile od 1912 odvisne od Beograda. Patriarh pa na prvi tovrstni seji Arhijerejskega sinoda zadeve sploh ni dal na dnevni red in je takoj zatem umrl v nenavadnih okoliščinah v »prisotnosti oblasti« v bolnišnici »Dragiša Mišović« na [[Dedinje|Dedinju]]. # Obdukcije niso opravili; trupla pa niso po kanonskih predpisih prenesli v cerkev za „parastos“ in v molitve vernikov, ampak so ga takoj pokopali. Poleg tega pa se niso potrudili za pripravo posebnega groba, ampak so krsto s posmrtnimi ostanki položili kar v že obstoječo grobnico metropolita Mihaila, levo od vhoda v Beograjsko stolnico sv. Mihaela. #Med duhovščino se je šušljalo, da je Udba strani njegovih najljubših knjig premazala s strupom, ki je opravil svoje. #Spletna stran v nadaljevanki "Три мистериозне смрти српских патријарха/Tri misteriozne smrti srpskih patrijarha" ("Tri skrivnostne smrti srbskih patriarhov") sicer omenja [[Varnava Rosić|Varnava]], [[Vikentij Prodanov|Vikentija]] ter domnevno umorjenega dementnega Lukijana (†1912).<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title= Три мистериозне смрти српских патријарха део 3. Патријарх српски Викентије |publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Spregleda pa še enega patriarha, čigar smrt naj bi tudi povzročila zastrupitev, a to je Vikentijev neposredni predhodnik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]].{{sfn|Јањић|2018|p=124}} === Ocena === Z bogatimi življenjskimi izkušnjami je v težkih časih komunistične vsemogočnosti modro vodil Srbsko Cerkev. V novih razmerah je poskušal urejati odnose med Cerkvijo in državo in sklenil sporazum o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju za duhovnike in cerkvene uradnike. Bil je mož visokega duha, moder in preudaren. Glede vprašanje pravoslavne cerkve v Makedoniji je dajal izjave, da bo vprašanje "ugodno" rešeno, vendar brez konkretnih predlogov. Načelno se je strinjal, da bi morali za tri škofije v [[Ljudska republika Makedonija|Ljudski republiki Makedoniji]] izvoliti škofe s svojega območja, da bi se v pogovoru uporabljala makedonščina, v bogoslužju pa cerkvenoslovanščina. Bil je navdušen za zgodovinsko raziskovanje. Prispeval je k ponovnemu vzponu revij ''Богословље/Bogoslovlje (Bogoslovje), Православни мисионар/Pravoslavni misionar (Pravoslavni misijonar)'' in ''Православна мисао/Pravoslavna misao (Pravoslavna misel)''.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Odlikovanji === * [[File:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден југословенске заставе са лентом/Orden jugoslovanske zastave z lento ([[SFR Jugoslavija|Nova Jugoslavija]]).{{sfn|Јањић|2018|p=603}} * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден Светог Саве (Српска Православна Црква)/Odličje sv. Sava ([[Srbska pravoslavna Cerkev]])<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945-1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=2EURAQAAIAAJ|volume=књ. 1|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=UiFAAQAAIAAJ|volume=књ. 2|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|title=Летопис Српске православне цркве 1946—1958. године: Време патријарха Гаврила (1946—1950) и Викентија (1950—1958)|url=http://books.google.com/books?id=i7lAAQAAIAAJ|volume=књ. 3|year=2002|location=Книн-Београд|publisher=Зора}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Vikentije Prodanov}} {{DEFAULTSORT:Prodanov, Vikentije}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov ВИКЕНТИЈЕ (Проданов) | Српска енциклопедија (Радомир Милошевић)] *[https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов] *[https://24sedam.rs/drustvo/vesti/227649/misteriozna-smrt-srpskog-patrijarha-da-li-je-vikentije-ii-otrovan-zbog-hrabrog-suprotstavljanja-komunistickom-rezimu/vest#goog_rewarded Patrijarh srpski Vikentije II - biografija Da li je Vikentije II otrovan?] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Vicentius_(Prodanov)_of_Serbia Vicentius (Prodanov) of Serbia - OrthodoxWiki] *[https://peoplepill.com/i/patriarch-vikentije-of-serbia Vikentije II, Serbian Patriarch: Patriarch of Serbia (1890 - 1958) | Biography, Facts, Information, Career, Wiki, Life] *[https://alchetron.com/Vikentije-II%2C-Serbian-Patriarch Vikentije II, Serbian Patriarch - Alchetron, the free social encyclopedia] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = - | title = [[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] | years = 1936&ndash;1939 | after = [[Emilijan Marinović]] }} {{succession box | before = [[Simeon Popović]] | title = [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] | years = 1939&ndash;1950 | after = [[Naum Dimovski]] }} {{succession box | before = [[Nikolaj Velimirović]] | title = [[Škofija Žiča|Žički škof]] | years = 1941&ndash;1947 | after = [[Valerijan Stefanović]] }} {{succession box | before = [[Valerijan Pribićević]] | title = [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] | years = 1947&ndash;1951 | after = [[Nikanor Iličić]] }} {{succession box | before = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | title = [[patriarh]] | years = 1950&ndash;1958 | after = [[German Đorić|German]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1958]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Vojvodini]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] jj0z4j9yt0pfjk23d2kaf31k1tdshdt 6709487 6709485 2026-07-10T22:16:08Z Stebunik 55592 /* Одликовања и почасти */ 6709487 wikitext text/x-wiki == 1sl German Đorić multi okno 9.vii.2026 == == Одликовања и почасти == * [[File:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Red jugoslovanske zastave]] [[SFR Jugoslavija]]<br>Орден југословенске заставе са лентом. * [[File:GRE Order of George I - Grand Cross BAR.png|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Орден Ђорђа I]], Велики крст ([[Краљевина Грчка]]). * [[File:Legion Honneur GC ribbon.svg|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Легија части|Орден легије части]], Велики крст ([[Француска]]). === 2sl German Đorić multi okno 9.vii.2026 === {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] (1936-1939) | [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] (1939-1950)|[[Škofija Žiča|Žički škof]] (1941-1947)| [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] (1947-1951)}} | education = Bogoslovje v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Filozofska fakulteta v Beogradu]]<br>Oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; * kot '''Hranislav Đorić''' [[19. avgust]] [[1899]] † [[27. avgust]] [[1991]]) je bil poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta nastopila za časa njegovega vladanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] & 5. patriarh Združene SPC, 1958-1990. en: {{Infobox Christian leader | name = German | honorific_prefix = [[His Holiness]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | church = [[Serbian Orthodox Church]] | see = Belgrade | title = [[Patriarchate of Peć (monastery)|Archbishop of Peć]], [[Archdiocese of Belgrade and Karlovci|Metropolitan of Belgrade and Karlovci]], and [[Serbian Patriarch]] | birth_name = | ordination = 1927 | consecration = 1951 | term_start = 14 September 1958 | retired = 30 November 1990 | predecessor = [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] | successor = [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]] | birth_date = {{birth date|1899|08|19|df=yes}} | birth_place = [[Jošanička Banja]], [[Kingdom of Serbia]] | death_date = {{death date|1991|08|27|df=yes}} | death_place = [[Belgrade]], [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | signature = Patriarch German of Serbia - signature.png | other = | footnotes = }} {{Infobox manner of address | background = plum | name = Serbian Patriarch German | image = Zastava_Patrijarha_srpskog.jpg | image_size = 150px | reference = His Holiness | spoken = Your Holiness | religious = Patriarch | posthumous = His Holiness Patriarch German of Blessed Repose }} '''German''' ({{langx|sr|Герман}}, {{langx|en|Herman}}; born '''Hranislav Đorić'''; 19 August 1899 – 27 August 1991) was the 43rd [[Serbian Patriarch|Patriarch]] of the [[Serbian Orthodox Church]], serving from 1958 to 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> He was noted for revitalizing the Serbian Orthodox Church to a certain extent during the [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|communist period]], despite two [[Schism (religion)|schism]]s that occurred during his tenure.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} En: {{Short description|Patriarch of the Serbian Orthodox Church from 1958 to 1990}} {{Use dmy dates|date=February 2025}} {{Infobox Christian leader | name = German | honorific_prefix = [[His Holiness]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | church = [[Serbian Orthodox Church]] | see = Belgrade | title = [[Patriarchate of Peć (monastery)|Archbishop of Peć]], [[Archdiocese of Belgrade and Karlovci|Metropolitan of Belgrade and Karlovci]], and [[Serbian Patriarch]] | birth_name = | ordination = 1927 | consecration = 1951 | term_start = 14 September 1958 | retired = 30 November 1990 | predecessor = [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] | successor = [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]] | birth_date = {{birth date|1899|08|19|df=yes}} | birth_place = [[Jošanička Banja]], [[Kingdom of Serbia]] | death_date = {{death date|1991|08|27|df=yes}} | death_place = [[Belgrade]], [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | signature = Patriarch German of Serbia - signature.png | other = | footnotes = }} {{Infobox manner of address | background = plum | name = Serbian Patriarch German | image = Zastava_Patrijarha_srpskog.jpg | image_size = 150px | reference = His Holiness | spoken = Your Holiness | religious = Patriarch | posthumous = His Holiness Patriarch German of Blessed Repose }} '''German''' ({{langx|sr|Герман}}, {{langx|en|Herman}}; born '''Hranislav Đorić'''; 19 August 1899 – 27 August 1991) was the 43rd [[Serbian Patriarch|Patriarch]] of the [[Serbian Orthodox Church]], serving from 1958 to 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> He was noted for revitalizing the Serbian Orthodox Church to a certain extent during the [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|communist period]], despite two [[Schism (religion)|schism]]s that occurred during his tenure.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} == Early life == German was born as Hranislav Đorić on 19 August 1899 in the [[spa town]] of [[Jošanička Banja]] in central [[Serbia]], in a family of teachers, and latter priest. His father, Mihajlo Đorić of [[Velika Drenova]], graduated from the prestigious Saint Sava Seminary in Belgrade in 1895. Đorić received a broad education and was among most educated members of the Serbian clergy, attending primary school in [[Velika Drenova]] and [[Kruševac]], seminaries in [[Belgrade]] and [[Sremski Karlovci]] (graduating in 1921), studying law at the [[University of Paris|University of Sorbonne]] and finally graduating from the Faculty of Orthodox Theology of the [[University of Belgrade]] in 1942. He was ordained a [[deacon]] by the bishop of [[Eparchy of Žiča|Žiča]] Jefrem, and appointed the clerk of the Canon-law Court in [[Čačak]] and also a [[catechist]] in the Čačak Gymnasium. Due to ill health, he left the administrative jobs and 1927, he was ordained a [[presbyter]], receiving his own [[parish]] of Miokovci. In 1931 he was transferred to a parish in [[Vrnjačka Banja]]. After the election of Patriarch [[Gavrilo V, Serbian Patriarch|Gavrilo V]] in 1938, father Hranislav became a referent of the [[Holy Synod of the Serbian Orthodox Church]]. In that capacity, he was elected a [[vicar]] bishop of [[[Moravica District|Moravica]] and, becoming a widower, he took monastic vows in [[Studenica Monastery]] on 7 July 1951, acquiring the name German (''Herman''). Patriarch Vikentije II, together with bishops Valerijan of Šumadija, Nikanor of Bačka, and Vasilije of Banja Luka, ordained him a bishop on 15 July in [[Cathedral of Saint Archangel Michael, Belgrade|Cathedral of Saint Archangel Michael]] in Belgrade. The new bishop became at the same time the secretary general of the Holy Synod and editor in chief of the ''Glasnik'', the official gazette of the Serbian Orthodox Church. In 1952 he was appointed a bishop of the [[Eparchy of Buda]]. However, as Hungarian authorities didn't approve his appointment neither allowed him to enter the country, so he was never officially enthroned. In 1956 he was appointed the bishop of Žiča, at that time, semi-officially, the second office of importance in the church, after the patriarch. In this capacity, he was also an administrator of [[Eparchy of Budimlja and Nikšić|Budimlja and Polimlje]] and [[Eparchy of Raška and Prizren|Raška and Prizren]] eparchies. == Patriarch == === Appointment controversy === When Patriarch [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] suddenly died on 5 July 1958, internal strife struck the church leadership and no agreement could be reached on who would succeed him. German was not even appointed as the ''guardian of the throne'' (acting patriarch), instead the bishop of [[Eparchy of Braničevo|Braničevo]], Hrizostom Vojinović, was appointed to vacate the post. It is believed that German's election was a compromise, but the still popular story is that [[Aleksandar Ranković]], the top Serbian Communist official at the time, and later [[Josip Broz Tito]]'s deputy, entered the session of the Holy Synod, bringing German inside, and saying: "This is your new patriarch!". German was thus elected as the 43rd Serbian Patriarch on 14 September 1958. === Schisms === Like most Eastern Orthodox churches in the [[Eastern Bloc]], the Serbian Orthodox Church under German was forced to strike a ''modus vivendi'' with the [[League of Communists of Yugoslavia|Communist regime]] in order to procure the space it needed to operate. The diaspora priests, led by the vocally anti-communist Bishop [[Dionisije Milivojević]], claimed that the Belgrade "red priests" had acquiesced too early.<ref>{{Cite book| last=Hockenos|first=Paul|title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=121–122}}</ref> After the Holy Synod started a trial against Dionisije for allegations about his personal life, he went into schism with the church in November 1963.<ref>{{cite web |last1=Spasović |first1=Stanimir |last2=Miletić |first2=Srboljub |title=ИСТОРИЈА СРПСКЕ ПРАВОСЛАВНЕ ЦРКВЕ У АУСТРАЛИЈИ, НОВОМ ЗЕЛАНДУ И ЈУЖНОЈ АФРИЦИ — НАСТАНАК РАСКОЛА НА СЕВЕРНОАМЕРИЧКОМ КОНТИНЕНТУ |url=http://www.svetosavlje.org/biblioteka/Istorija/IstorijaMiletic/IstorijaSPC013.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924112235/http://www.svetosavlje.org/biblioteka/Istorija/IstorijaMiletic/IstorijaSPC013.htm |url-status=dead |archive-date=24 September 2015 |website=svetosavlje.org |access-date=23 April 2020 |language=sr}}</ref> Starting in 1977, the group of diaspora bishops established Free Serbian Orthodox Church.<ref>{{Cite journal|last=Puzović|first=Predrag|title=Епархије Српске православне цркве у расејању|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=40|issue=1–2|year=1996|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/1996/1996-09.pdf|pages=87–96|language=sr|archive-date=8 June 2019|access-date=23 April 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20190608212919/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/1996/1996-09.pdf|url-status=dead}}</ref> The schism of the [[Macedonian Orthodox Church]] was a much deeper and complicated issue. It began in 1958, the very year of German's election, with an allegedly willing acceptance of the autonomy of [[List of heads of the Macedonian Orthodox Church|Archbishop of Ohrid and Macedonia]] proclaimed by the archbishop [[Dositej II of Ohrid and Macedonia|Dositej, Metropolitan of Skopje]]. This was a great blow to Patriarch German's authority as it was a forced acceptance, pushed by the [[League of Communists of Yugoslavia|Communist regime]]. In the next 9 years, the patriarch and archbishop held several joint [[liturgies]], even with the heads of other Orthodox Churches. However, in 1967, archbishop Dositej completely split his archbishopric (within the borders of the [[Socialist Republic of Macedonia]]) from the mother church, claiming heritage from the historical [[Archbishopric of Ohrid]], which had been non-existent for two centuries. Patriarch German and the Serbian Orthodox Church, claiming the separation was forced and uncanonical (in other words, they deemed it a church established by the Communists) ended any canonical communication with the Macedonian Orthodox Church. In turn, Patriarch German's example was followed by all the other Orthodox Churches. The problem continued after German and the [[breakup of Yugoslavia]], and it became a highly political issue, not only with the Serbian Orthodox Church, but with the [[Church of Greece]] and the [[Bulgarian Orthodox Church]]. This schism continued until 2022, when the Macedonian Orthodox Church reconciled with the Serbian Orthodox Church and was granted full autonomy and subsequently autocephaly by [[Porfirije, Serbian Patriarch|Patriarch Porfirije]]. === Revitalization of the Church === [[Image:Свјетлопис гроба сербског патријарха Германа у цркви Светог Марка у Биограду.jpg|thumb|245px|right|Tomb of Patriarch German at the [[Church of Saint Mark, Belgrade|Church of Saint Mark]] in Belgrade]] Patriarch German set to revitalize the Serbian Orthodox Church, which (like other religious communities in Yugoslavia) received no state support. Throughout his tenure, he kept a low profile, while achieving certain goals in this direction. Despite harsh conditions, he managed to form several new dioceses: Western Europe (1969), Australia (1973), Vranje (1975), and Canada (1983). He oversaw the completion of Serbian Orthodox Seminary in Belgrade (including the campus) in 1958. He also opened new seminary at the [[Krka monastery]] in [[Croatia]]. He was very involved in appointing bishops, staunchly pushing his own candidates, especially in the case of the [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral]] after the Communists arrested Metropolitan Arsenije Bradvarević in 1954, but Patriarch German managed to appoint his [[protégé]], Danilo Dajković in 1961. He also sent many priests to [[Montenegro]] as clerical activities had almost completely ceased there after the war. After the death of [[Josip Broz Tito]] in 1980, he slowly pushed church issues as Yugoslav society changed and nationalism grew among the various peoples, and in the end he was universally popular among the [[Serbs]] and had become a part of the Serbian social elite. In 1984, German visited the site of the [[Jasenovac concentration camp]], saying a now famous line: "To forgive, we must ...to forget, we must not".<ref>{{cite web|url=http://borbazaveru.info/content/view/3212/47/|title=БОРБА ЗА ВЕРУ - Православни став према неправославној фрази "опростити морамо, заборавити не смемо"|last=Administrator|website=borbazaveru.info}}</ref> Many consider German's greatest achievement to be his successful campaign for the resumption of the construction of the [[Church of Saint Sava]] in Belgrade, which was stopped in 1941. In 26 years from his appointment, he urged the Communist government 88 times until they finally authorized the construction to continue in 1984. Being a massive project, it took a long time and the church was completed only in 2021. === Later years === In 1989, Patriarch German broke his hip, which led to a series of surgeries and repeated injuries, so the already old patriarch was unable to perform his duties. As a result of this, the Holy Synod declared him incapacitated on 30 November 1990, and appointed the metropolitan bishop of [[Metropolitanate of Zagreb and Ljubljana|Zagreb and Ljubljana]] [[Jovan Pavlović]] as the guardian of the throne and elected the new patriarch, [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]], on 1 December 1990. Patriarch German died at the [[Military Medical Academy (Serbia)|Military Medical Academy]] in Belgrade on 27 August 1991, aged 92, and was buried in [[Church of Saint Mark, Belgrade|Church of Saint Mark]] in Belgrade. Patriarch German's tenure of 32 years is one of the longest in the history of the Serbian Orthodox Church. == Awards and honors == * [[Order of Saint Sava]],<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=97}}</ref> * [[Legion of Honour]] * [[Order of George I]] * [[National Order of the Cedar]]<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=324–329}}</ref> == See also == * [[List of heads of the Serbian Orthodox Church]] * [[List of 20th-century religious leaders]] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] }} {{s-ttl|title= [[Serbian Patriarch]] | years = 1958&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]]}} {{s-bef|before= [[Nikolaj Velimirović]]}} {{s-ttl|title= [[Eparchy of Žiča|Bishop of Žiča]] | years = 1956&ndash;1958}} {{s-aft|after= Vasilije Kostić}} {{s-bef|before= Hrizostom Vojinović}} {{s-ttl|title= [[Eparchy of Buda|Bishop of Buda]] | years = 1952&ndash;1956}} {{s-aft|after= Arsenije Bradvarević}} {{s-end}} == References == {{Reflist}} == Bibliography == {{Commons category|German Đorić}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} *[http://www.orthodoxresearchinstitute.org/articles/church_history/popovic_serbian_church.htm Serbian Church in History] at the Orthodox Research Institute * ''Ko je ko u Jugoslaviji 1970''; Hronometar, Belgrade * ''Srpska porodična enciklopedija'', Vol. VI (2006); Narodna knjiga and Politika NM; {{ISBN|86-331-2933-7}} (NK) * ''Mala Prosvetina Enciklopedija'', Third edition (1985); Prosveta; {{ISBN|86-07-00001-2}} == External links== * [https://www.youtube.com/watch?v=4qbwEz86sp8&ab_channel=%D0%A2%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B7%D0%B8%D1%98%D0%B0%D0%A5%D1%80%D0%B0%D0%BC Documentary movie about German (in Serbian)] {{Serbian Orthodox Church leaders}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:German}} [[Category:1899 births]] [[Category:1991 deaths]] [[Category:People from Raška, Serbia]] [[Category:People from the Kingdom of Serbia]] [[Category:Patriarchs of the Serbian Orthodox Church]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:20th-century Eastern Orthodox bishops]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Orthodox Theology alumni]] [[Category:Recipients of the Order of St. Sava]] [[Category:Recipients of the Order of George I]] [[Category:Recipients of the Legion of Honour]] [[Category:Serbian Orthodox Church in Hungary]] [[Category:Married Eastern Orthodoxy clergy]] [[Category:Burials at the Church of Saint Mark, Belgrade]] [[Category:Eparchy of Žiča]] Sr: {{Јерарх | Јерарх = Патријарх српски Герман | Слика = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic.JPG | Опис = патријарх Герман | Помјесна црква = [[Српска православна црква]] | Чин = [[патријарх]] | Титула = ''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски'' | Сједиште = [[Београд]] | Епархија 1 = [[Архиепископија београдско-карловачка]] | Године службе 1 = од [[13. септембар|13. септембра]] [[1958]]. до [[30. новембар|30. новембра]] [[1990]]. | Претходник 1 = [[Патријарх српски Викентије II|Патријарх Викентије II]] | Насљедник 1 = [[Патријарх српски Павле|Патријарх Павле]] | Епархија 2 = [[Епархија жичка]] | Године службе 2 = 1956—1958. | Претходник 2 = [[Николај Велимировић]] | Насљедник 2 = [[Василије Костић]] | Епархија 3 = [[Епархија будимска]] | Године службе 3 = 1952—1956. | Претходник 3 = [[Хризостом Војиновић]] | Насљедник 3 = [[Арсеније Брадваревић]] | Световно име = Хранислав Ђорић | Датум рођења = {{Датум рођења|1899|8|19}} | Мјесто рођења = [[Јошаничка Бања]] | Држава рођења = [[Краљевина Србија]] | Датум смрти = {{Датум смрти|1991|8|27|1899|8|19}} | Мјесто смрти = [[Београд]] | Држава смрти = [[Социјалистичка Федеративна Република Југославија|СФР Југославија]] | сахрањен = [[Црква Светог Марка у Београду|Црква Светог Марка]] | Симбол = [[Датотека:Zastava Patrijarha srpskog.jpg|159px]]<br>[[Застава патријарха српског]] |Потпис=Patriarch German of Serbia - signature.png |alt=250п }} '''Патријарх српски Герман''' (световно име ''Хранислав Ђорић''; [[Јошаничка Бања]], [[19. август|7. август]] [[1899]] — [[Београд]], [[27. август]] [[1991]]) је био [[Патријарх српски|43. врховни поглавар]] [[Српска православна црква|Српске православне цркве]] у периоду 1958—1990.<ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> Његово пуно име и титула гласили су ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''. Одлуком Сабора Српске православне цркве, једини је за живота пензионисани [[патријарх]].<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> Током владавине патријарха Германа промењена је процедура избора [[патријарх]]а и уведен је такозвани ''[[Изборни сабор Српске православне цркве#Апостолским жријебом|апостолски принцип]]''<ref name="Време" />, по коме епископи на сабору бирају тројицу кандидата, а затим се жребом (извлачењем) одлучује који ће од њих бити нови патријарх. Важи за једног од најзнаменитјих српских патријарха, који је деловао у историјском периоду тешком за цркву.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref> Због наводне блискости са [[савез комуниста Југославије|комунистичким режимом]], критичари су га звали ''црвени патријарх''.<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> == Биографија == Рођен је у [[Јошаничка Бања|Јошаничкој Бањи]]<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> од оца Михаила, учитеља (који је касније рукоположен у чин [[ђакон]]а и [[презвитер]]а) и мајке Цвете. Основну школу је учио у [[Велика Дренова|Великој Дренови]] и [[Крушевац|Крушевцу]], а деветоразредну [[Богословија (Београд)|богословију]], у [[Београд]]у и [[Сремски Карловци|Сремским Карловцима]] [[1921]].<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Након богословије, оженио се Десанком 10. августа 1924. године, са којом је стекао два сина (Михаила и Властимира) и ћерку Јованку (удату Новаковић). Постао је удовац након смрти Десанке 1936. године током четвртог порођаја.<ref name="Ђурић Мишина" /> Извесно време је студирао права у [[Париз]]у, а потом је завршио [[Православни богословски факултет Универзитета у Београду|Православни богословски факултет у Београду]] ([[1942]]. године). У чин [[ђакон]]а рукоположио га је епископ жички [[Јефрем Бојовић|Јефрем]] и поставио га за писара Духовног суда у [[Чачак|Чачку]]. Предавао је [[вјеронаука|веронауку]] у [[Чачанска гимназија|чачанској гимназији]]. Из здравствених разлога напустио је црквено-административну службу и пошто је рукоположен у чин [[презвитер]]а, [[1927]], постављен је за [[парох]]а у [[Миоковци]]ма. На овој парохији је остао до [[1931]]. године, а тада је премештен у [[Врњачка Бања|Врњачку Бању]]. После избора [[Патријарх српски Гаврило V|патријарха Гаврила]] [[1938]], постављен је за референта [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Светог архијерејског синода]].<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Иако постоје опречни подаци о политичким ставовима његовог старијег сина Михаила за време [[Окупаторска подела Југославије у Другом светском рату|окупације у Другом светском рату]], чињеница је да је Михаило, крајем 1944. године кренуо са [[Српски добровољачки корпус (Други светски рат)|Љотићевцима]] ка [[Словенија|Словенији]]. Заробљен је маја [[1945]]. и упућен у [[Загреб]], а стрељан је средином јула. Млађи син Властимир, који је истом приликом заробљен, је избегао стрељање као малолетник. У послератним годинама није био у добрим односима са оцем до Германовог избора за патријарха.<ref name="Ђурић Мишина" /> Властимир је касније постао [[протођакон]], а преминуо је 6. маја 2001. године.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Након рата, Ђорић је изабран за [[Викарни епископ моравички|викарног епископа моравичког]]. Као удовог свештеника, замонашио га је у [[манастир]]у [[Манастир Студеница|Студеници]] епископ шумадијски [[Валеријан Стефановић|Валеријан]] давши му име ''Герман''. Чин архијерејске хиротоније извршио је, [[15. јул]]а [[1951]]. године, [[Патријарх српски Викентије II|патријарх српски Викентије]] уз учешће епископа шумадијског [[Валеријан Стефановић|Валеријана]], сремског [[Никанор Иличић|Никанора]] и бањалучког [[Василије Костић|Василија]].<ref name="Именован-20240420173502" /> Новоизабрани епископ Герман је, у исто време, примио и дужност главног секретара Светог архијерејског синода, коју је вршио све до избора за [[Епархија жичка|епископа жичког]] [[1956]]. У исто време, уређивао је ''[[Гласник (недељник)|Гласник]]'', службени лист [[Српска православна црква|Српске православне цркве]].<ref name="Именован_2-20240420173502" /> На заседању Светог архијерејског синода [[1952]]. године изабран је за [[епархија будимска|епископа будимског]]. После смрти епископа жичког [[Николај Велимировић|Николаја]], 1956, епископ Герман изабран је за епископа жичког. На патријарашком трону наследио је [[Патријарх српски Викентије II|патријарха Викентија]], [[13. септембар|13. септембра]] [[1958]].<ref name="Православље" /> Устоличен је у Пећкој патријаршији 29. маја 1960.<ref>[https://www.nytimes.com/search?endDate=19600530&query=yugoslavia&sort=oldest&startDate=19600530 -{NY Times query 1960-05-30}-]</ref> Док је био на челу [[Српска православна црква|СПЦ]] иако у тешким околностима успео је много тога да спасе и сачува.<ref>{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996.}}</ref> За време његово [[манастир Жича]], кога су [[Немци]] били готово потпуно разорили за време рата, обновљен је у потпуности. Успео је да издејствује обнову (враћање у облик какав је имала у [[12. век]]у, када је подигнута) [[Манастир Студеница|Студенице]], [[Црква Светог првомученика Стефана у Крушевцу|Лазарице]] ([[Крушевац|крушевачке]] цркве из [[средњи вијек|средњег века]]) и многих других. Сви важнији храмови СПЦ у тадашњој [[Југославија|Југославији]] стављени су под заштиту [[Републички завод за заштиту споменика културе|републичких]] и покрајинских завода за заштиту [[споменик културе|споменика културе]]. У Београду је 80-их дозидана припрата на малој [[Црква Светог Саве на Врачару|цркви Светог Саве]] на [[Градска општина Врачар|Врачару]]. Потпуно осликан [[Црква Светог архангела Гаврила у Београду|Храм Светог арханђела Гаврила]] код [[Стадион Партизана|Партизановог стадиона]]. [[Милић од Мачве]] је по његовом благослову осликао [[Вождовац|вождовачку]] [[Црква Светог цара Константина и царице Јелене у Београду|Цркву Светог цара Константина и царице Јелене]] чије [[Фреска|фреске]] представљају ремек-дело сликарства. У његово време је дошло до раскола Српске православне цркве у [[Северна Америка|Америци]]<ref name="Православље" />, који је у међувремену изглађен, и до раскола у Македонији, који је такође превазиђен 2022. године. Једна од његових највећих заслуга је тај што је успео да се избори да се настави изградња [[Храм Светог Саве у Београду|Храма Светог Саве у Београду]] — после вишедеценијске борбе градња је одобрена [[1984]]. Забележено је да је 88 пута патријарх Герман подносио молбу и водио разговоре са разним инстанцама власти, док се није изборио за наставак градње, после 26 година своје службе.<ref name="#1">{{Cite web|url=http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0|title=Поводом годишњице блаженог упокојења патријарха Германа|date = 27. 8. 2021.|website=Сајт СПЦ|url-status=|access-date = 02. 2. 2022.|archive-date = 02. 2. 2022.|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202054828/http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0}}</ref> Изградња [[Храм Светог Саве у Београду|Храма]] је поново почела [[12. мај]]а [[1985]]. и том приликом је одслужена архијерејска литургија и постављена повеља.<ref>{{Cite web|url=http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809|title=1958. Патријарх Герман (Хранислав Ђорић) устоличен је за 43. поглавара Српске православне цркве.|url-status=live|access-date=31. 01. 2024|archive-date=31. 01. 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131141826/http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809}}</ref> Веома се трудио на отварању [[Богословија (Београд)|богословије]] и у издавању црквених листова за верско просвећивање свога народа.<ref name="#1" /> Обновио је рад [[Православна богословија у Манастиру Крки|православне богословије]] у [[Манастир Крка|манастиру Крки]]. Када је [[Говор на Газиместану|1989]]. године сломио кук био је то почетак болести која је трајала до краја његовог живота. Његове дужности је преузео [[Митрополија загребачко-љубљанска|Митрополит загребачко-љубљански]] [[Јован Павловић|Јован]], који је [[30. јун]]а исте године именован за [[мјестобљуститељ|чувара трона]] српског патријарха. Патријарх Герман пензионисан је одлуком Сабора Српске правлославне цркве [[30. новембар|30. новембра]] 1990. године, због дуготрајне тешке болести која је потврђена стручним налазом Конзилијума лекара [[Војномедицинска академија Универзитета одбране у Београду|Војномедицинске академије]], да би након тога [[архијереј]]и донели одлуку да бирају новог патријарха.<ref>{{cite web |author= |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |title=Изабран нови Патријарх |date= |website= |publisher= |access-date=4. 5. 2014 |archive-date=04. 05. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504224533/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |url-status= }}</ref> Следећег дана [[1. децембар|1. децембра]], још за живота патријарха Германа, изабран је нови патријарх – доташњи [[епископ]] [[Епархија рашко-призренска|рашко-призренски]] [[патријарх српски Павле|Павле]]. Преминуо је 27. августа 1991. године у Београду. Сахрањен је 30. августа унутар [[Црква Светог Марка у Београду|Цркве Светог Марка]] у Београду на левој страни наоса, насупрот гробнице цара Душана. Тим догађајем постаје један од дуговечнијих српски патријарха у историји Српске православне цркве, који је 32 године обављао дужност врховног поглавара Српске православне цркве.<ref>[[Патријарх српски Пајсије I]] је управљао као патријарх 33 године, 1614—1647.</ref> О животу патријарха Германа је доста писано, а најдетаљније Милан Д. Јанковић у књизи ''Патријарх српски Герман у животу и борби за Спомен-храм'' и Вељко Ђурић Мишина у књизи ''Гер­ман Ђо­рић : Па­три­јарх у обез­бо­же­ном вре­ме­ну'', 1-2. У Великој Дренови му је подигнут споменик 2022. године.<ref>{{cite news |last1=Бабовић |first1=С. |title=ПАТРИЈАРХ ГЕРМАН ВИСОК ТРИ МЕТРА: Погледајте како изгледа споменик код Трстеника |url=https://www.novosti.rs/srbija/vesti/1094953/patrijarh-german-visok-tri-metra-pogledajte-kako-izgleda-spomenik-kod-trstenika-foto |access-date=12. 3. 2022 |work=Вечерње новости |date=10. 3. 2022}}</ref> == Патријарх Герман и комунистичка власт == Како је патријарх Герман био на челу Српске православне цркве у време комунистичке власти, која није била наклоњена Цркви, многи његови поступци усклађивани су са тадашњом државном политиком. Тако су црквене новине [[Православље (новине)|Православље]] у поднаслову требале имати текст ''Новине Српске Цркве'', али како је назив Црква тадашњим властима био мрзак, од тога се одустало и у првом броју је уз ''Православље'' писало: ''Верске новине архиепископије београдско-карловачке''. Касније се усталило ''Новине српске патријаршије'', како је остало и до данас. Један број листа ''Православље'' је био посвећен теми геноцида над Србима, Јеврејима и Ромима, што је требао бити први такав стручан текст који се икада појавио у комунистикој Југословаији. Један владика је предлагао да се материјал објави, макар се лист и забранио, јер би се и тако покренула дуго заташкавана тема. Патријарх Герман је забранио да се тај материјал објави.<ref>{{Cite book|last=|first=|authorlink=|title=Православље, бр.1322, 15. април, 55 година Православља - новина Српске Патријаршије|year=2022|url=|publisher=СПЦ|pages=32—34|location=Београд}}</ref> == Одликовања и почасти == * [[Датотека:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|60п]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Орден југословенске заставе]] са лентом, ([[Социјалистичка Федеративна Република Југославија|СФР Југославија]]). * [[Датотека:GRE Order of George I - Grand Cross BAR.png|60п]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Орден Ђорђа I]], Велики крст ([[Краљевина Грчка]]). * [[Датотека:Legion Honneur GC ribbon.svg|60п]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Легија части|Орден легије части]], Велики крст ([[Француска]]). * Одликовање Црвеног крста, Југославија * Орден кедра, Либан * Орден православних крстоносаца Свесветог гроба Господњег, Јерусалимска патријаршија * Крст о ланцу са ликом Светог апостола Андреја Првозваног, Васељенска патријаршија * Споменица 15 векова од оснивања Јерусалимске патријаршије * Орден Светих апостола Петра и Павла, архиепископија Атине и читаве Јеладе * Орден Светог Дионисија Ареопагита, архиепископија Атине и читаве Јеладе * Орден Светог равноапостолног кнеза Владимира, први степен, Руска православна црква * Споменица ослобађања града Катерини * Орден Свете равноапостолске браће Кирила и Методија, Православна црква Чешке и Словачке * Споменица стогодишњице изградње Храма Светог Александра Невског у Софији * Кантеберијски крст Англиганске цркве == Галерија == <center><gallery widths="219px" heights="219px"> Датотека:Патриарх Сербский Герман в 1962 году.jpg|<center>Патријарх Српски Герман [[1962]]. године. Датотека:Stevan Kragujevic, Predsednik Tito i Jovanka Broz sa patrijarhom Germanom i vladikom Savom Vukovicem.JPG|<center>Патријарх Герман, [[Епархија шумадијска|епископ шумадијски]] [[Сава Вуковић]], [[Јосип Броз Тито]] и [[Јованка Броз]]. Датотека:Centralna proslava 8 vekova manastira Studenica, 18-maj-1986 - Patrijarh German - 02.jpg|Патријарх Герман на централној прослави Осам векова [[Манастир Студеница|манастира Студенице]], 18. мај 1986. Датотека:Свјетлопис гроба сербског патријарха Германа у цркви Светог Марка у Биограду.jpg|Гроб патријарха Германа у [[Црква Светог Марка у Београду|цркви Св. Марка]] </gallery></center> == Референце == {{референце|refs = *<ref name="Ђурић Мишина">{{cite news | first = Вељко | last = Ђурић Мишина | title = Патријарх Герман против Тита | work = [[Vesti (novine)|Вести]] | date = 11. септембар 2011 | url = https://arhiva.vesti-online.com/Vesti/Srbija/163809/Patrijarh-German-protiv-Tita- | archive-url = https://web.archive.org/web/20230925224322/https://arhiva.vesti-online.com/Vesti/Srbija/163809/Patrijarh-German-protiv-Tita- | archive-date = 25. септембар 2023. }}</ref> }} == Литература == {{Литература|2}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} {{Литература крај}} == Спољашње везе == * [https://www.youtube.com/watch?v=4qbwEz86sp8&ab_channel=%D0%A2%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B7%D0%B8%D1%98%D0%B0%D0%A5%D1%80%D0%B0%D0%BC Документарни филм „Век уједињења Патријарх Герман”] * [http://orthodoxwiki.org/German_%28%C4%90ori%C4%87%29_of_Serbia Патријарх српски Герман (-{orthodoxwiki}-)] * [https://web.archive.org/web/20081003233959/http://www.nin.co.yu/2002-01/31/21776.html Крстом против петокраке („НИН”, 31. јануар 2002)] * [https://www.youtube.com/watch?v=kEYDYoDALzs Патријарх Герман: Патријарх у обезбоженом времену (филм)] * [https://www.youtube.com/watch?v=oeTlkx0DTCw Предавање Милована Балабана на тему — „Патријарх Герман — мученик или црвени патријарх”] * [https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje Патријарх Герман и македонско црквено питање („Политика”, 4. јул 2022)] {{низ |пре=[[Хризостом Војиновић]] |списак= викарни епископ [[Викарни епископ моравички|моравички]]<br>1951—1952. |после=[[Сава Вуковић]] | пре2=[[Хризостом Војиновић]] |списак2=епископ [[Епархија будимска|будимски]]<br>1952—1956. |после2=[[Арсеније Брадваревић]] |пре3=[[Николај Велимировић]] | списак3=епископ [[Епархија жичка|жички]]<br>1956—1958. |после3=[[Василије Костић]] |пре4=[[Патријарх српски Викентије II|Викентије]] |списак4=[[списак поглавара Српске православне цркве|патријарх српски]]<br>1958—1990. | после4=[[Патријарх српски Павле|Павле]] | женски_пол = }} {{Поглавари СПЦ}} {{Подножје|Биографија|Православље}} {{СОРТИРАЊЕ:Герман (Ђорић), патријарх српски}} [[Категорија:Рођени 1899.]] [[Категорија:Умрли 1991.]] [[Категорија:Рашчани]] [[Категорија:Епископи будимски]] [[Категорија:Епископи жички]] [[Категорија:Српски патријарси]] [[Категорија:Носиоци Легије части (Србија)]] [[Категорија:Студенти Православног богословског факултета у Београду]] [[Категорија:Сахрањени у Цркви Светог Марка у Београду]] De: [[Datei:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|mini|Patriarch German]] '''German''' ({{SrS|Герман}}; * [[19. August]] [[1899]] als ''Hranislav Đorić'' in [[Jošanička Banja]], [[Königreich Serbien]]; † [[27. August]] [[1991]] in [[Belgrad]], [[Jugoslawien]]) war von 1958 bis 1990 [[Metropolit]] von Belgrad und [[Sremski Karlovci|Karlovci]], [[Erzbischof]] von [[Peć]] und [[Serbisch-Orthodoxe Kirche|serbisch-orthodoxer]] [[Patriarch]]. == Leben == Hranislav Đorić wurde 1927 zum Priester ordiniert. Nach dem Tod seiner Frau legte er am 7. Juli 1951 im [[Kloster Studenica]] die Mönchsgelübde ab und nahm den Namen German an. 1952 wurde er zum Bischof der Eparchie Buda in [[Ungarn]] ernannt, konnte jedoch sein Amt dort nicht antreten. 1956 wurde er zum [[Kloster Žiča|Bischof von Žiča]] ernannt. German war nach dem Tod des Patriarchen [[Vikentije II.]] am 5. Juli 1958 bis 1990 der 43. [[Liste der Serbisch-Orthodoxen Patriarchen#Patriarchen von Serbien|Patriarch der serbisch-orthodoxen Kirche]]. In der kommunistischen Zeit gelang es ihm, die serbisch-orthodoxe Kirche bis zu einem gewissen Grad wiederzubeleben, trotz zweier Spaltungen, die während seiner Amtszeit auftraten. Nach dem Tod von [[Josip Broz Tito]] im Jahr 1980 drängte er im Zuge des Wandels der jugoslawischen Gesellschaft und des wachsenden Nationalismus unter den verschiedenen Völkern allmählich auf kirchliche Themen und war schließlich bei den Serben allgemein populär geworden. Ab 1990 war er krankheitsbedingt amtsunfähig, als sein Nachfolger wurde [[Pavle (Patriarch)|Pavle]] gewählt.<ref>{{Internetquelle |autor=Thomas Roser |url=https://www.diepresse.com/429783/diadochen-wbrstreit-in-serbiens-kirche-wer-wird-patriarch |titel=Diadochen-Streit in Serbiens Kirche: Wer wird Patriarch? |datum=2008-11-12 |sprache=de |abruf=2022-08-21}}</ref> == Weblinks == {{Commonscat|German Đorić}} == Einzelnachweise == <references /> {{Folgenleiste|AMT=[[Liste der Serbisch-Orthodoxen Patriarchen|Patriarch der Serbisch-Orthodoxen Kirche]]|ZEIT=1958–1990|VORGÄNGER=[[Vikentije II.]]|NACHFOLGER=[[Pavle (Patriarch)|Pavle]]}} {{Normdaten|TYP=p|GND=1032232161|LCCN=n80001804|VIAF=232175688}} {{DEFAULTSORT:German #Patriarch}} [[Kategorie:Orthodoxer Patriarch]] [[Kategorie:Orthodoxer Bischof (20. Jahrhundert)]] [[Kategorie:Serbisch-orthodoxer Bischof]] [[Kategorie:Jugoslawe]] [[Kategorie:Serbe]] [[Kategorie:Geboren 1899]] [[Kategorie:Gestorben 1991]] [[Kategorie:Mann]] [[Kategorie:Person des Christentums (Belgrad)]] {{Personendaten |NAME=German |ALTERNATIVNAMEN=Đorić, Hranislav (wirklicher Name) |KURZBESCHREIBUNG=serbischer Geistlicher, Metropolit von Belgrad und Karlovci, Erzbischof von Peć, serbischer Patriarch |GEBURTSDATUM=19. August 1899 |GEBURTSORT=Jošanička Banja, [[Serbien]] |STERBEDATUM=27. August 1991 |STERBEORT=[[Belgrad]], [[Jugoslawien]] }} Ru: {{тёзки|Герман (значения)}} {{Иерарх | обращение = Его Святейшество | имя = Патриарх Герман | имя при рождении = Хранислав Джорич | изображение = Патриарх Сербский Герман в монастыре Студеница (1986).jpg | описание изображения = | титул = [[Патриарх Сербский|Архиепископ Печский,<br> Митрополит Белградско-Карловацкий,<br> Патриарх Сербский]] | церковь = | избрание = | интронизация = | периодначало = [[13 сентября]] [[1958]] | периодконец = [[30 ноября]] [[1990]] | предшественник = [[Викентий (Патриарх Сербский)|Викентий II]] | преемник = [[Павел (Патриарх Сербский)|Павел]] | титул_2 = Епископ [[Жичская епархия|Жичский]] | периодначало_2 = 9 июня 1956 | периодконец_2 = 13 сентября 1958 | предшественник_2 = [[Иосиф (Цвийович)]] | преемник_2 = [[Василий (Костич)]] | титул_3 = Епископ [[Будимская епархия|Будимский]] | избрание_3 = | интронизация_3 = | периодначало_3 = [[3 июля]] [[1952]] | периодконец_3 = [[9 июня]] [[1956]] | предшественник_3 = [[Хризостом (Воинович)]] | преемник_3 = [[Арсений (Брадваревич)]] | титул_4 = Епископ [[Моравичское викариатство|Моравичский]] | периодначало_4 = [[15 июля]] [[1951]] | периодконец_4 = [[3 июня]] [[1952]] | предшественник_4 = [[Хризостом (Воинович)]] | преемник_4 = [[Савва (Вукович)]] | принятие монашества = | сан = | награды = {{Ряд-л | {{Орден Югославского флага с лентой}} | {{Большой крест ордена Георга I}} }} {{Ряд-л | {{Большой крест ордена Почётного легиона}} | {{Кавалер Национального ордена Кедра}} }} }} '''Патриа́рх Ге́рман''' ({{lang-sr|Патријарх Герман}}, в миру '''Хра́нислав Джо́рич''', {{lang-sr|Хранислав Ђорић}}; [[19 августа|7 (19) августа]] [[1899]], [[Йошаничка-Баня]], [[Королевство Сербия]] — [[27 августа]] [[1991]], [[Белград]]) — епископ [[Сербская православная церковь|Сербской православной церкви]], с 1958 по 1990 год — её предстоятель с титулом «[[Патриарх Сербский|Архиепископ Печский, Митрополит Белградско-Карловачский, Патриарх Сербский]]». {{drugipomeni3|Prodanov}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Vikentij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Vitomir Prodanov | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Vikentije Prodanov.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Vikentij Prodanov | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. julij]] [[1950]] | appointed = | term = | term_start = [[1. julij]] [[1950]] | quashed = | term_end = [[5. julij]] [[1958]] (umrl) | predecessor = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | opposed = | successor = [[German Đorić|German]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[18. november]] [[1929]]<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = [[1936]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[23. avgust]] [[1890]] |birth_place= [[Bačko Petrovo Selo]] ([[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Vitomir Prodanov |death_date= {{dda|1958|07|05|1890|08|23}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] (1936-1939) | [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] (1939-1950)|[[Škofija Žiča|Žički škof]] (1941-1947)| [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] (1947-1951)}} | education = Bogoslovje v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Filozofska fakulteta v Beogradu]]<br>Oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Vikentij Prodanov''' – ali '''patriarh Vikentij''' ({{lang-sr|Патријарх Викентије II/Patrijarh Vikentije II}}, rojen kot '''Vitomir Prodanov''', {{lang-sr|Витомир Проданов/Vitomir Prodanov}}); *[[23. avgust]] [[1890]] [[Bačko Petrovo Selo]] ([[Bačka]], [[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]]), †[[5. julij]] [[1958]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]].<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref>. 42. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] & 4. patriarh Združene SPC, 1950-1958. == Življenjepis == === Mladost, šolanje in cerkvene službe === Vitomir Prodanov se je rodil 23. avgusta 1890 očetu Đorđu (Juriju) Prodanovu in materi Jelki v vasi [[Bačko Petrovo Selo]] v [[Vojvodina|Vojvodini]], v madžarskem delu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Osnovno šolo je končal v domači vasi 1901 z odliko in tudi nadaljnje šolsko gradivo je z lahkoto obvladoval. Po tem se je vpisal na srbsko gimnazijo „Jovan Jovanović-Zmaj“ v [[Novi Sad|Novem Sadu]], kjer je 1909 [[matura|maturiral]]. Izobraževanje je nadaljeval na Srbsko-pravoslavni teološki šoli sv. Arsenija v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]], kjer je maturiral leta 1913. Nato se je vrnil v rojstno vas kot učitelj. 1. junija 1917 ga je [[Pravoslavna škofija Temišvar|temišvarski škof]] [[Georgij Letić]] imenoval za konzistorialnega podnotarja za temišvarsko škofijo.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> 18. avgusta 1917 je Prodanov v samostanu Bezdin (v današnji Romuniji) pred arhimandritom Isaakom Došenom napravil meniške zaobljube in prejel ime Vikentij (= Vincencij; {{lang-la|Vincentius}}; {{lang-en|Vincent}}). 12. septembra ga je škof Georgij posvetil v [[diakon]]a. Leta 1919 je bil premeščen na mesto konzistorialnega notarja [[Škofija Novi Sad|Bačke škofije]]. Napredoval je najprej do protodiakona in nato v arhidiakona. Od 1921 do 1932 je bil tajnik izvršnega odbora srbskih samostanov. V tem času je nadaljeval izobraževanje na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti v Beogradu]], kjer je študiral domačo in bizantinsko [[zgodovina|zgodovino]] in diplomiral leta 1929. === Škof === 18. novembra 1929 je bil posvečen v hieromonaha, tj. v redovnika-duhovnika, a 3. decembra je bil povišan v arhimandrita. Leta 1932 je bil Vikentij izvoljen za glavnega tajnika Svetega sinoda SPC. Na tem položaju je ostal do izvolitve za naslovnega škofa v Marči, 4. julija 1932. Posvetil ga je srbski patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]], soposvečevalci pa so bili: bački škofje Irinej, raško-prizrenski škof Serafim, sremski Sava in banjaluški Platon.<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> Vikentij je bil navdušen [[zgodovinar]] in član Društva zgodovinarjev Vojvodine. Bil je skozi štiri leta tudi glavni urednik njihovega glasila „Гласник историског друштва у Новом Саду/Glasnik istoriskog društva u Novom Sadu“ („Glasnik zgodovinskega društva v Novem Sadu“)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-g/page/glasnik-istoriskog-drustva-u-novom-sadu|title= ГЛАСНИК ИСТОРИСКОГ ДРУШТВА У НОВОМ САДУ|publisher= Српска енциклопедија |author= Милан Гулић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref>. Vikentij je ostal pomožni škof do leta 1939, ko je bil izvoljen za Zletovsko-strumiškega škofa. Leta 1940 mu je bila dodeljena tudi naloga upravljanja Ohridsko-bitoljske škofije. Ko so 1941 Nemci in Bolgari zasedli njegovi škofiji, so ga izgnali in je skupaj z večjim številom duhovnikov — ki pa so jih pravoslavni [[Bolgari]] takoj nadomestili s svojimi parohi in monahi — pobegnil v Beograd. Po drugi svetovni vojni mu nova komunistična oblast v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] ni dovolila vrnitve na prejšnji položaj, ker so v povezavo z [[Makedonci]] želeli ustvariti samostojno in svojeglavno [[Makedonska pravoslavna cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkev]]. Od leta 1947 do 1950 je bil tako Vikentij — na izrečno željo begunskega, toda še vedno rednega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] — upravitelj [[Škofija Žiča|Žičke škofije]].<ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/07/05/molitveno-secanje-na-patrijarha-srpskog-vikentija/|title=Молитвено сећање на Патријарха српског Викентија|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Vikentij je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Gavrilo Dožić|Gavrila]] – ki je umrl podobno kot njegov predhodnik Varnava v še danes nepojasnjenih okoliščinah. V duhovnem pogledu je bilo njegovo delo v obdobju po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]] hudo ovirano in je potekalo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = left | image1 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image2 = Vikentije Prodanov.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo pod komunizmom cerkveno delovanje skoraj onemogočeno (1950-1958)</center> | image3 = Патриарх Сербский Герман в монастыре Студеница (1986).jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Patriarh [[German Đorić|German]] je dobro opazoval in izkoriščal nove možnosti delovanja; bil je naklonjen [[Slovenci|Slovencem]] in [[Drugi vatikanski koncil|pokoncilskemu]] [[ekumenizem|ekumenizmu]].</center> }} === Delovanje === Njegovo delovanje spada v obdobje, ki za vernike nasploh ni bilo lahko, saj je bilo obdobje načrtne ateizacije, zlasti med mladino. Vikentij je bil izvoljen za srbskega patriarha 14. julija 1950. Vložil je veliko truda v zvezi s pravico do zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja za pravoslavne duhovnike in druge cerkvene uslužbence. Po takratnih diskriminatornih komunističnih zakonih so bili namreč lahko zavarovani le delavci-laiki: duhovniki, kmetje ali drugi zasebniki pa sploh niso mogli biti zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovani. Za primerjavo naj omenimo, da je na tem področju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]] v [[Srbija|Srbiji]] bila v velikem zaostanku. [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] je zadevo spravila v red ob koncu [[Gabrijel Bukatko|Bukatkovega]] škofovanja, medtem ko menda [[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninska škofija]] niti do dvajsetih let še ni imela zadeve ustrezno urejene. Iz te primerjave lahko bolje ocenimo pomen njegovega uspešnega delovanja v prid lastnih duhovnikov. Nekateri viri trdijo, da je bil Vikentij prvi srbski patriarh, ki je obiskal Rusijo po skoraj 50 letih.<ref>{{Cite web|url=https://books.google.com/books?id=5-YxAAAAIBAJ&dq=Serbian+Church+in+Ottawa&pg=PA25&article_id=1124,3154876|title = Cleric to Russia |work=Ottawa Citizen |date=27 September 1956}}</ref> To ne drži, kajti zadnji tak obisk izrazitega rusofila je bil desetletje prej. Za časa njegovega patrijarševanja je namreč SPC ohranjala stike z Moskovskim patriarhatom pa tudi s sovjetskim vodstvom in se ni ozirala na dnevno politiko, ki je doživljala prelomno obdobje na robu vojne: #Patrijarh Gavrilo je vodil delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170504132223/http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=2017-05-04 }}{{ref|ru}}</ref> #Vodstvo Srbske pravoslavne Cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom niti med najhujšo informbirojevsko gonjo zoper jugoslovansko neodvisno politiko. Srbski patriarh Gavrilo je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950, kar Titu vsekakor ni ugajalo.<ref name="автоссылка1" /> Trmasto je — podobno, kot njegov predhodnik — tudi Vikentij nasprotoval ustanovitvi ločene in svojeglavne Makedonske pravoslavne Cerkve. Poleg tega pa je bil položaj [[kristjani|kristjanov]] ob njegovem nastopu vse prej kot rožnat. Vse verske skupnosti, zlasti pa katoliška in pravoslavna, so bile brezbožnim oblastem trn v peti in podvržene stalnemu vohunjenju, zapostavljanju ter preganjanju. "Udba je znala pridobivati duhovnike za svoje potrebe, imela je celo sodelavce med škofi", pravi zgodovinar in politik [[Ivan Đurić]]. Znano je na primer, da je bila prva prisluškovalna naprava, ki jo je Brozov režim leta 1953 zahteval od [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], nameščena v telefonsko centralo v patriarhatu SPC in da je bila velika sejna dvorana Svetega sinoda prav tako "pokrita" s prisluškovalnimi napravami.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Nenadna smrt in pogreb === Patriarh Vikentije je umrl 5. julija 1958 v skrivnostnih okoliščinah; podobno kot njegov predhodnik patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]], še prej pa tudi [[Varnava Rosić|Varnava]] — oba neprikrita nasprotnika brezbožnega [[komunizem|komunizma]] — je glede na govorice bil tudi on zastrupljen in sicer kmalu po zasedanju Svetega škofovskega zbora, na katerem so zavrnili predloge za potrditev novoustanovljene samostojne Makedonske pravoslavne Cerkve. Sorazmerno mlad je nenadoma umrl, pravzaprav takoj po srečanju s Titom v Belem dvoru. Sumijo, da ga je zastrupila UDBA, ker ni hotel dati na dnevni red vprašanja o svojeglavnosti Makedonske pravoslavne Crkve. Pokopan je v grobnici metropolita Mihaila v Stolnici sv. Mihaela v Beogradu.<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title=ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов|publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Na patriarškem sedežu ga je nasledil [[German Đorić|German]]. === Ali je bil patriarh Vikentij zastrupljen? === Več nenavadnih okoliščin okoli njegove smrti in pogreba je sprožilo govorice o njegovi zastrupitvi: # Po dostopnem arhivskem gradivu in pričevanjih je patriarh Vikentij komunističnim oblastem obljubljal, da jim bo v različnih zadevah šel na roke, nato pa je obljubo požrl, izpolnitev odlašal ali se ji izogibal. # Možno je, da je patriarh 30. maja 1958 v [[Beli dvor|Belem dvoru]] na sprejemu pri [[Josip Broz |Josipu Brozu]] obljubil tudi izpolnitev zahteve po reševanju cerkvenih razmer v Makedoniji s podelitvijo samouprave trem tamkajšnjim škofijam, ki so bile od 1912 odvisne od Beograda. Patriarh pa na prvi tovrstni seji Arhijerejskega sinoda zadeve sploh ni dal na dnevni red in je takoj zatem umrl v nenavadnih okoliščinah v »prisotnosti oblasti« v bolnišnici »Dragiša Mišović« na [[Dedinje|Dedinju]]. # Obdukcije niso opravili; trupla pa niso po kanonskih predpisih prenesli v cerkev za „parastos“ in v molitve vernikov, ampak so ga takoj pokopali. Poleg tega pa se niso potrudili za pripravo posebnega groba, ampak so krsto s posmrtnimi ostanki položili kar v že obstoječo grobnico metropolita Mihaila, levo od vhoda v Beograjsko stolnico sv. Mihaela. #Med duhovščino se je šušljalo, da je Udba strani njegovih najljubših knjig premazala s strupom, ki je opravil svoje. #Spletna stran v nadaljevanki "Три мистериозне смрти српских патријарха/Tri misteriozne smrti srpskih patrijarha" ("Tri skrivnostne smrti srbskih patriarhov") sicer omenja [[Varnava Rosić|Varnava]], [[Vikentij Prodanov|Vikentija]] ter domnevno umorjenega dementnega Lukijana (†1912).<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title= Три мистериозне смрти српских патријарха део 3. Патријарх српски Викентије |publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Spregleda pa še enega patriarha, čigar smrt naj bi tudi povzročila zastrupitev, a to je Vikentijev neposredni predhodnik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]].{{sfn|Јањић|2018|p=124}} === Ocena === Z bogatimi življenjskimi izkušnjami je v težkih časih komunistične vsemogočnosti modro vodil Srbsko Cerkev. V novih razmerah je poskušal urejati odnose med Cerkvijo in državo in sklenil sporazum o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju za duhovnike in cerkvene uradnike. Bil je mož visokega duha, moder in preudaren. Glede vprašanje pravoslavne cerkve v Makedoniji je dajal izjave, da bo vprašanje "ugodno" rešeno, vendar brez konkretnih predlogov. Načelno se je strinjal, da bi morali za tri škofije v [[Ljudska republika Makedonija|Ljudski republiki Makedoniji]] izvoliti škofe s svojega območja, da bi se v pogovoru uporabljala makedonščina, v bogoslužju pa cerkvenoslovanščina. Bil je navdušen za zgodovinsko raziskovanje. Prispeval je k ponovnemu vzponu revij ''Богословље/Bogoslovlje (Bogoslovje), Православни мисионар/Pravoslavni misionar (Pravoslavni misijonar)'' in ''Православна мисао/Pravoslavna misao (Pravoslavna misel)''.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Odlikovanji === * [[File:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден југословенске заставе са лентом/Orden jugoslovanske zastave z lento ([[SFR Jugoslavija|Nova Jugoslavija]]).{{sfn|Јањић|2018|p=603}} * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден Светог Саве (Српска Православна Црква)/Odličje sv. Sava ([[Srbska pravoslavna Cerkev]])<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945-1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=2EURAQAAIAAJ|volume=књ. 1|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=UiFAAQAAIAAJ|volume=књ. 2|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|title=Летопис Српске православне цркве 1946—1958. године: Време патријарха Гаврила (1946—1950) и Викентија (1950—1958)|url=http://books.google.com/books?id=i7lAAQAAIAAJ|volume=књ. 3|year=2002|location=Книн-Београд|publisher=Зора}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Vikentije Prodanov}} {{DEFAULTSORT:Prodanov, Vikentije}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov ВИКЕНТИЈЕ (Проданов) | Српска енциклопедија (Радомир Милошевић)] *[https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов] *[https://24sedam.rs/drustvo/vesti/227649/misteriozna-smrt-srpskog-patrijarha-da-li-je-vikentije-ii-otrovan-zbog-hrabrog-suprotstavljanja-komunistickom-rezimu/vest#goog_rewarded Patrijarh srpski Vikentije II - biografija Da li je Vikentije II otrovan?] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Vicentius_(Prodanov)_of_Serbia Vicentius (Prodanov) of Serbia - OrthodoxWiki] *[https://peoplepill.com/i/patriarch-vikentije-of-serbia Vikentije II, Serbian Patriarch: Patriarch of Serbia (1890 - 1958) | Biography, Facts, Information, Career, Wiki, Life] *[https://alchetron.com/Vikentije-II%2C-Serbian-Patriarch Vikentije II, Serbian Patriarch - Alchetron, the free social encyclopedia] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = - | title = [[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] | years = 1936&ndash;1939 | after = [[Emilijan Marinović]] }} {{succession box | before = [[Simeon Popović]] | title = [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] | years = 1939&ndash;1950 | after = [[Naum Dimovski]] }} {{succession box | before = [[Nikolaj Velimirović]] | title = [[Škofija Žiča|Žički škof]] | years = 1941&ndash;1947 | after = [[Valerijan Stefanović]] }} {{succession box | before = [[Valerijan Pribićević]] | title = [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] | years = 1947&ndash;1951 | after = [[Nikanor Iličić]] }} {{succession box | before = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | title = [[patriarh]] | years = 1950&ndash;1958 | after = [[German Đorić|German]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1958]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Vojvodini]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] j9m60nn1z524grgea1uwutgoszls97x 6709489 6709487 2026-07-10T22:19:47Z Stebunik 55592 /* Одликовања и почасти */ 6709489 wikitext text/x-wiki == 1sl German Đorić multi okno 9.vii.2026 == == Одликовања и почасти == * [[File:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Red jugoslovanske zastave]] [[SFR Jugoslavija]]<br>Орден југословенске заставе са лентом. * [[File:GRE Order of George I - Grand Cross BAR.png|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Орден Ђорђа I]], Велики крст ([[Краљевина Грчка]]). * [[File:Legion Honneur GC ribbon.svg|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Red legije časti]], veliki križ [[Francija]]<br>Орден легије части, Велики крст (Француска). === 2sl German Đorić multi okno 9.vii.2026 === {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] (1936-1939) | [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] (1939-1950)|[[Škofija Žiča|Žički škof]] (1941-1947)| [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] (1947-1951)}} | education = Bogoslovje v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Filozofska fakulteta v Beogradu]]<br>Oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; * kot '''Hranislav Đorić''' [[19. avgust]] [[1899]] † [[27. avgust]] [[1991]]) je bil poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta nastopila za časa njegovega vladanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] & 5. patriarh Združene SPC, 1958-1990. en: {{Infobox Christian leader | name = German | honorific_prefix = [[His Holiness]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | church = [[Serbian Orthodox Church]] | see = Belgrade | title = [[Patriarchate of Peć (monastery)|Archbishop of Peć]], [[Archdiocese of Belgrade and Karlovci|Metropolitan of Belgrade and Karlovci]], and [[Serbian Patriarch]] | birth_name = | ordination = 1927 | consecration = 1951 | term_start = 14 September 1958 | retired = 30 November 1990 | predecessor = [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] | successor = [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]] | birth_date = {{birth date|1899|08|19|df=yes}} | birth_place = [[Jošanička Banja]], [[Kingdom of Serbia]] | death_date = {{death date|1991|08|27|df=yes}} | death_place = [[Belgrade]], [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | signature = Patriarch German of Serbia - signature.png | other = | footnotes = }} {{Infobox manner of address | background = plum | name = Serbian Patriarch German | image = Zastava_Patrijarha_srpskog.jpg | image_size = 150px | reference = His Holiness | spoken = Your Holiness | religious = Patriarch | posthumous = His Holiness Patriarch German of Blessed Repose }} '''German''' ({{langx|sr|Герман}}, {{langx|en|Herman}}; born '''Hranislav Đorić'''; 19 August 1899 – 27 August 1991) was the 43rd [[Serbian Patriarch|Patriarch]] of the [[Serbian Orthodox Church]], serving from 1958 to 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> He was noted for revitalizing the Serbian Orthodox Church to a certain extent during the [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|communist period]], despite two [[Schism (religion)|schism]]s that occurred during his tenure.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} En: {{Short description|Patriarch of the Serbian Orthodox Church from 1958 to 1990}} {{Use dmy dates|date=February 2025}} {{Infobox Christian leader | name = German | honorific_prefix = [[His Holiness]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | church = [[Serbian Orthodox Church]] | see = Belgrade | title = [[Patriarchate of Peć (monastery)|Archbishop of Peć]], [[Archdiocese of Belgrade and Karlovci|Metropolitan of Belgrade and Karlovci]], and [[Serbian Patriarch]] | birth_name = | ordination = 1927 | consecration = 1951 | term_start = 14 September 1958 | retired = 30 November 1990 | predecessor = [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] | successor = [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]] | birth_date = {{birth date|1899|08|19|df=yes}} | birth_place = [[Jošanička Banja]], [[Kingdom of Serbia]] | death_date = {{death date|1991|08|27|df=yes}} | death_place = [[Belgrade]], [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | signature = Patriarch German of Serbia - signature.png | other = | footnotes = }} {{Infobox manner of address | background = plum | name = Serbian Patriarch German | image = Zastava_Patrijarha_srpskog.jpg | image_size = 150px | reference = His Holiness | spoken = Your Holiness | religious = Patriarch | posthumous = His Holiness Patriarch German of Blessed Repose }} '''German''' ({{langx|sr|Герман}}, {{langx|en|Herman}}; born '''Hranislav Đorić'''; 19 August 1899 – 27 August 1991) was the 43rd [[Serbian Patriarch|Patriarch]] of the [[Serbian Orthodox Church]], serving from 1958 to 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> He was noted for revitalizing the Serbian Orthodox Church to a certain extent during the [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|communist period]], despite two [[Schism (religion)|schism]]s that occurred during his tenure.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} == Early life == German was born as Hranislav Đorić on 19 August 1899 in the [[spa town]] of [[Jošanička Banja]] in central [[Serbia]], in a family of teachers, and latter priest. His father, Mihajlo Đorić of [[Velika Drenova]], graduated from the prestigious Saint Sava Seminary in Belgrade in 1895. Đorić received a broad education and was among most educated members of the Serbian clergy, attending primary school in [[Velika Drenova]] and [[Kruševac]], seminaries in [[Belgrade]] and [[Sremski Karlovci]] (graduating in 1921), studying law at the [[University of Paris|University of Sorbonne]] and finally graduating from the Faculty of Orthodox Theology of the [[University of Belgrade]] in 1942. He was ordained a [[deacon]] by the bishop of [[Eparchy of Žiča|Žiča]] Jefrem, and appointed the clerk of the Canon-law Court in [[Čačak]] and also a [[catechist]] in the Čačak Gymnasium. Due to ill health, he left the administrative jobs and 1927, he was ordained a [[presbyter]], receiving his own [[parish]] of Miokovci. In 1931 he was transferred to a parish in [[Vrnjačka Banja]]. After the election of Patriarch [[Gavrilo V, Serbian Patriarch|Gavrilo V]] in 1938, father Hranislav became a referent of the [[Holy Synod of the Serbian Orthodox Church]]. In that capacity, he was elected a [[vicar]] bishop of [[[Moravica District|Moravica]] and, becoming a widower, he took monastic vows in [[Studenica Monastery]] on 7 July 1951, acquiring the name German (''Herman''). Patriarch Vikentije II, together with bishops Valerijan of Šumadija, Nikanor of Bačka, and Vasilije of Banja Luka, ordained him a bishop on 15 July in [[Cathedral of Saint Archangel Michael, Belgrade|Cathedral of Saint Archangel Michael]] in Belgrade. The new bishop became at the same time the secretary general of the Holy Synod and editor in chief of the ''Glasnik'', the official gazette of the Serbian Orthodox Church. In 1952 he was appointed a bishop of the [[Eparchy of Buda]]. However, as Hungarian authorities didn't approve his appointment neither allowed him to enter the country, so he was never officially enthroned. In 1956 he was appointed the bishop of Žiča, at that time, semi-officially, the second office of importance in the church, after the patriarch. In this capacity, he was also an administrator of [[Eparchy of Budimlja and Nikšić|Budimlja and Polimlje]] and [[Eparchy of Raška and Prizren|Raška and Prizren]] eparchies. == Patriarch == === Appointment controversy === When Patriarch [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] suddenly died on 5 July 1958, internal strife struck the church leadership and no agreement could be reached on who would succeed him. German was not even appointed as the ''guardian of the throne'' (acting patriarch), instead the bishop of [[Eparchy of Braničevo|Braničevo]], Hrizostom Vojinović, was appointed to vacate the post. It is believed that German's election was a compromise, but the still popular story is that [[Aleksandar Ranković]], the top Serbian Communist official at the time, and later [[Josip Broz Tito]]'s deputy, entered the session of the Holy Synod, bringing German inside, and saying: "This is your new patriarch!". German was thus elected as the 43rd Serbian Patriarch on 14 September 1958. === Schisms === Like most Eastern Orthodox churches in the [[Eastern Bloc]], the Serbian Orthodox Church under German was forced to strike a ''modus vivendi'' with the [[League of Communists of Yugoslavia|Communist regime]] in order to procure the space it needed to operate. The diaspora priests, led by the vocally anti-communist Bishop [[Dionisije Milivojević]], claimed that the Belgrade "red priests" had acquiesced too early.<ref>{{Cite book| last=Hockenos|first=Paul|title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=121–122}}</ref> After the Holy Synod started a trial against Dionisije for allegations about his personal life, he went into schism with the church in November 1963.<ref>{{cite web |last1=Spasović |first1=Stanimir |last2=Miletić |first2=Srboljub |title=ИСТОРИЈА СРПСКЕ ПРАВОСЛАВНЕ ЦРКВЕ У АУСТРАЛИЈИ, НОВОМ ЗЕЛАНДУ И ЈУЖНОЈ АФРИЦИ — НАСТАНАК РАСКОЛА НА СЕВЕРНОАМЕРИЧКОМ КОНТИНЕНТУ |url=http://www.svetosavlje.org/biblioteka/Istorija/IstorijaMiletic/IstorijaSPC013.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924112235/http://www.svetosavlje.org/biblioteka/Istorija/IstorijaMiletic/IstorijaSPC013.htm |url-status=dead |archive-date=24 September 2015 |website=svetosavlje.org |access-date=23 April 2020 |language=sr}}</ref> Starting in 1977, the group of diaspora bishops established Free Serbian Orthodox Church.<ref>{{Cite journal|last=Puzović|first=Predrag|title=Епархије Српске православне цркве у расејању|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=40|issue=1–2|year=1996|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/1996/1996-09.pdf|pages=87–96|language=sr|archive-date=8 June 2019|access-date=23 April 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20190608212919/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/1996/1996-09.pdf|url-status=dead}}</ref> The schism of the [[Macedonian Orthodox Church]] was a much deeper and complicated issue. It began in 1958, the very year of German's election, with an allegedly willing acceptance of the autonomy of [[List of heads of the Macedonian Orthodox Church|Archbishop of Ohrid and Macedonia]] proclaimed by the archbishop [[Dositej II of Ohrid and Macedonia|Dositej, Metropolitan of Skopje]]. This was a great blow to Patriarch German's authority as it was a forced acceptance, pushed by the [[League of Communists of Yugoslavia|Communist regime]]. In the next 9 years, the patriarch and archbishop held several joint [[liturgies]], even with the heads of other Orthodox Churches. However, in 1967, archbishop Dositej completely split his archbishopric (within the borders of the [[Socialist Republic of Macedonia]]) from the mother church, claiming heritage from the historical [[Archbishopric of Ohrid]], which had been non-existent for two centuries. Patriarch German and the Serbian Orthodox Church, claiming the separation was forced and uncanonical (in other words, they deemed it a church established by the Communists) ended any canonical communication with the Macedonian Orthodox Church. In turn, Patriarch German's example was followed by all the other Orthodox Churches. The problem continued after German and the [[breakup of Yugoslavia]], and it became a highly political issue, not only with the Serbian Orthodox Church, but with the [[Church of Greece]] and the [[Bulgarian Orthodox Church]]. This schism continued until 2022, when the Macedonian Orthodox Church reconciled with the Serbian Orthodox Church and was granted full autonomy and subsequently autocephaly by [[Porfirije, Serbian Patriarch|Patriarch Porfirije]]. === Revitalization of the Church === [[Image:Свјетлопис гроба сербског патријарха Германа у цркви Светог Марка у Биограду.jpg|thumb|245px|right|Tomb of Patriarch German at the [[Church of Saint Mark, Belgrade|Church of Saint Mark]] in Belgrade]] Patriarch German set to revitalize the Serbian Orthodox Church, which (like other religious communities in Yugoslavia) received no state support. Throughout his tenure, he kept a low profile, while achieving certain goals in this direction. Despite harsh conditions, he managed to form several new dioceses: Western Europe (1969), Australia (1973), Vranje (1975), and Canada (1983). He oversaw the completion of Serbian Orthodox Seminary in Belgrade (including the campus) in 1958. He also opened new seminary at the [[Krka monastery]] in [[Croatia]]. He was very involved in appointing bishops, staunchly pushing his own candidates, especially in the case of the [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral]] after the Communists arrested Metropolitan Arsenije Bradvarević in 1954, but Patriarch German managed to appoint his [[protégé]], Danilo Dajković in 1961. He also sent many priests to [[Montenegro]] as clerical activities had almost completely ceased there after the war. After the death of [[Josip Broz Tito]] in 1980, he slowly pushed church issues as Yugoslav society changed and nationalism grew among the various peoples, and in the end he was universally popular among the [[Serbs]] and had become a part of the Serbian social elite. In 1984, German visited the site of the [[Jasenovac concentration camp]], saying a now famous line: "To forgive, we must ...to forget, we must not".<ref>{{cite web|url=http://borbazaveru.info/content/view/3212/47/|title=БОРБА ЗА ВЕРУ - Православни став према неправославној фрази "опростити морамо, заборавити не смемо"|last=Administrator|website=borbazaveru.info}}</ref> Many consider German's greatest achievement to be his successful campaign for the resumption of the construction of the [[Church of Saint Sava]] in Belgrade, which was stopped in 1941. In 26 years from his appointment, he urged the Communist government 88 times until they finally authorized the construction to continue in 1984. Being a massive project, it took a long time and the church was completed only in 2021. === Later years === In 1989, Patriarch German broke his hip, which led to a series of surgeries and repeated injuries, so the already old patriarch was unable to perform his duties. As a result of this, the Holy Synod declared him incapacitated on 30 November 1990, and appointed the metropolitan bishop of [[Metropolitanate of Zagreb and Ljubljana|Zagreb and Ljubljana]] [[Jovan Pavlović]] as the guardian of the throne and elected the new patriarch, [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]], on 1 December 1990. Patriarch German died at the [[Military Medical Academy (Serbia)|Military Medical Academy]] in Belgrade on 27 August 1991, aged 92, and was buried in [[Church of Saint Mark, Belgrade|Church of Saint Mark]] in Belgrade. Patriarch German's tenure of 32 years is one of the longest in the history of the Serbian Orthodox Church. == Awards and honors == * [[Order of Saint Sava]],<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=97}}</ref> * [[Legion of Honour]] * [[Order of George I]] * [[National Order of the Cedar]]<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=324–329}}</ref> == See also == * [[List of heads of the Serbian Orthodox Church]] * [[List of 20th-century religious leaders]] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] }} {{s-ttl|title= [[Serbian Patriarch]] | years = 1958&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]]}} {{s-bef|before= [[Nikolaj Velimirović]]}} {{s-ttl|title= [[Eparchy of Žiča|Bishop of Žiča]] | years = 1956&ndash;1958}} {{s-aft|after= Vasilije Kostić}} {{s-bef|before= Hrizostom Vojinović}} {{s-ttl|title= [[Eparchy of Buda|Bishop of Buda]] | years = 1952&ndash;1956}} {{s-aft|after= Arsenije Bradvarević}} {{s-end}} == References == {{Reflist}} == Bibliography == {{Commons category|German Đorić}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} *[http://www.orthodoxresearchinstitute.org/articles/church_history/popovic_serbian_church.htm Serbian Church in History] at the Orthodox Research Institute * ''Ko je ko u Jugoslaviji 1970''; Hronometar, Belgrade * ''Srpska porodična enciklopedija'', Vol. VI (2006); Narodna knjiga and Politika NM; {{ISBN|86-331-2933-7}} (NK) * ''Mala Prosvetina Enciklopedija'', Third edition (1985); Prosveta; {{ISBN|86-07-00001-2}} == External links== * [https://www.youtube.com/watch?v=4qbwEz86sp8&ab_channel=%D0%A2%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B7%D0%B8%D1%98%D0%B0%D0%A5%D1%80%D0%B0%D0%BC Documentary movie about German (in Serbian)] {{Serbian Orthodox Church leaders}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:German}} [[Category:1899 births]] [[Category:1991 deaths]] [[Category:People from Raška, Serbia]] [[Category:People from the Kingdom of Serbia]] [[Category:Patriarchs of the Serbian Orthodox Church]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:20th-century Eastern Orthodox bishops]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Orthodox Theology alumni]] [[Category:Recipients of the Order of St. Sava]] [[Category:Recipients of the Order of George I]] [[Category:Recipients of the Legion of Honour]] [[Category:Serbian Orthodox Church in Hungary]] [[Category:Married Eastern Orthodoxy clergy]] [[Category:Burials at the Church of Saint Mark, Belgrade]] [[Category:Eparchy of Žiča]] Sr: {{Јерарх | Јерарх = Патријарх српски Герман | Слика = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic.JPG | Опис = патријарх Герман | Помјесна црква = [[Српска православна црква]] | Чин = [[патријарх]] | Титула = ''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски'' | Сједиште = [[Београд]] | Епархија 1 = [[Архиепископија београдско-карловачка]] | Године службе 1 = од [[13. септембар|13. септембра]] [[1958]]. до [[30. новембар|30. новембра]] [[1990]]. | Претходник 1 = [[Патријарх српски Викентије II|Патријарх Викентије II]] | Насљедник 1 = [[Патријарх српски Павле|Патријарх Павле]] | Епархија 2 = [[Епархија жичка]] | Године службе 2 = 1956—1958. | Претходник 2 = [[Николај Велимировић]] | Насљедник 2 = [[Василије Костић]] | Епархија 3 = [[Епархија будимска]] | Године службе 3 = 1952—1956. | Претходник 3 = [[Хризостом Војиновић]] | Насљедник 3 = [[Арсеније Брадваревић]] | Световно име = Хранислав Ђорић | Датум рођења = {{Датум рођења|1899|8|19}} | Мјесто рођења = [[Јошаничка Бања]] | Држава рођења = [[Краљевина Србија]] | Датум смрти = {{Датум смрти|1991|8|27|1899|8|19}} | Мјесто смрти = [[Београд]] | Држава смрти = [[Социјалистичка Федеративна Република Југославија|СФР Југославија]] | сахрањен = [[Црква Светог Марка у Београду|Црква Светог Марка]] | Симбол = [[Датотека:Zastava Patrijarha srpskog.jpg|159px]]<br>[[Застава патријарха српског]] |Потпис=Patriarch German of Serbia - signature.png |alt=250п }} '''Патријарх српски Герман''' (световно име ''Хранислав Ђорић''; [[Јошаничка Бања]], [[19. август|7. август]] [[1899]] — [[Београд]], [[27. август]] [[1991]]) је био [[Патријарх српски|43. врховни поглавар]] [[Српска православна црква|Српске православне цркве]] у периоду 1958—1990.<ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> Његово пуно име и титула гласили су ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''. Одлуком Сабора Српске православне цркве, једини је за живота пензионисани [[патријарх]].<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> Током владавине патријарха Германа промењена је процедура избора [[патријарх]]а и уведен је такозвани ''[[Изборни сабор Српске православне цркве#Апостолским жријебом|апостолски принцип]]''<ref name="Време" />, по коме епископи на сабору бирају тројицу кандидата, а затим се жребом (извлачењем) одлучује који ће од њих бити нови патријарх. Важи за једног од најзнаменитјих српских патријарха, који је деловао у историјском периоду тешком за цркву.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref> Због наводне блискости са [[савез комуниста Југославије|комунистичким режимом]], критичари су га звали ''црвени патријарх''.<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> == Биографија == Рођен је у [[Јошаничка Бања|Јошаничкој Бањи]]<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> од оца Михаила, учитеља (који је касније рукоположен у чин [[ђакон]]а и [[презвитер]]а) и мајке Цвете. Основну школу је учио у [[Велика Дренова|Великој Дренови]] и [[Крушевац|Крушевцу]], а деветоразредну [[Богословија (Београд)|богословију]], у [[Београд]]у и [[Сремски Карловци|Сремским Карловцима]] [[1921]].<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Након богословије, оженио се Десанком 10. августа 1924. године, са којом је стекао два сина (Михаила и Властимира) и ћерку Јованку (удату Новаковић). Постао је удовац након смрти Десанке 1936. године током четвртог порођаја.<ref name="Ђурић Мишина" /> Извесно време је студирао права у [[Париз]]у, а потом је завршио [[Православни богословски факултет Универзитета у Београду|Православни богословски факултет у Београду]] ([[1942]]. године). У чин [[ђакон]]а рукоположио га је епископ жички [[Јефрем Бојовић|Јефрем]] и поставио га за писара Духовног суда у [[Чачак|Чачку]]. Предавао је [[вјеронаука|веронауку]] у [[Чачанска гимназија|чачанској гимназији]]. Из здравствених разлога напустио је црквено-административну службу и пошто је рукоположен у чин [[презвитер]]а, [[1927]], постављен је за [[парох]]а у [[Миоковци]]ма. На овој парохији је остао до [[1931]]. године, а тада је премештен у [[Врњачка Бања|Врњачку Бању]]. После избора [[Патријарх српски Гаврило V|патријарха Гаврила]] [[1938]], постављен је за референта [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Светог архијерејског синода]].<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Иако постоје опречни подаци о политичким ставовима његовог старијег сина Михаила за време [[Окупаторска подела Југославије у Другом светском рату|окупације у Другом светском рату]], чињеница је да је Михаило, крајем 1944. године кренуо са [[Српски добровољачки корпус (Други светски рат)|Љотићевцима]] ка [[Словенија|Словенији]]. Заробљен је маја [[1945]]. и упућен у [[Загреб]], а стрељан је средином јула. Млађи син Властимир, који је истом приликом заробљен, је избегао стрељање као малолетник. У послератним годинама није био у добрим односима са оцем до Германовог избора за патријарха.<ref name="Ђурић Мишина" /> Властимир је касније постао [[протођакон]], а преминуо је 6. маја 2001. године.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Након рата, Ђорић је изабран за [[Викарни епископ моравички|викарног епископа моравичког]]. Као удовог свештеника, замонашио га је у [[манастир]]у [[Манастир Студеница|Студеници]] епископ шумадијски [[Валеријан Стефановић|Валеријан]] давши му име ''Герман''. Чин архијерејске хиротоније извршио је, [[15. јул]]а [[1951]]. године, [[Патријарх српски Викентије II|патријарх српски Викентије]] уз учешће епископа шумадијског [[Валеријан Стефановић|Валеријана]], сремског [[Никанор Иличић|Никанора]] и бањалучког [[Василије Костић|Василија]].<ref name="Именован-20240420173502" /> Новоизабрани епископ Герман је, у исто време, примио и дужност главног секретара Светог архијерејског синода, коју је вршио све до избора за [[Епархија жичка|епископа жичког]] [[1956]]. У исто време, уређивао је ''[[Гласник (недељник)|Гласник]]'', службени лист [[Српска православна црква|Српске православне цркве]].<ref name="Именован_2-20240420173502" /> На заседању Светог архијерејског синода [[1952]]. године изабран је за [[епархија будимска|епископа будимског]]. После смрти епископа жичког [[Николај Велимировић|Николаја]], 1956, епископ Герман изабран је за епископа жичког. На патријарашком трону наследио је [[Патријарх српски Викентије II|патријарха Викентија]], [[13. септембар|13. септембра]] [[1958]].<ref name="Православље" /> Устоличен је у Пећкој патријаршији 29. маја 1960.<ref>[https://www.nytimes.com/search?endDate=19600530&query=yugoslavia&sort=oldest&startDate=19600530 -{NY Times query 1960-05-30}-]</ref> Док је био на челу [[Српска православна црква|СПЦ]] иако у тешким околностима успео је много тога да спасе и сачува.<ref>{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996.}}</ref> За време његово [[манастир Жича]], кога су [[Немци]] били готово потпуно разорили за време рата, обновљен је у потпуности. Успео је да издејствује обнову (враћање у облик какав је имала у [[12. век]]у, када је подигнута) [[Манастир Студеница|Студенице]], [[Црква Светог првомученика Стефана у Крушевцу|Лазарице]] ([[Крушевац|крушевачке]] цркве из [[средњи вијек|средњег века]]) и многих других. Сви важнији храмови СПЦ у тадашњој [[Југославија|Југославији]] стављени су под заштиту [[Републички завод за заштиту споменика културе|републичких]] и покрајинских завода за заштиту [[споменик културе|споменика културе]]. У Београду је 80-их дозидана припрата на малој [[Црква Светог Саве на Врачару|цркви Светог Саве]] на [[Градска општина Врачар|Врачару]]. Потпуно осликан [[Црква Светог архангела Гаврила у Београду|Храм Светог арханђела Гаврила]] код [[Стадион Партизана|Партизановог стадиона]]. [[Милић од Мачве]] је по његовом благослову осликао [[Вождовац|вождовачку]] [[Црква Светог цара Константина и царице Јелене у Београду|Цркву Светог цара Константина и царице Јелене]] чије [[Фреска|фреске]] представљају ремек-дело сликарства. У његово време је дошло до раскола Српске православне цркве у [[Северна Америка|Америци]]<ref name="Православље" />, који је у међувремену изглађен, и до раскола у Македонији, који је такође превазиђен 2022. године. Једна од његових највећих заслуга је тај што је успео да се избори да се настави изградња [[Храм Светог Саве у Београду|Храма Светог Саве у Београду]] — после вишедеценијске борбе градња је одобрена [[1984]]. Забележено је да је 88 пута патријарх Герман подносио молбу и водио разговоре са разним инстанцама власти, док се није изборио за наставак градње, после 26 година своје службе.<ref name="#1">{{Cite web|url=http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0|title=Поводом годишњице блаженог упокојења патријарха Германа|date = 27. 8. 2021.|website=Сајт СПЦ|url-status=|access-date = 02. 2. 2022.|archive-date = 02. 2. 2022.|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202054828/http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0}}</ref> Изградња [[Храм Светог Саве у Београду|Храма]] је поново почела [[12. мај]]а [[1985]]. и том приликом је одслужена архијерејска литургија и постављена повеља.<ref>{{Cite web|url=http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809|title=1958. Патријарх Герман (Хранислав Ђорић) устоличен је за 43. поглавара Српске православне цркве.|url-status=live|access-date=31. 01. 2024|archive-date=31. 01. 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131141826/http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809}}</ref> Веома се трудио на отварању [[Богословија (Београд)|богословије]] и у издавању црквених листова за верско просвећивање свога народа.<ref name="#1" /> Обновио је рад [[Православна богословија у Манастиру Крки|православне богословије]] у [[Манастир Крка|манастиру Крки]]. Када је [[Говор на Газиместану|1989]]. године сломио кук био је то почетак болести која је трајала до краја његовог живота. Његове дужности је преузео [[Митрополија загребачко-љубљанска|Митрополит загребачко-љубљански]] [[Јован Павловић|Јован]], који је [[30. јун]]а исте године именован за [[мјестобљуститељ|чувара трона]] српског патријарха. Патријарх Герман пензионисан је одлуком Сабора Српске правлославне цркве [[30. новембар|30. новембра]] 1990. године, због дуготрајне тешке болести која је потврђена стручним налазом Конзилијума лекара [[Војномедицинска академија Универзитета одбране у Београду|Војномедицинске академије]], да би након тога [[архијереј]]и донели одлуку да бирају новог патријарха.<ref>{{cite web |author= |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |title=Изабран нови Патријарх |date= |website= |publisher= |access-date=4. 5. 2014 |archive-date=04. 05. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504224533/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |url-status= }}</ref> Следећег дана [[1. децембар|1. децембра]], још за живота патријарха Германа, изабран је нови патријарх – доташњи [[епископ]] [[Епархија рашко-призренска|рашко-призренски]] [[патријарх српски Павле|Павле]]. Преминуо је 27. августа 1991. године у Београду. Сахрањен је 30. августа унутар [[Црква Светог Марка у Београду|Цркве Светог Марка]] у Београду на левој страни наоса, насупрот гробнице цара Душана. Тим догађајем постаје један од дуговечнијих српски патријарха у историји Српске православне цркве, који је 32 године обављао дужност врховног поглавара Српске православне цркве.<ref>[[Патријарх српски Пајсије I]] је управљао као патријарх 33 године, 1614—1647.</ref> О животу патријарха Германа је доста писано, а најдетаљније Милан Д. Јанковић у књизи ''Патријарх српски Герман у животу и борби за Спомен-храм'' и Вељко Ђурић Мишина у књизи ''Гер­ман Ђо­рић : Па­три­јарх у обез­бо­же­ном вре­ме­ну'', 1-2. У Великој Дренови му је подигнут споменик 2022. године.<ref>{{cite news |last1=Бабовић |first1=С. |title=ПАТРИЈАРХ ГЕРМАН ВИСОК ТРИ МЕТРА: Погледајте како изгледа споменик код Трстеника |url=https://www.novosti.rs/srbija/vesti/1094953/patrijarh-german-visok-tri-metra-pogledajte-kako-izgleda-spomenik-kod-trstenika-foto |access-date=12. 3. 2022 |work=Вечерње новости |date=10. 3. 2022}}</ref> == Патријарх Герман и комунистичка власт == Како је патријарх Герман био на челу Српске православне цркве у време комунистичке власти, која није била наклоњена Цркви, многи његови поступци усклађивани су са тадашњом државном политиком. Тако су црквене новине [[Православље (новине)|Православље]] у поднаслову требале имати текст ''Новине Српске Цркве'', али како је назив Црква тадашњим властима био мрзак, од тога се одустало и у првом броју је уз ''Православље'' писало: ''Верске новине архиепископије београдско-карловачке''. Касније се усталило ''Новине српске патријаршије'', како је остало и до данас. Један број листа ''Православље'' је био посвећен теми геноцида над Србима, Јеврејима и Ромима, што је требао бити први такав стручан текст који се икада појавио у комунистикој Југословаији. Један владика је предлагао да се материјал објави, макар се лист и забранио, јер би се и тако покренула дуго заташкавана тема. Патријарх Герман је забранио да се тај материјал објави.<ref>{{Cite book|last=|first=|authorlink=|title=Православље, бр.1322, 15. април, 55 година Православља - новина Српске Патријаршије|year=2022|url=|publisher=СПЦ|pages=32—34|location=Београд}}</ref> == Одликовања и почасти == * [[Датотека:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|60п]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Орден југословенске заставе]] са лентом, ([[Социјалистичка Федеративна Република Југославија|СФР Југославија]]). * [[Датотека:GRE Order of George I - Grand Cross BAR.png|60п]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Орден Ђорђа I]], Велики крст ([[Краљевина Грчка]]). * [[Датотека:Legion Honneur GC ribbon.svg|60п]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Легија части|Орден легије части]], Велики крст ([[Француска]]). * Одликовање Црвеног крста, Југославија * Орден кедра, Либан * Орден православних крстоносаца Свесветог гроба Господњег, Јерусалимска патријаршија * Крст о ланцу са ликом Светог апостола Андреја Првозваног, Васељенска патријаршија * Споменица 15 векова од оснивања Јерусалимске патријаршије * Орден Светих апостола Петра и Павла, архиепископија Атине и читаве Јеладе * Орден Светог Дионисија Ареопагита, архиепископија Атине и читаве Јеладе * Орден Светог равноапостолног кнеза Владимира, први степен, Руска православна црква * Споменица ослобађања града Катерини * Орден Свете равноапостолске браће Кирила и Методија, Православна црква Чешке и Словачке * Споменица стогодишњице изградње Храма Светог Александра Невског у Софији * Кантеберијски крст Англиганске цркве == Галерија == <center><gallery widths="219px" heights="219px"> Датотека:Патриарх Сербский Герман в 1962 году.jpg|<center>Патријарх Српски Герман [[1962]]. године. Датотека:Stevan Kragujevic, Predsednik Tito i Jovanka Broz sa patrijarhom Germanom i vladikom Savom Vukovicem.JPG|<center>Патријарх Герман, [[Епархија шумадијска|епископ шумадијски]] [[Сава Вуковић]], [[Јосип Броз Тито]] и [[Јованка Броз]]. Датотека:Centralna proslava 8 vekova manastira Studenica, 18-maj-1986 - Patrijarh German - 02.jpg|Патријарх Герман на централној прослави Осам векова [[Манастир Студеница|манастира Студенице]], 18. мај 1986. Датотека:Свјетлопис гроба сербског патријарха Германа у цркви Светог Марка у Биограду.jpg|Гроб патријарха Германа у [[Црква Светог Марка у Београду|цркви Св. Марка]] </gallery></center> == Референце == {{референце|refs = *<ref name="Ђурић Мишина">{{cite news | first = Вељко | last = Ђурић Мишина | title = Патријарх Герман против Тита | work = [[Vesti (novine)|Вести]] | date = 11. септембар 2011 | url = https://arhiva.vesti-online.com/Vesti/Srbija/163809/Patrijarh-German-protiv-Tita- | archive-url = https://web.archive.org/web/20230925224322/https://arhiva.vesti-online.com/Vesti/Srbija/163809/Patrijarh-German-protiv-Tita- | archive-date = 25. септембар 2023. }}</ref> }} == Литература == {{Литература|2}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} {{Литература крај}} == Спољашње везе == * [https://www.youtube.com/watch?v=4qbwEz86sp8&ab_channel=%D0%A2%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B7%D0%B8%D1%98%D0%B0%D0%A5%D1%80%D0%B0%D0%BC Документарни филм „Век уједињења Патријарх Герман”] * [http://orthodoxwiki.org/German_%28%C4%90ori%C4%87%29_of_Serbia Патријарх српски Герман (-{orthodoxwiki}-)] * [https://web.archive.org/web/20081003233959/http://www.nin.co.yu/2002-01/31/21776.html Крстом против петокраке („НИН”, 31. јануар 2002)] * [https://www.youtube.com/watch?v=kEYDYoDALzs Патријарх Герман: Патријарх у обезбоженом времену (филм)] * [https://www.youtube.com/watch?v=oeTlkx0DTCw Предавање Милована Балабана на тему — „Патријарх Герман — мученик или црвени патријарх”] * [https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje Патријарх Герман и македонско црквено питање („Политика”, 4. јул 2022)] {{низ |пре=[[Хризостом Војиновић]] |списак= викарни епископ [[Викарни епископ моравички|моравички]]<br>1951—1952. |после=[[Сава Вуковић]] | пре2=[[Хризостом Војиновић]] |списак2=епископ [[Епархија будимска|будимски]]<br>1952—1956. |после2=[[Арсеније Брадваревић]] |пре3=[[Николај Велимировић]] | списак3=епископ [[Епархија жичка|жички]]<br>1956—1958. |после3=[[Василије Костић]] |пре4=[[Патријарх српски Викентије II|Викентије]] |списак4=[[списак поглавара Српске православне цркве|патријарх српски]]<br>1958—1990. | после4=[[Патријарх српски Павле|Павле]] | женски_пол = }} {{Поглавари СПЦ}} {{Подножје|Биографија|Православље}} {{СОРТИРАЊЕ:Герман (Ђорић), патријарх српски}} [[Категорија:Рођени 1899.]] [[Категорија:Умрли 1991.]] [[Категорија:Рашчани]] [[Категорија:Епископи будимски]] [[Категорија:Епископи жички]] [[Категорија:Српски патријарси]] [[Категорија:Носиоци Легије части (Србија)]] [[Категорија:Студенти Православног богословског факултета у Београду]] [[Категорија:Сахрањени у Цркви Светог Марка у Београду]] De: [[Datei:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|mini|Patriarch German]] '''German''' ({{SrS|Герман}}; * [[19. August]] [[1899]] als ''Hranislav Đorić'' in [[Jošanička Banja]], [[Königreich Serbien]]; † [[27. August]] [[1991]] in [[Belgrad]], [[Jugoslawien]]) war von 1958 bis 1990 [[Metropolit]] von Belgrad und [[Sremski Karlovci|Karlovci]], [[Erzbischof]] von [[Peć]] und [[Serbisch-Orthodoxe Kirche|serbisch-orthodoxer]] [[Patriarch]]. == Leben == Hranislav Đorić wurde 1927 zum Priester ordiniert. Nach dem Tod seiner Frau legte er am 7. Juli 1951 im [[Kloster Studenica]] die Mönchsgelübde ab und nahm den Namen German an. 1952 wurde er zum Bischof der Eparchie Buda in [[Ungarn]] ernannt, konnte jedoch sein Amt dort nicht antreten. 1956 wurde er zum [[Kloster Žiča|Bischof von Žiča]] ernannt. German war nach dem Tod des Patriarchen [[Vikentije II.]] am 5. Juli 1958 bis 1990 der 43. [[Liste der Serbisch-Orthodoxen Patriarchen#Patriarchen von Serbien|Patriarch der serbisch-orthodoxen Kirche]]. In der kommunistischen Zeit gelang es ihm, die serbisch-orthodoxe Kirche bis zu einem gewissen Grad wiederzubeleben, trotz zweier Spaltungen, die während seiner Amtszeit auftraten. Nach dem Tod von [[Josip Broz Tito]] im Jahr 1980 drängte er im Zuge des Wandels der jugoslawischen Gesellschaft und des wachsenden Nationalismus unter den verschiedenen Völkern allmählich auf kirchliche Themen und war schließlich bei den Serben allgemein populär geworden. Ab 1990 war er krankheitsbedingt amtsunfähig, als sein Nachfolger wurde [[Pavle (Patriarch)|Pavle]] gewählt.<ref>{{Internetquelle |autor=Thomas Roser |url=https://www.diepresse.com/429783/diadochen-wbrstreit-in-serbiens-kirche-wer-wird-patriarch |titel=Diadochen-Streit in Serbiens Kirche: Wer wird Patriarch? |datum=2008-11-12 |sprache=de |abruf=2022-08-21}}</ref> == Weblinks == {{Commonscat|German Đorić}} == Einzelnachweise == <references /> {{Folgenleiste|AMT=[[Liste der Serbisch-Orthodoxen Patriarchen|Patriarch der Serbisch-Orthodoxen Kirche]]|ZEIT=1958–1990|VORGÄNGER=[[Vikentije II.]]|NACHFOLGER=[[Pavle (Patriarch)|Pavle]]}} {{Normdaten|TYP=p|GND=1032232161|LCCN=n80001804|VIAF=232175688}} {{DEFAULTSORT:German #Patriarch}} [[Kategorie:Orthodoxer Patriarch]] [[Kategorie:Orthodoxer Bischof (20. Jahrhundert)]] [[Kategorie:Serbisch-orthodoxer Bischof]] [[Kategorie:Jugoslawe]] [[Kategorie:Serbe]] [[Kategorie:Geboren 1899]] [[Kategorie:Gestorben 1991]] [[Kategorie:Mann]] [[Kategorie:Person des Christentums (Belgrad)]] {{Personendaten |NAME=German |ALTERNATIVNAMEN=Đorić, Hranislav (wirklicher Name) |KURZBESCHREIBUNG=serbischer Geistlicher, Metropolit von Belgrad und Karlovci, Erzbischof von Peć, serbischer Patriarch |GEBURTSDATUM=19. August 1899 |GEBURTSORT=Jošanička Banja, [[Serbien]] |STERBEDATUM=27. August 1991 |STERBEORT=[[Belgrad]], [[Jugoslawien]] }} Ru: {{тёзки|Герман (значения)}} {{Иерарх | обращение = Его Святейшество | имя = Патриарх Герман | имя при рождении = Хранислав Джорич | изображение = Патриарх Сербский Герман в монастыре Студеница (1986).jpg | описание изображения = | титул = [[Патриарх Сербский|Архиепископ Печский,<br> Митрополит Белградско-Карловацкий,<br> Патриарх Сербский]] | церковь = | избрание = | интронизация = | периодначало = [[13 сентября]] [[1958]] | периодконец = [[30 ноября]] [[1990]] | предшественник = [[Викентий (Патриарх Сербский)|Викентий II]] | преемник = [[Павел (Патриарх Сербский)|Павел]] | титул_2 = Епископ [[Жичская епархия|Жичский]] | периодначало_2 = 9 июня 1956 | периодконец_2 = 13 сентября 1958 | предшественник_2 = [[Иосиф (Цвийович)]] | преемник_2 = [[Василий (Костич)]] | титул_3 = Епископ [[Будимская епархия|Будимский]] | избрание_3 = | интронизация_3 = | периодначало_3 = [[3 июля]] [[1952]] | периодконец_3 = [[9 июня]] [[1956]] | предшественник_3 = [[Хризостом (Воинович)]] | преемник_3 = [[Арсений (Брадваревич)]] | титул_4 = Епископ [[Моравичское викариатство|Моравичский]] | периодначало_4 = [[15 июля]] [[1951]] | периодконец_4 = [[3 июня]] [[1952]] | предшественник_4 = [[Хризостом (Воинович)]] | преемник_4 = [[Савва (Вукович)]] | принятие монашества = | сан = | награды = {{Ряд-л | {{Орден Югославского флага с лентой}} | {{Большой крест ордена Георга I}} }} {{Ряд-л | {{Большой крест ордена Почётного легиона}} | {{Кавалер Национального ордена Кедра}} }} }} '''Патриа́рх Ге́рман''' ({{lang-sr|Патријарх Герман}}, в миру '''Хра́нислав Джо́рич''', {{lang-sr|Хранислав Ђорић}}; [[19 августа|7 (19) августа]] [[1899]], [[Йошаничка-Баня]], [[Королевство Сербия]] — [[27 августа]] [[1991]], [[Белград]]) — епископ [[Сербская православная церковь|Сербской православной церкви]], с 1958 по 1990 год — её предстоятель с титулом «[[Патриарх Сербский|Архиепископ Печский, Митрополит Белградско-Карловачский, Патриарх Сербский]]». {{drugipomeni3|Prodanov}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Vikentij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Vitomir Prodanov | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Vikentije Prodanov.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Vikentij Prodanov | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. julij]] [[1950]] | appointed = | term = | term_start = [[1. julij]] [[1950]] | quashed = | term_end = [[5. julij]] [[1958]] (umrl) | predecessor = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | opposed = | successor = [[German Đorić|German]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[18. november]] [[1929]]<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = [[1936]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[23. avgust]] [[1890]] |birth_place= [[Bačko Petrovo Selo]] ([[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Vitomir Prodanov |death_date= {{dda|1958|07|05|1890|08|23}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] (1936-1939) | [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] (1939-1950)|[[Škofija Žiča|Žički škof]] (1941-1947)| [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] (1947-1951)}} | education = Bogoslovje v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Filozofska fakulteta v Beogradu]]<br>Oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Vikentij Prodanov''' – ali '''patriarh Vikentij''' ({{lang-sr|Патријарх Викентије II/Patrijarh Vikentije II}}, rojen kot '''Vitomir Prodanov''', {{lang-sr|Витомир Проданов/Vitomir Prodanov}}); *[[23. avgust]] [[1890]] [[Bačko Petrovo Selo]] ([[Bačka]], [[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]]), †[[5. julij]] [[1958]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]].<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref>. 42. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] & 4. patriarh Združene SPC, 1950-1958. == Življenjepis == === Mladost, šolanje in cerkvene službe === Vitomir Prodanov se je rodil 23. avgusta 1890 očetu Đorđu (Juriju) Prodanovu in materi Jelki v vasi [[Bačko Petrovo Selo]] v [[Vojvodina|Vojvodini]], v madžarskem delu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Osnovno šolo je končal v domači vasi 1901 z odliko in tudi nadaljnje šolsko gradivo je z lahkoto obvladoval. Po tem se je vpisal na srbsko gimnazijo „Jovan Jovanović-Zmaj“ v [[Novi Sad|Novem Sadu]], kjer je 1909 [[matura|maturiral]]. Izobraževanje je nadaljeval na Srbsko-pravoslavni teološki šoli sv. Arsenija v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]], kjer je maturiral leta 1913. Nato se je vrnil v rojstno vas kot učitelj. 1. junija 1917 ga je [[Pravoslavna škofija Temišvar|temišvarski škof]] [[Georgij Letić]] imenoval za konzistorialnega podnotarja za temišvarsko škofijo.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> 18. avgusta 1917 je Prodanov v samostanu Bezdin (v današnji Romuniji) pred arhimandritom Isaakom Došenom napravil meniške zaobljube in prejel ime Vikentij (= Vincencij; {{lang-la|Vincentius}}; {{lang-en|Vincent}}). 12. septembra ga je škof Georgij posvetil v [[diakon]]a. Leta 1919 je bil premeščen na mesto konzistorialnega notarja [[Škofija Novi Sad|Bačke škofije]]. Napredoval je najprej do protodiakona in nato v arhidiakona. Od 1921 do 1932 je bil tajnik izvršnega odbora srbskih samostanov. V tem času je nadaljeval izobraževanje na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti v Beogradu]], kjer je študiral domačo in bizantinsko [[zgodovina|zgodovino]] in diplomiral leta 1929. === Škof === 18. novembra 1929 je bil posvečen v hieromonaha, tj. v redovnika-duhovnika, a 3. decembra je bil povišan v arhimandrita. Leta 1932 je bil Vikentij izvoljen za glavnega tajnika Svetega sinoda SPC. Na tem položaju je ostal do izvolitve za naslovnega škofa v Marči, 4. julija 1932. Posvetil ga je srbski patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]], soposvečevalci pa so bili: bački škofje Irinej, raško-prizrenski škof Serafim, sremski Sava in banjaluški Platon.<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> Vikentij je bil navdušen [[zgodovinar]] in član Društva zgodovinarjev Vojvodine. Bil je skozi štiri leta tudi glavni urednik njihovega glasila „Гласник историског друштва у Новом Саду/Glasnik istoriskog društva u Novom Sadu“ („Glasnik zgodovinskega društva v Novem Sadu“)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-g/page/glasnik-istoriskog-drustva-u-novom-sadu|title= ГЛАСНИК ИСТОРИСКОГ ДРУШТВА У НОВОМ САДУ|publisher= Српска енциклопедија |author= Милан Гулић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref>. Vikentij je ostal pomožni škof do leta 1939, ko je bil izvoljen za Zletovsko-strumiškega škofa. Leta 1940 mu je bila dodeljena tudi naloga upravljanja Ohridsko-bitoljske škofije. Ko so 1941 Nemci in Bolgari zasedli njegovi škofiji, so ga izgnali in je skupaj z večjim številom duhovnikov — ki pa so jih pravoslavni [[Bolgari]] takoj nadomestili s svojimi parohi in monahi — pobegnil v Beograd. Po drugi svetovni vojni mu nova komunistična oblast v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] ni dovolila vrnitve na prejšnji položaj, ker so v povezavo z [[Makedonci]] želeli ustvariti samostojno in svojeglavno [[Makedonska pravoslavna cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkev]]. Od leta 1947 do 1950 je bil tako Vikentij — na izrečno željo begunskega, toda še vedno rednega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] — upravitelj [[Škofija Žiča|Žičke škofije]].<ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/07/05/molitveno-secanje-na-patrijarha-srpskog-vikentija/|title=Молитвено сећање на Патријарха српског Викентија|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Vikentij je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Gavrilo Dožić|Gavrila]] – ki je umrl podobno kot njegov predhodnik Varnava v še danes nepojasnjenih okoliščinah. V duhovnem pogledu je bilo njegovo delo v obdobju po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]] hudo ovirano in je potekalo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = left | image1 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image2 = Vikentije Prodanov.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo pod komunizmom cerkveno delovanje skoraj onemogočeno (1950-1958)</center> | image3 = Патриарх Сербский Герман в монастыре Студеница (1986).jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Patriarh [[German Đorić|German]] je dobro opazoval in izkoriščal nove možnosti delovanja; bil je naklonjen [[Slovenci|Slovencem]] in [[Drugi vatikanski koncil|pokoncilskemu]] [[ekumenizem|ekumenizmu]].</center> }} === Delovanje === Njegovo delovanje spada v obdobje, ki za vernike nasploh ni bilo lahko, saj je bilo obdobje načrtne ateizacije, zlasti med mladino. Vikentij je bil izvoljen za srbskega patriarha 14. julija 1950. Vložil je veliko truda v zvezi s pravico do zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja za pravoslavne duhovnike in druge cerkvene uslužbence. Po takratnih diskriminatornih komunističnih zakonih so bili namreč lahko zavarovani le delavci-laiki: duhovniki, kmetje ali drugi zasebniki pa sploh niso mogli biti zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovani. Za primerjavo naj omenimo, da je na tem področju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]] v [[Srbija|Srbiji]] bila v velikem zaostanku. [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] je zadevo spravila v red ob koncu [[Gabrijel Bukatko|Bukatkovega]] škofovanja, medtem ko menda [[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninska škofija]] niti do dvajsetih let še ni imela zadeve ustrezno urejene. Iz te primerjave lahko bolje ocenimo pomen njegovega uspešnega delovanja v prid lastnih duhovnikov. Nekateri viri trdijo, da je bil Vikentij prvi srbski patriarh, ki je obiskal Rusijo po skoraj 50 letih.<ref>{{Cite web|url=https://books.google.com/books?id=5-YxAAAAIBAJ&dq=Serbian+Church+in+Ottawa&pg=PA25&article_id=1124,3154876|title = Cleric to Russia |work=Ottawa Citizen |date=27 September 1956}}</ref> To ne drži, kajti zadnji tak obisk izrazitega rusofila je bil desetletje prej. Za časa njegovega patrijarševanja je namreč SPC ohranjala stike z Moskovskim patriarhatom pa tudi s sovjetskim vodstvom in se ni ozirala na dnevno politiko, ki je doživljala prelomno obdobje na robu vojne: #Patrijarh Gavrilo je vodil delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170504132223/http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=2017-05-04 }}{{ref|ru}}</ref> #Vodstvo Srbske pravoslavne Cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom niti med najhujšo informbirojevsko gonjo zoper jugoslovansko neodvisno politiko. Srbski patriarh Gavrilo je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950, kar Titu vsekakor ni ugajalo.<ref name="автоссылка1" /> Trmasto je — podobno, kot njegov predhodnik — tudi Vikentij nasprotoval ustanovitvi ločene in svojeglavne Makedonske pravoslavne Cerkve. Poleg tega pa je bil položaj [[kristjani|kristjanov]] ob njegovem nastopu vse prej kot rožnat. Vse verske skupnosti, zlasti pa katoliška in pravoslavna, so bile brezbožnim oblastem trn v peti in podvržene stalnemu vohunjenju, zapostavljanju ter preganjanju. "Udba je znala pridobivati duhovnike za svoje potrebe, imela je celo sodelavce med škofi", pravi zgodovinar in politik [[Ivan Đurić]]. Znano je na primer, da je bila prva prisluškovalna naprava, ki jo je Brozov režim leta 1953 zahteval od [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], nameščena v telefonsko centralo v patriarhatu SPC in da je bila velika sejna dvorana Svetega sinoda prav tako "pokrita" s prisluškovalnimi napravami.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Nenadna smrt in pogreb === Patriarh Vikentije je umrl 5. julija 1958 v skrivnostnih okoliščinah; podobno kot njegov predhodnik patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]], še prej pa tudi [[Varnava Rosić|Varnava]] — oba neprikrita nasprotnika brezbožnega [[komunizem|komunizma]] — je glede na govorice bil tudi on zastrupljen in sicer kmalu po zasedanju Svetega škofovskega zbora, na katerem so zavrnili predloge za potrditev novoustanovljene samostojne Makedonske pravoslavne Cerkve. Sorazmerno mlad je nenadoma umrl, pravzaprav takoj po srečanju s Titom v Belem dvoru. Sumijo, da ga je zastrupila UDBA, ker ni hotel dati na dnevni red vprašanja o svojeglavnosti Makedonske pravoslavne Crkve. Pokopan je v grobnici metropolita Mihaila v Stolnici sv. Mihaela v Beogradu.<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title=ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов|publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Na patriarškem sedežu ga je nasledil [[German Đorić|German]]. === Ali je bil patriarh Vikentij zastrupljen? === Več nenavadnih okoliščin okoli njegove smrti in pogreba je sprožilo govorice o njegovi zastrupitvi: # Po dostopnem arhivskem gradivu in pričevanjih je patriarh Vikentij komunističnim oblastem obljubljal, da jim bo v različnih zadevah šel na roke, nato pa je obljubo požrl, izpolnitev odlašal ali se ji izogibal. # Možno je, da je patriarh 30. maja 1958 v [[Beli dvor|Belem dvoru]] na sprejemu pri [[Josip Broz |Josipu Brozu]] obljubil tudi izpolnitev zahteve po reševanju cerkvenih razmer v Makedoniji s podelitvijo samouprave trem tamkajšnjim škofijam, ki so bile od 1912 odvisne od Beograda. Patriarh pa na prvi tovrstni seji Arhijerejskega sinoda zadeve sploh ni dal na dnevni red in je takoj zatem umrl v nenavadnih okoliščinah v »prisotnosti oblasti« v bolnišnici »Dragiša Mišović« na [[Dedinje|Dedinju]]. # Obdukcije niso opravili; trupla pa niso po kanonskih predpisih prenesli v cerkev za „parastos“ in v molitve vernikov, ampak so ga takoj pokopali. Poleg tega pa se niso potrudili za pripravo posebnega groba, ampak so krsto s posmrtnimi ostanki položili kar v že obstoječo grobnico metropolita Mihaila, levo od vhoda v Beograjsko stolnico sv. Mihaela. #Med duhovščino se je šušljalo, da je Udba strani njegovih najljubših knjig premazala s strupom, ki je opravil svoje. #Spletna stran v nadaljevanki "Три мистериозне смрти српских патријарха/Tri misteriozne smrti srpskih patrijarha" ("Tri skrivnostne smrti srbskih patriarhov") sicer omenja [[Varnava Rosić|Varnava]], [[Vikentij Prodanov|Vikentija]] ter domnevno umorjenega dementnega Lukijana (†1912).<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title= Три мистериозне смрти српских патријарха део 3. Патријарх српски Викентије |publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Spregleda pa še enega patriarha, čigar smrt naj bi tudi povzročila zastrupitev, a to je Vikentijev neposredni predhodnik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]].{{sfn|Јањић|2018|p=124}} === Ocena === Z bogatimi življenjskimi izkušnjami je v težkih časih komunistične vsemogočnosti modro vodil Srbsko Cerkev. V novih razmerah je poskušal urejati odnose med Cerkvijo in državo in sklenil sporazum o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju za duhovnike in cerkvene uradnike. Bil je mož visokega duha, moder in preudaren. Glede vprašanje pravoslavne cerkve v Makedoniji je dajal izjave, da bo vprašanje "ugodno" rešeno, vendar brez konkretnih predlogov. Načelno se je strinjal, da bi morali za tri škofije v [[Ljudska republika Makedonija|Ljudski republiki Makedoniji]] izvoliti škofe s svojega območja, da bi se v pogovoru uporabljala makedonščina, v bogoslužju pa cerkvenoslovanščina. Bil je navdušen za zgodovinsko raziskovanje. Prispeval je k ponovnemu vzponu revij ''Богословље/Bogoslovlje (Bogoslovje), Православни мисионар/Pravoslavni misionar (Pravoslavni misijonar)'' in ''Православна мисао/Pravoslavna misao (Pravoslavna misel)''.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Odlikovanji === * [[File:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден југословенске заставе са лентом/Orden jugoslovanske zastave z lento ([[SFR Jugoslavija|Nova Jugoslavija]]).{{sfn|Јањић|2018|p=603}} * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден Светог Саве (Српска Православна Црква)/Odličje sv. Sava ([[Srbska pravoslavna Cerkev]])<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945-1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=2EURAQAAIAAJ|volume=књ. 1|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=UiFAAQAAIAAJ|volume=књ. 2|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|title=Летопис Српске православне цркве 1946—1958. године: Време патријарха Гаврила (1946—1950) и Викентија (1950—1958)|url=http://books.google.com/books?id=i7lAAQAAIAAJ|volume=књ. 3|year=2002|location=Книн-Београд|publisher=Зора}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Vikentije Prodanov}} {{DEFAULTSORT:Prodanov, Vikentije}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov ВИКЕНТИЈЕ (Проданов) | Српска енциклопедија (Радомир Милошевић)] *[https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов] *[https://24sedam.rs/drustvo/vesti/227649/misteriozna-smrt-srpskog-patrijarha-da-li-je-vikentije-ii-otrovan-zbog-hrabrog-suprotstavljanja-komunistickom-rezimu/vest#goog_rewarded Patrijarh srpski Vikentije II - biografija Da li je Vikentije II otrovan?] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Vicentius_(Prodanov)_of_Serbia Vicentius (Prodanov) of Serbia - OrthodoxWiki] *[https://peoplepill.com/i/patriarch-vikentije-of-serbia Vikentije II, Serbian Patriarch: Patriarch of Serbia (1890 - 1958) | Biography, Facts, Information, Career, Wiki, Life] *[https://alchetron.com/Vikentije-II%2C-Serbian-Patriarch Vikentije II, Serbian Patriarch - Alchetron, the free social encyclopedia] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = - | title = [[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] | years = 1936&ndash;1939 | after = [[Emilijan Marinović]] }} {{succession box | before = [[Simeon Popović]] | title = [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] | years = 1939&ndash;1950 | after = [[Naum Dimovski]] }} {{succession box | before = [[Nikolaj Velimirović]] | title = [[Škofija Žiča|Žički škof]] | years = 1941&ndash;1947 | after = [[Valerijan Stefanović]] }} {{succession box | before = [[Valerijan Pribićević]] | title = [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] | years = 1947&ndash;1951 | after = [[Nikanor Iličić]] }} {{succession box | before = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | title = [[patriarh]] | years = 1950&ndash;1958 | after = [[German Đorić|German]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1958]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Vojvodini]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] gygy3eya5yup39zets26zqqf87dy432 10 605421 6709260 2026-07-10T13:27:49Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Predloga:Not a typo]] 6709260 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Predloga:Not a typo]] quzbl7me8bv2gagfr7hcxb6w6f8jf1e 0 605422 6709280 2026-07-10T14:37:01Z Stebunik 55592 Ustvarjam članek German Đorić 6709280 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu koncila Srbske pravoslavne cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=2EURAQAAIAAJ|volume=књ. 1|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=UiFAAQAAIAAJ|volume=књ. 2|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] dk9pbivs7hji95ty1ri1lezxorj3h5w 6709284 6709280 2026-07-10T14:40:57Z Stebunik 55592 6709284 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=2EURAQAAIAAJ|volume=књ. 1|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=UiFAAQAAIAAJ|volume=књ. 2|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] s4vstmyc1uwtn0zchik8st0vconzvyu 6709288 6709284 2026-07-10T14:54:53Z Stebunik 55592 6709288 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=2EURAQAAIAAJ|volume=књ. 1|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=UiFAAQAAIAAJ|volume=књ. 2|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 96qwsbu13y73ne9gyed1v3hg0cg2pje 6709364 6709288 2026-07-10T16:35:23Z Stebunik 55592 6709364 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji[5] <ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.[6] <ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.[7] <ref name="Ђурић Мишина" /> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.[8] <ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.[7] <ref name="Ђурић Мишина" />Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.[9] <ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.[6] <ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.[8] <ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=2EURAQAAIAAJ|volume=књ. 1|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=UiFAAQAAIAAJ|volume=књ. 2|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] beftz4dlmwkvptxk6y1wfvywad3dk1k 6709369 6709364 2026-07-10T16:37:52Z Stebunik 55592 /* Mladost in cerkvene službe */ 6709369 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji[5] <ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.[6] <ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.[7] <ref name="Ђурић Мишина" /><ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.[8] <ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.[7] <ref name="Ђурић Мишина" />Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.[9] <ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.[6] <ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.[8] <ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=2EURAQAAIAAJ|volume=књ. 1|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=UiFAAQAAIAAJ|volume=књ. 2|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 91ulz33ybeijdheqac9ostcnvd3fgpz 6709374 6709369 2026-07-10T16:46:04Z Stebunik 55592 6709374 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji[5] <ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.[6] <ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.[7] <ref name="Ђурић Мишина" /><ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.[8] <ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.[7] <ref name="Ђурић Мишина" />Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.[9] <ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.[6] <ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.[8] <ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=2EURAQAAIAAJ|volume=књ. 1|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=UiFAAQAAIAAJ|volume=књ. 2|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] mhcs68u46cgv3lgl6ifdakerq8xeo4l 6709379 6709374 2026-07-10T16:52:57Z Stebunik 55592 /* Nadaljnje branje */ 6709379 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji[5] <ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.[6] <ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.[7] <ref name="Ђурић Мишина" /><ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.[8] <ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.[7] <ref name="Ђурић Мишина" />Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.[9] <ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.[6] <ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.[8] <ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=2EURAQAAIAAJ|volume=књ. 1|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=UiFAAQAAIAAJ|volume=књ. 2|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] ipwmx1xrl3yo74bk36lk7bkzmhvegx4 6709381 6709379 2026-07-10T16:58:03Z Stebunik 55592 /* Nadaljnje branje */ 6709381 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji[5] <ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.[6] <ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.[7] <ref name="Ђурић Мишина" /><ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.[8] <ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.[7] <ref name="Ђурић Мишина" />Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.[9] <ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.[6] <ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.[8] <ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] djx0yppiyeb1ahuoadzdg90r4e6kf2c 6709385 6709381 2026-07-10T17:04:03Z Stebunik 55592 /* Mladost in cerkvene službe */ 6709385 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili v množičnih zunajsodnih povojnih pobojih. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref>Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.<ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.<ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] dr6li26sqwrf21eqz4xd6zvjv0hbcv1 6709389 6709385 2026-07-10T17:07:39Z Stebunik 55592 /* Mladost in cerkvene službe */ 6709389 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili v maščevalnih [[Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji|Zunajsodnih povojnih pobojih]]. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref>Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.<ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.<ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] clyeg51dqf6k90arx7gjda4ykgi5y9l 6709394 6709389 2026-07-10T17:12:27Z Stebunik 55592 /* Mladost in cerkvene službe */ 6709394 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili v maščevalnih [[Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji|Zunajsodnih povojnih pobojih]]<ref>Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji so bili poboji, ki jih je brez sodbe izvrševala nova komunistična oblast nad svojimi resničnimi ali namišljenimi nasprotniki, ki pa so bili razoroženi ali pa tudi civili. Njihovo število cenijo od 100.000 do milijon žrtev, ki so raztresene po vseh koncih Jugoslavije in za te zločine še nihče ni odgovarjal. Kot vrhovni poveljnik in takratni predsednik nosi vso krivdo Tito.</ref>. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref>Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.<ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.<ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] s73r2svvnafdm26ckdrmwtudnwlvtzq 6709395 6709394 2026-07-10T17:14:18Z Stebunik 55592 /* Mladost in cerkvene službe */ 6709395 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili v maščevalnih [[Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji|Zunajsodnih povojnih pobojih]]<ref>Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji so bili poboji, ki jih je brez sodbe izvrševala nova komunistična oblast nad svojimi resničnimi ali namišljenimi nasprotniki, ki pa so bili razoroženi ali pa tudi civili. Njihovo število cenijo od 100.000 do milijon žrtev, ki so raztresene po vseh koncih Jugoslavije in za te zločine še nihče ni odgovarjal. Kot vrhovni vojaški poveljnik in predsednik države, kakor tudi vrhovni sekretar Komunistične partije Jugoslavije nosi vso odgovornost Tito skupaj s svojimi najožjimi sodelavci.</ref>. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref>Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.<ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.<ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] ke2qwaftw5l7bnrto67hcdn57kujd32 6709473 6709395 2026-07-10T21:27:25Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6709473 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili v maščevalnih [[Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji|Zunajsodnih povojnih pobojih]]<ref>Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji so bili poboji, ki jih je brez sodbe izvrševala nova komunistična oblast nad svojimi resničnimi ali namišljenimi nasprotniki, ki pa so bili razoroženi ali pa tudi civili. Njihovo število cenijo od 100.000 do milijon žrtev, ki so raztresene po vseh koncih Jugoslavije in za te zločine še nihče ni odgovarjal. Kot vrhovni vojaški poveljnik in predsednik države, kakor tudi vrhovni sekretar Komunistične partije Jugoslavije nosi vso odgovornost Tito skupaj s svojimi najožjimi sodelavci.</ref>. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref>Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.<ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.<ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. === Patriarh === German Đorić je na patriarhalnem prestolu je nasledil patriarha Vikentija 13. septembra 1958.[5] <ref name="Православље" />Ustoličen je bil v Pečjem patriarhatu 29. maja 1960.[10] <ref>[https://www.nytimes.com/search?endDate=19600530&query=yugoslavia&sort=oldest&startDate=19600530 -{NY Times query 1960-05-30}-]</ref> V času, ko je bil na čelu Srbske pravoslavne Cerkve, mu je kljub težkim okoliščinam uspelo veliko tega rešiti in ohraniti.[11] <ref>{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996.}}</ref>V njegovem času je bil popolnoma obnovljen [[Samostan Žiča]], ki so ga Nemci med vojno skoraj popolnoma uničili. Uspel je doseči obnovo oziroma vrnitev v domnevno obliko, ki so jo imeli ob nastanku v 12. stoletju, samostanov in cerkva [[Samostan Studenica|Studenice]], [[Cerkev Lazarica|Lazarice]] in mnogih drugih. Vse pomembnejše srbske pravoslavne cerkve v takratni Jugoslaviji so bile postavljene pod zaščito republiških in pokrajinskih zavodov za varstvo kulturnih spomenikov. V Beogradu so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja majhni cerkvi svetega Save na Vračarju dodali narteks. V celoti je poslikana cerkev svetega nadangela Gabrijela v bližini stadiona Partizana. Z njegovim blagoslovom je [[Milić od Mačve]] poslikal z mojstrskimi freskami [[Cerkev svetega cesarja Konstantina in cesarice Helene na Voždovcu]]. V njegovem času se je Srbska pravoslavna cerkev v Ameriki ločila, ker ni hotela sodelavanja in vplivanja komunizma. Po družbenih spremembah se je zadeva uredila[5]. Težila ga je tudi osamosvojitev Makedonske pravoslavne Cerkve; sporn vprašanja obenem s priznanjem so rešili leta 2022.<ref name="Православље" /> Eden njegovih največjih dosežkov je, da mu je uspelo nadaljevati gradnjo [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve svetega Sava v Beogradu]] - po desetletjih zastoja in boja je bila gradnja odobrena leta 1984. Zabeleženo je, da je patriarh German 88-krat vložil prošnjo in se pogovarjal z različnimi oblastmi, dokler mu po 26 letih moledovanja ni uspelo nadaljevati gradnje.[12] <ref name="#1">{{Cite web|url=http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0|title=Поводом годишњице блаженог упокојења патријарха Германа|date = 27. 8. 2021.|website=Сајт СПЦ|url-status=|access-date = 02. 2. 2022.|archive-date = 02. 2. 2022.|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202054828/http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0}}</ref> Gradnja hrama se je nadaljevala 12. maja 1985, ob tej priložnosti pa je bila opravljena hierarhična liturgija in postavljena ustanovna listina.[13] <ref>{{Cite web|url=http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809|title=1958. Патријарх Герман (Хранислав Ђорић) устоличен је за 43. поглавара Српске православне цркве.|url-status=live|access-date=31. 01. 2024|archive-date=31. 01. 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131141826/http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809}}</ref> Močno si je prizadeval za odprtje semenišča in izdajanje cerkvenih revij za versko razsvetljenje krščanskega ljudstva.[12] <ref name="#1" /> Obnovil je delo pravoslavnega semenišča v samostanu Krka. === Bolezen, smrt in spomin === Ko si je leta 1989 zlomil kolk, se je začela bolezen, ki je trajala do konca njegovega življenja. Njegove dolžnosti je prevzel zagrebško-ljubljanski metropolit Jovan, ki je bil 30. junija istega leta imenovan za varuha prestola srbskega patriarha. Patriarh German je bil 30. novembra 1990 zaradi dolgotrajne hude bolezni, ki jo je potrdila strokovna ugotovitev zdravniškega konzilija Vojaško-medicinske akademije, upokojen s sklepom Sveta Srbske pravoslavne cerkve, nakar so se hierarhi odločili na izvolitev novega patriarha.[14] <ref>{{cite web |author= |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |title=Изабран нови Патријарх |date= |website= |publisher= |access-date=4. 5. 2014 |archive-date=04. 05. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504224533/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |url-status= }}</ref> Naslednjega dne, 1. decembra, ko je bil patriarh German še živ, je bil izvoljen novi patriarh – nekdanji raško-prizrenski škof Pavel. Umrl je 27. avgusta 1991 v Beogradu. Pokopan je bil 30. avgusta v [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkvi sv. Marka v Beogradu]] na levi strani ladje, nasproti grobnice cesarja Dušana Silnega. German je bil eden najdlje delujočih poglavarjev SPC in najdalje vladajoči med srbskimi patriarhi po njeni združitvi 1920. leta. Le njegov daljni predhodnik, cerkveni poglavar Pajsij I. (1614-1647) je upravljal srbsko Cerkev leto več, to je 33 let. Vrhovni poglavar Srbske pravoslavne cerkve je bil 32 let in je umrl naravne smrti ter ni doživel žalostne usode treh njegovih predhodnikov, da se jih še zmeraj držijo [[teorija zarote|teorije zarote]] z bolj ali manj utemeljenimi sumi, da so bili umorjeni. === Spomin === O življenju patriarha Germana je bilo napisanega veliko; pisal je predvsem Milan D. Janković v svoji knjigi „Srbski patriarh German v svojem življenju in boju za spominski hram“ in Veljko Đurić Mišina v svoji knjigi „German Đorić: Patriarh v pobožanstvenem času, 1-2“. V Veliki Drenovi so mu postavili tri metre visok spomenik leta 2022.[16] <ref>{{cite news |last1=Бабовић |first1=С. |title=ПАТРИЈАРХ ГЕРМАН ВИСОК ТРИ МЕТРА: Погледајте како изгледа споменик код Трстеника |url=https://www.novosti.rs/srbija/vesti/1094953/patrijarh-german-visok-tri-metra-pogledajte-kako-izgleda-spomenik-kod-trstenika-foto |access-date=12. 3. 2022 |work=Вечерње новости |date=10. 3. 2022}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] tj1nxy5s92bgjzdyad7de7lci4ca6as 6709474 6709473 2026-07-10T21:35:16Z Stebunik 55592 /* Patriarh */ 6709474 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili v maščevalnih [[Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji|Zunajsodnih povojnih pobojih]]<ref>Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji so bili poboji, ki jih je brez sodbe izvrševala nova komunistična oblast nad svojimi resničnimi ali namišljenimi nasprotniki, ki pa so bili razoroženi ali pa tudi civili. Njihovo število cenijo od 100.000 do milijon žrtev, ki so raztresene po vseh koncih Jugoslavije in za te zločine še nihče ni odgovarjal. Kot vrhovni vojaški poveljnik in predsednik države, kakor tudi vrhovni sekretar Komunistične partije Jugoslavije nosi vso odgovornost Tito skupaj s svojimi najožjimi sodelavci.</ref>. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref>Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.<ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.<ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. === Patriarh === German Đorić je na patriarhalnem prestolu je nasledil patriarha Vikentija 13. septembra 1958.<ref name="Православље" />Ustoličen je bil v Pečki patriarhiji 29. maja 1960.<ref>[https://www.nytimes.com/search?endDate=19600530&query=yugoslavia&sort=oldest&startDate=19600530 -{NY Times query 1960-05-30}-]</ref> V času, ko je bil na čelu Srbske pravoslavne Cerkve, mu je kljub težkim okoliščinam uspelo veliko tega rešiti in ohraniti.<ref>{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref>V njegovem času je bil popolnoma obnovljen [[Samostan Žiča]], ki so ga Nemci med vojno skoraj popolnoma uničili. Uspel je doseči obnovo oziroma vrnitev v domnevno obliko, ki so jo imeli ob nastanku v 12. stoletju, samostanov in cerkva [[Samostan Studenica|Studenice]], [[Cerkev Lazarica|Lazarice]] in mnogih drugih. Vse pomembnejše srbske pravoslavne cerkve v takratni Jugoslaviji so bile postavljene pod zaščito republiških in pokrajinskih zavodov za varstvo kulturnih spomenikov. V Beogradu so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja majhni cerkvi svetega Save na Vračarju dodali narteks. V celoti je poslikana cerkev svetega nadangela Gabrijela v bližini stadiona Partizana. Z njegovim blagoslovom je [[Milić od Mačve]] poslikal z mojstrskimi freskami [[Cerkev svetega cesarja Konstantina in cesarice Helene na Voždovcu]]. V njegovem času se je Srbska pravoslavna cerkev v Ameriki ločila, ker ni hotela sodelavanja in vplivanja komunizma. Po družbenih spremembah se je zadeva uredila. Težila ga je tudi osamosvojitev Makedonske pravoslavne Cerkve; sporna vprašanja obenem s priznanjem vred so rešili šele leta 2022.<ref name="Православље" /> Eden njegovih največjih dosežkov je, da mu je uspelo nadaljevati gradnjo [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve svetega Sava v Beogradu]] - po desetletjih zastoja in boja je bila gradnja odobrena leta 1984. Zabeleženo je, da je patriarh German 88-krat vložil prošnjo in se pogovarjal z različnimi oblastmi, dokler mu po 26 letih moledovanja ni uspelo nadaljevati gradnje.<ref name="#1">{{Cite web|url=http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0|title=Поводом годишњице блаженог упокојења патријарха Германа|date = 27. avgust 2021|website=Сајт СПЦ|url-status=|access-date = 02. februar 2022|archive-date = 02. februar 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202054828/http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0}}</ref> Gradnja hrama se je nadaljevala 12. maja 1985; ob tej priložnosti pa je potekalo slovesno bogoslužje in je bila postavljena ustanovna listina<ref>{{Cite web|url=http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809|title=1958. Патријарх Герман (Хранислав Ђорић) устоличен је за 43. поглавара Српске православне цркве.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31. januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131141826/http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809}}</ref> Močno si je prizadeval za odprtje semenišča in izdajanje cerkvenih revij za versko razsvetljenje krščanskega ljudstva.<ref name="#1" /> Obnovil je delo pravoslavnega semenišča v samostanu Krka. === Bolezen, smrt in spomin === Ko si je leta 1989 zlomil kolk, se je začela bolezen, ki je trajala do konca njegovega življenja. Njegove dolžnosti je prevzel zagrebško-ljubljanski metropolit Jovan, ki je bil 30. junija istega leta imenovan za varuha prestola srbskega patriarha. Patriarh German je bil 30. novembra 1990 zaradi dolgotrajne hude bolezni, ki jo je potrdila strokovna ugotovitev zdravniškega konzilija Vojaško-medicinske akademije, upokojen s sklepom Sveta Srbske pravoslavne cerkve, nakar so se hierarhi odločili na izvolitev novega patriarha.[14] <ref>{{cite web |author= |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |title=Изабран нови Патријарх |date= |website= |publisher= |access-date=4. 5. 2014 |archive-date=04. 05. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504224533/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |url-status= }}</ref> Naslednjega dne, 1. decembra, ko je bil patriarh German še živ, je bil izvoljen novi patriarh – nekdanji raško-prizrenski škof Pavel. Umrl je 27. avgusta 1991 v Beogradu. Pokopan je bil 30. avgusta v [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkvi sv. Marka v Beogradu]] na levi strani ladje, nasproti grobnice cesarja Dušana Silnega. German je bil eden najdlje delujočih poglavarjev SPC in najdalje vladajoči med srbskimi patriarhi po njeni združitvi 1920. leta. Le njegov daljni predhodnik, cerkveni poglavar Pajsij I. (1614-1647) je upravljal srbsko Cerkev leto več, to je 33 let. Vrhovni poglavar Srbske pravoslavne cerkve je bil 32 let in je umrl naravne smrti ter ni doživel žalostne usode treh njegovih predhodnikov, da se jih še zmeraj držijo [[teorija zarote|teorije zarote]] z bolj ali manj utemeljenimi sumi, da so bili umorjeni. === Spomin === O življenju patriarha Germana je bilo napisanega veliko; pisal je predvsem Milan D. Janković v svoji knjigi „Srbski patriarh German v svojem življenju in boju za spominski hram“ in Veljko Đurić Mišina v svoji knjigi „German Đorić: Patriarh v pobožanstvenem času, 1-2“. V Veliki Drenovi so mu postavili tri metre visok spomenik leta 2022.[16] <ref>{{cite news |last1=Бабовић |first1=С. |title=ПАТРИЈАРХ ГЕРМАН ВИСОК ТРИ МЕТРА: Погледајте како изгледа споменик код Трстеника |url=https://www.novosti.rs/srbija/vesti/1094953/patrijarh-german-visok-tri-metra-pogledajte-kako-izgleda-spomenik-kod-trstenika-foto |access-date=12. 3. 2022 |work=Вечерње новости |date=10. 3. 2022}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] aagrxkxmpa3twtwxi0x8sizsy3jl6nz 6709475 6709474 2026-07-10T21:41:57Z Stebunik 55592 /* Bolezen, smrt in spomin */ 6709475 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili v maščevalnih [[Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji|Zunajsodnih povojnih pobojih]]<ref>Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji so bili poboji, ki jih je brez sodbe izvrševala nova komunistična oblast nad svojimi resničnimi ali namišljenimi nasprotniki, ki pa so bili razoroženi ali pa tudi civili. Njihovo število cenijo od 100.000 do milijon žrtev, ki so raztresene po vseh koncih Jugoslavije in za te zločine še nihče ni odgovarjal. Kot vrhovni vojaški poveljnik in predsednik države, kakor tudi vrhovni sekretar Komunistične partije Jugoslavije nosi vso odgovornost Tito skupaj s svojimi najožjimi sodelavci.</ref>. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref>Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.<ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.<ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. === Patriarh === German Đorić je na patriarhalnem prestolu je nasledil patriarha Vikentija 13. septembra 1958.<ref name="Православље" />Ustoličen je bil v Pečki patriarhiji 29. maja 1960.<ref>[https://www.nytimes.com/search?endDate=19600530&query=yugoslavia&sort=oldest&startDate=19600530 -{NY Times query 1960-05-30}-]</ref> V času, ko je bil na čelu Srbske pravoslavne Cerkve, mu je kljub težkim okoliščinam uspelo veliko tega rešiti in ohraniti.<ref>{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref>V njegovem času je bil popolnoma obnovljen [[Samostan Žiča]], ki so ga Nemci med vojno skoraj popolnoma uničili. Uspel je doseči obnovo oziroma vrnitev v domnevno obliko, ki so jo imeli ob nastanku v 12. stoletju, samostanov in cerkva [[Samostan Studenica|Studenice]], [[Cerkev Lazarica|Lazarice]] in mnogih drugih. Vse pomembnejše srbske pravoslavne cerkve v takratni Jugoslaviji so bile postavljene pod zaščito republiških in pokrajinskih zavodov za varstvo kulturnih spomenikov. V Beogradu so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja majhni cerkvi svetega Save na Vračarju dodali narteks. V celoti je poslikana cerkev svetega nadangela Gabrijela v bližini stadiona Partizana. Z njegovim blagoslovom je [[Milić od Mačve]] poslikal z mojstrskimi freskami [[Cerkev svetega cesarja Konstantina in cesarice Helene na Voždovcu]]. V njegovem času se je Srbska pravoslavna cerkev v Ameriki ločila, ker ni hotela sodelavanja in vplivanja komunizma. Po družbenih spremembah se je zadeva uredila. Težila ga je tudi osamosvojitev Makedonske pravoslavne Cerkve; sporna vprašanja obenem s priznanjem vred so rešili šele leta 2022.<ref name="Православље" /> Eden njegovih največjih dosežkov je, da mu je uspelo nadaljevati gradnjo [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve svetega Sava v Beogradu]] - po desetletjih zastoja in boja je bila gradnja odobrena leta 1984. Zabeleženo je, da je patriarh German 88-krat vložil prošnjo in se pogovarjal z različnimi oblastmi, dokler mu po 26 letih moledovanja ni uspelo nadaljevati gradnje.<ref name="#1">{{Cite web|url=http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0|title=Поводом годишњице блаженог упокојења патријарха Германа|date = 27. avgust 2021|website=Сајт СПЦ|url-status=|access-date = 02. februar 2022|archive-date = 02. februar 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202054828/http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0}}</ref> Gradnja hrama se je nadaljevala 12. maja 1985; ob tej priložnosti pa je potekalo slovesno bogoslužje in je bila postavljena ustanovna listina<ref>{{Cite web|url=http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809|title=1958. Патријарх Герман (Хранислав Ђорић) устоличен је за 43. поглавара Српске православне цркве.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31. januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131141826/http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809}}</ref> Močno si je prizadeval za odprtje semenišča in izdajanje cerkvenih revij za versko razsvetljenje krščanskega ljudstva.<ref name="#1" /> Obnovil je delo pravoslavnega semenišča v samostanu Krka. === Bolezen, smrt in spomin === Ko si je leta 1989 zlomil kolk, se je začela bolezen, ki je trajala do konca njegovega življenja. Njegove dolžnosti je prevzel zagrebško-ljubljanski metropolit Jovan, ki je bil 30. junija istega leta imenovan za varuha prestola srbskega patriarha. Patriarh German je bil 30. novembra 1990 zaradi dolgotrajne hude bolezni, ki jo je potrdila strokovna ugotovitev zdravniškega konzilija Vojaško-medicinske akademije, upokojen s sklepom Sveta Srbske pravoslavne cerkve, nakar so se hierarhi odločili na izvolitev novega patriarha.<ref>{{cite web |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |title=Изабран нови Патријарх |date= |website= |publisher= |access-date=4. maj 2014 |archive-date=4. maj 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504224533/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |url-status= }}</ref> Naslednjega dne, 1. decembra, ko je bil patriarh German še živ, je bil izvoljen novi patriarh – nekdanji raško-prizrenski škof Pavel. Umrl je 27. avgusta 1991 v Beogradu. Pokopan je bil 30. avgusta v [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkvi sv. Marka v Beogradu]] na levi strani ladje, nasproti grobnice cesarja Dušana Silnega. German je bil eden najdlje delujočih poglavarjev SPC in najdalje vladajoči med srbskimi patriarhi po njeni združitvi 1920. leta. Le njegov daljni predhodnik, cerkveni poglavar Pajsij I. (1614-1647) je upravljal srbsko Cerkev leto več, to je 33 let. Vrhovni poglavar Srbske pravoslavne cerkve je bil 32 let in je umrl naravne smrti ter ni doživel žalostne usode treh njegovih predhodnikov, da se jih še zmeraj držijo [[teorija zarote|teorije zarote]] z bolj ali manj utemeljenimi sumi, da so bili umorjeni. === Spomin === O življenju patriarha Germana je bilo napisanega veliko; pisal je predvsem Milan D. Janković v svoji knjigi „Srbski patriarh German v svojem življenju in boju za spominski hram“ in Veljko Đurić Mišina v svoji knjigi „German Đorić: Patriarh v pobožanstvenem času, 1-2“. V Veliki Drenovi so mu postavili tri metre visok spomenik leta 2022.[16] <ref>{{cite news |last1=Бабовић |first1=С. |title=ПАТРИЈАРХ ГЕРМАН ВИСОК ТРИ МЕТРА: Погледајте како изгледа споменик код Трстеника |url=https://www.novosti.rs/srbija/vesti/1094953/patrijarh-german-visok-tri-metra-pogledajte-kako-izgleda-spomenik-kod-trstenika-foto |access-date=12. 3. 2022 |work=Вечерње новости |date=10. 3. 2022}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 636r9o6qw3pkbgh4rn2b8ees4wxai5v 6709477 6709475 2026-07-10T21:58:40Z Stebunik 55592 /* Spomin */ 6709477 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili v maščevalnih [[Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji|Zunajsodnih povojnih pobojih]]<ref>Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji so bili poboji, ki jih je brez sodbe izvrševala nova komunistična oblast nad svojimi resničnimi ali namišljenimi nasprotniki, ki pa so bili razoroženi ali pa tudi civili. Njihovo število cenijo od 100.000 do milijon žrtev, ki so raztresene po vseh koncih Jugoslavije in za te zločine še nihče ni odgovarjal. Kot vrhovni vojaški poveljnik in predsednik države, kakor tudi vrhovni sekretar Komunistične partije Jugoslavije nosi vso odgovornost Tito skupaj s svojimi najožjimi sodelavci.</ref>. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref>Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.<ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.<ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. === Patriarh === German Đorić je na patriarhalnem prestolu je nasledil patriarha Vikentija 13. septembra 1958.<ref name="Православље" />Ustoličen je bil v Pečki patriarhiji 29. maja 1960.<ref>[https://www.nytimes.com/search?endDate=19600530&query=yugoslavia&sort=oldest&startDate=19600530 -{NY Times query 1960-05-30}-]</ref> V času, ko je bil na čelu Srbske pravoslavne Cerkve, mu je kljub težkim okoliščinam uspelo veliko tega rešiti in ohraniti.<ref>{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref>V njegovem času je bil popolnoma obnovljen [[Samostan Žiča]], ki so ga Nemci med vojno skoraj popolnoma uničili. Uspel je doseči obnovo oziroma vrnitev v domnevno obliko, ki so jo imeli ob nastanku v 12. stoletju, samostanov in cerkva [[Samostan Studenica|Studenice]], [[Cerkev Lazarica|Lazarice]] in mnogih drugih. Vse pomembnejše srbske pravoslavne cerkve v takratni Jugoslaviji so bile postavljene pod zaščito republiških in pokrajinskih zavodov za varstvo kulturnih spomenikov. V Beogradu so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja majhni cerkvi svetega Save na Vračarju dodali narteks. V celoti je poslikana cerkev svetega nadangela Gabrijela v bližini stadiona Partizana. Z njegovim blagoslovom je [[Milić od Mačve]] poslikal z mojstrskimi freskami [[Cerkev svetega cesarja Konstantina in cesarice Helene na Voždovcu]]. V njegovem času se je Srbska pravoslavna cerkev v Ameriki ločila, ker ni hotela sodelavanja in vplivanja komunizma. Po družbenih spremembah se je zadeva uredila. Težila ga je tudi osamosvojitev Makedonske pravoslavne Cerkve; sporna vprašanja obenem s priznanjem vred so rešili šele leta 2022.<ref name="Православље" /> Eden njegovih največjih dosežkov je, da mu je uspelo nadaljevati gradnjo [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve svetega Sava v Beogradu]] - po desetletjih zastoja in boja je bila gradnja odobrena leta 1984. Zabeleženo je, da je patriarh German 88-krat vložil prošnjo in se pogovarjal z različnimi oblastmi, dokler mu po 26 letih moledovanja ni uspelo nadaljevati gradnje.<ref name="#1">{{Cite web|url=http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0|title=Поводом годишњице блаженог упокојења патријарха Германа|date = 27. avgust 2021|website=Сајт СПЦ|url-status=|access-date = 02. februar 2022|archive-date = 02. februar 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202054828/http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0}}</ref> Gradnja hrama se je nadaljevala 12. maja 1985; ob tej priložnosti pa je potekalo slovesno bogoslužje in je bila postavljena ustanovna listina<ref>{{Cite web|url=http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809|title=1958. Патријарх Герман (Хранислав Ђорић) устоличен је за 43. поглавара Српске православне цркве.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31. januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131141826/http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809}}</ref> Močno si je prizadeval za odprtje semenišča in izdajanje cerkvenih revij za versko razsvetljenje krščanskega ljudstva.<ref name="#1" /> Obnovil je delo pravoslavnega semenišča v samostanu Krka. === Bolezen, smrt in spomin === Ko si je leta 1989 zlomil kolk, se je začela bolezen, ki je trajala do konca njegovega življenja. Njegove dolžnosti je prevzel zagrebško-ljubljanski metropolit Jovan, ki je bil 30. junija istega leta imenovan za varuha prestola srbskega patriarha. Patriarh German je bil 30. novembra 1990 zaradi dolgotrajne hude bolezni, ki jo je potrdila strokovna ugotovitev zdravniškega konzilija Vojaško-medicinske akademije, upokojen s sklepom Sveta Srbske pravoslavne cerkve, nakar so se hierarhi odločili na izvolitev novega patriarha.<ref>{{cite web |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |title=Изабран нови Патријарх |date= |website= |publisher= |access-date=4. maj 2014 |archive-date=4. maj 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504224533/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |url-status= }}</ref> Naslednjega dne, 1. decembra, ko je bil patriarh German še živ, je bil izvoljen novi patriarh – nekdanji raško-prizrenski škof Pavel. Umrl je 27. avgusta 1991 v Beogradu. Pokopan je bil 30. avgusta v [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkvi sv. Marka v Beogradu]] na levi strani ladje, nasproti grobnice cesarja Dušana Silnega. German je bil eden najdlje delujočih poglavarjev SPC in najdalje vladajoči med srbskimi patriarhi po njeni združitvi 1920. leta. Le njegov daljni predhodnik, cerkveni poglavar Pajsij I. (1614-1647) je upravljal srbsko Cerkev leto več, to je 33 let. Vrhovni poglavar Srbske pravoslavne cerkve je bil 32 let in je umrl naravne smrti ter ni doživel žalostne usode treh njegovih predhodnikov, da se jih še zmeraj držijo [[teorija zarote|teorije zarote]] z bolj ali manj utemeljenimi sumi, da so bili umorjeni. === Spomin === O življenju patriarha Germana je bilo napisanega veliko; pisal je predvsem Milan D. Janković v svoji knjigi „Srbski patriarh German v svojem življenju in boju za spominski hram“ in Veljko Đurić Mišina v svoji knjigi „German Đorić: Patriarh v pobožanstvenem času, 1-2“. V Veliki Drenovi so mu postavili tri metre visok spomenik leta 2022.<ref>{{cite news |last1=Бабовић |first1=С. |title=ПАТРИЈАРХ ГЕРМАН ВИСОК ТРИ МЕТРА: Погледајте како изгледа споменик код Трстеника |url=https://www.novosti.rs/srbija/vesti/1094953/patrijarh-german-visok-tri-metra-pogledajte-kako-izgleda-spomenik-kod-trstenika-foto |access-date=12. 3. 2022 |work=Вечерње новости |date=10. 3. 2022}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 086a4djlfmmbpynqujgmw8jz4w8vzc9 6709478 6709477 2026-07-10T22:01:08Z Stebunik 55592 /* Bolezen, smrt in spomin */ 6709478 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili v maščevalnih [[Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji|Zunajsodnih povojnih pobojih]]<ref>Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji so bili poboji, ki jih je brez sodbe izvrševala nova komunistična oblast nad svojimi resničnimi ali namišljenimi nasprotniki, ki pa so bili razoroženi ali pa tudi civili. Njihovo število cenijo od 100.000 do milijon žrtev, ki so raztresene po vseh koncih Jugoslavije in za te zločine še nihče ni odgovarjal. Kot vrhovni vojaški poveljnik in predsednik države, kakor tudi vrhovni sekretar Komunistične partije Jugoslavije nosi vso odgovornost Tito skupaj s svojimi najožjimi sodelavci.</ref>. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref>Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.<ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.<ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. === Patriarh === German Đorić je na patriarhalnem prestolu je nasledil patriarha Vikentija 13. septembra 1958.<ref name="Православље" />Ustoličen je bil v Pečki patriarhiji 29. maja 1960.<ref>[https://www.nytimes.com/search?endDate=19600530&query=yugoslavia&sort=oldest&startDate=19600530 -{NY Times query 1960-05-30}-]</ref> V času, ko je bil na čelu Srbske pravoslavne Cerkve, mu je kljub težkim okoliščinam uspelo veliko tega rešiti in ohraniti.<ref>{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref>V njegovem času je bil popolnoma obnovljen [[Samostan Žiča]], ki so ga Nemci med vojno skoraj popolnoma uničili. Uspel je doseči obnovo oziroma vrnitev v domnevno obliko, ki so jo imeli ob nastanku v 12. stoletju, samostanov in cerkva [[Samostan Studenica|Studenice]], [[Cerkev Lazarica|Lazarice]] in mnogih drugih. Vse pomembnejše srbske pravoslavne cerkve v takratni Jugoslaviji so bile postavljene pod zaščito republiških in pokrajinskih zavodov za varstvo kulturnih spomenikov. V Beogradu so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja majhni cerkvi svetega Save na Vračarju dodali narteks. V celoti je poslikana cerkev svetega nadangela Gabrijela v bližini stadiona Partizana. Z njegovim blagoslovom je [[Milić od Mačve]] poslikal z mojstrskimi freskami [[Cerkev svetega cesarja Konstantina in cesarice Helene na Voždovcu]]. V njegovem času se je Srbska pravoslavna cerkev v Ameriki ločila, ker ni hotela sodelavanja in vplivanja komunizma. Po družbenih spremembah se je zadeva uredila. Težila ga je tudi osamosvojitev Makedonske pravoslavne Cerkve; sporna vprašanja obenem s priznanjem vred so rešili šele leta 2022.<ref name="Православље" /> Eden njegovih največjih dosežkov je, da mu je uspelo nadaljevati gradnjo [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve svetega Sava v Beogradu]] - po desetletjih zastoja in boja je bila gradnja odobrena leta 1984. Zabeleženo je, da je patriarh German 88-krat vložil prošnjo in se pogovarjal z različnimi oblastmi, dokler mu po 26 letih moledovanja ni uspelo nadaljevati gradnje.<ref name="#1">{{Cite web|url=http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0|title=Поводом годишњице блаженог упокојења патријарха Германа|date = 27. avgust 2021|website=Сајт СПЦ|url-status=|access-date = 02. februar 2022|archive-date = 02. februar 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202054828/http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0}}</ref> Gradnja hrama se je nadaljevala 12. maja 1985; ob tej priložnosti pa je potekalo slovesno bogoslužje in je bila postavljena ustanovna listina<ref>{{Cite web|url=http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809|title=1958. Патријарх Герман (Хранислав Ђорић) устоличен је за 43. поглавара Српске православне цркве.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31. januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131141826/http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809}}</ref> Močno si je prizadeval za odprtje semenišča in izdajanje cerkvenih revij za versko razsvetljenje krščanskega ljudstva.<ref name="#1" /> Obnovil je delo pravoslavnega semenišča v samostanu Krka. === Bolezen, smrt in spomin === Ko si je leta 1989 zlomil kolk, se je začela bolezen, ki je trajala do konca njegovega življenja. Njegove dolžnosti je prevzel zagrebško-ljubljanski metropolit Jovan, ki je bil 30. junija istega leta imenovan za varuha prestola srbskega patriarha. Patriarh German je bil 30. novembra 1990 zaradi dolgotrajne hude bolezni, ki jo je potrdila strokovna ugotovitev zdravniškega konzilija Vojaško-medicinske akademije, upokojen s sklepom Sveta Srbske pravoslavne cerkve, nakar so se hierarhi odločili na izvolitev novega patriarha.<ref>{{cite web |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |title=Изабран нови Патријарх |date= |website= |publisher= |access-date=4. maj 2014 |archive-date=4. maj 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504224533/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |url-status= }}</ref> Naslednjega dne, 1. decembra, ko je bil patriarh German še živ, je bil izvoljen novi patriarh – nekdanji raško-prizrenski škof [[Pavel Stojčević|Pavel]]. Umrl je 27. avgusta 1991 v Beogradu. Pokopan je bil 30. avgusta v [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkvi sv. Marka v Beogradu]] na levi strani ladje, nasproti grobnice cesarja Dušana Silnega. German je bil eden najdlje delujočih poglavarjev SPC in najdalje vladajoči med srbskimi patriarhi po njeni združitvi 1920. leta. Le njegov daljni predhodnik, cerkveni poglavar Pajsij I. (1614-1647) je upravljal srbsko Cerkev leto več, to je 33 let. Vrhovni poglavar Srbske pravoslavne cerkve je bil 32 let in je umrl naravne smrti ter ni doživel žalostne usode treh njegovih predhodnikov, da se jih še zmeraj držijo [[teorija zarote|teorije zarote]] z bolj ali manj utemeljenimi sumi, da so bili umorjeni. === Spomin === O življenju patriarha Germana je bilo napisanega veliko; pisal je predvsem Milan D. Janković v svoji knjigi „Srbski patriarh German v svojem življenju in boju za spominski hram“ in Veljko Đurić Mišina v svoji knjigi „German Đorić: Patriarh v pobožanstvenem času, 1-2“. V Veliki Drenovi so mu postavili tri metre visok spomenik leta 2022.<ref>{{cite news |last1=Бабовић |first1=С. |title=ПАТРИЈАРХ ГЕРМАН ВИСОК ТРИ МЕТРА: Погледајте како изгледа споменик код Трстеника |url=https://www.novosti.rs/srbija/vesti/1094953/patrijarh-german-visok-tri-metra-pogledajte-kako-izgleda-spomenik-kod-trstenika-foto |access-date=12. 3. 2022 |work=Вечерње новости |date=10. 3. 2022}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] i63mpgvzgwnwgq8l6c5f97lbvo2exwk 6709481 6709478 2026-07-10T22:02:58Z Stebunik 55592 /* Patriarh */ 6709481 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili v maščevalnih [[Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji|Zunajsodnih povojnih pobojih]]<ref>Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji so bili poboji, ki jih je brez sodbe izvrševala nova komunistična oblast nad svojimi resničnimi ali namišljenimi nasprotniki, ki pa so bili razoroženi ali pa tudi civili. Njihovo število cenijo od 100.000 do milijon žrtev, ki so raztresene po vseh koncih Jugoslavije in za te zločine še nihče ni odgovarjal. Kot vrhovni vojaški poveljnik in predsednik države, kakor tudi vrhovni sekretar Komunistične partije Jugoslavije nosi vso odgovornost Tito skupaj s svojimi najožjimi sodelavci.</ref>. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref>Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.<ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.<ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. === Patriarh === German Đorić je na patriarhalnem prestolu je nasledil patriarha Vikentija 13. septembra 1958.<ref name="Православље" />Ustoličen je bil v Pečki patriarhiji 29. maja 1960.<ref>[https://www.nytimes.com/search?endDate=19600530&query=yugoslavia&sort=oldest&startDate=19600530 -{NY Times query 1960-05-30}-]</ref> V času, ko je bil na čelu Srbske pravoslavne Cerkve, mu je kljub težkim okoliščinam uspelo veliko tega rešiti in ohraniti.<ref>{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref>V njegovem času je bil popolnoma obnovljen [[Samostan Žiča]], ki so ga Nemci med vojno skoraj popolnoma uničili. Uspel je doseči obnovo oziroma vrnitev v domnevno obliko, ki so jo imeli ob nastanku v 12. stoletju, samostanov in cerkva [[Samostan Studenica|Studenice]], [[Cerkev Lazarica|Lazarice]] in mnogih drugih. Vse pomembnejše srbske pravoslavne cerkve v takratni Jugoslaviji so bile postavljene pod zaščito republiških in pokrajinskih zavodov za varstvo kulturnih spomenikov. V Beogradu so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja majhni cerkvi svetega Save na Vračarju dodali narteks. V celoti je poslikana cerkev svetega nadangela Gabrijela v bližini stadiona Partizana. Z njegovim blagoslovom je [[Milić od Mačve]] poslikal z mojstrskimi freskami [[Cerkev svetega cesarja Konstantina in cesarice Helene na Voždovcu]]. V njegovem času se je Srbska pravoslavna cerkev v Ameriki ločila, ker ni hotela sodelavanja in vplivanja komunizma. Po družbenih spremembah se je zadeva uredila. Težila ga je tudi osamosvojitev Makedonske pravoslavne Cerkve; sporna vprašanja obenem s priznanjem vred so rešili šele leta 2022.<ref name="Православље" /> Eden njegovih največjih dosežkov je, da mu je uspelo nadaljevati gradnjo [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve svetega Sava v Beogradu]] - po desetletjih zastoja in boja je bila gradnja odobrena leta 1984. Zabeleženo je, da je patriarh German 88-krat vložil prošnjo in se pogovarjal z različnimi oblastmi, dokler mu po 26 letih moledovanja ni uspelo nadaljevati gradnje.<ref name="#1">{{Cite web|url=http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0|title=Поводом годишњице блаженог упокојења патријарха Германа|date = 27. avgust 2021|website=Сајт СПЦ|url-status=|access-date = 2. februar 2022|archive-date = 2. februar 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202054828/http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0}}</ref> Gradnja hrama se je nadaljevala 12. maja 1985; ob tej priložnosti pa je potekalo slovesno bogoslužje in je bila postavljena ustanovna listina<ref>{{Cite web|url=http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809|title=1958. Патријарх Герман (Хранислав Ђорић) устоличен је за 43. поглавара Српске православне цркве.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31. januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131141826/http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809}}</ref> Močno si je prizadeval za odprtje semenišča in izdajanje cerkvenih revij za versko razsvetljenje krščanskega ljudstva.<ref name="#1" /> Obnovil je delo pravoslavnega semenišča v samostanu Krka. === Bolezen, smrt in spomin === Ko si je leta 1989 zlomil kolk, se je začela bolezen, ki je trajala do konca njegovega življenja. Njegove dolžnosti je prevzel zagrebško-ljubljanski metropolit Jovan, ki je bil 30. junija istega leta imenovan za varuha prestola srbskega patriarha. Patriarh German je bil 30. novembra 1990 zaradi dolgotrajne hude bolezni, ki jo je potrdila strokovna ugotovitev zdravniškega konzilija Vojaško-medicinske akademije, upokojen s sklepom Sveta Srbske pravoslavne cerkve, nakar so se hierarhi odločili na izvolitev novega patriarha.<ref>{{cite web |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |title=Изабран нови Патријарх |date= |website= |publisher= |access-date=4. maj 2014 |archive-date=4. maj 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504224533/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |url-status= }}</ref> Naslednjega dne, 1. decembra, ko je bil patriarh German še živ, je bil izvoljen novi patriarh – nekdanji raško-prizrenski škof [[Pavel Stojčević|Pavel]]. Umrl je 27. avgusta 1991 v Beogradu. Pokopan je bil 30. avgusta v [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkvi sv. Marka v Beogradu]] na levi strani ladje, nasproti grobnice cesarja Dušana Silnega. German je bil eden najdlje delujočih poglavarjev SPC in najdalje vladajoči med srbskimi patriarhi po njeni združitvi 1920. leta. Le njegov daljni predhodnik, cerkveni poglavar Pajsij I. (1614-1647) je upravljal srbsko Cerkev leto več, to je 33 let. Vrhovni poglavar Srbske pravoslavne cerkve je bil 32 let in je umrl naravne smrti ter ni doživel žalostne usode treh njegovih predhodnikov, da se jih še zmeraj držijo [[teorija zarote|teorije zarote]] z bolj ali manj utemeljenimi sumi, da so bili umorjeni. === Spomin === O življenju patriarha Germana je bilo napisanega veliko; pisal je predvsem Milan D. Janković v svoji knjigi „Srbski patriarh German v svojem življenju in boju za spominski hram“ in Veljko Đurić Mišina v svoji knjigi „German Đorić: Patriarh v pobožanstvenem času, 1-2“. V Veliki Drenovi so mu postavili tri metre visok spomenik leta 2022.<ref>{{cite news |last1=Бабовић |first1=С. |title=ПАТРИЈАРХ ГЕРМАН ВИСОК ТРИ МЕТРА: Погледајте како изгледа споменик код Трстеника |url=https://www.novosti.rs/srbija/vesti/1094953/patrijarh-german-visok-tri-metra-pogledajte-kako-izgleda-spomenik-kod-trstenika-foto |access-date=12. 3. 2022 |work=Вечерње новости |date=10. 3. 2022}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] e2aazj6mtoa9xl67t5rx0daghmvremk 6709564 6709481 2026-07-11T09:18:39Z Stebunik 55592 /* Bolezen, smrt in spomin */ 6709564 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili v maščevalnih [[Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji|Zunajsodnih povojnih pobojih]]<ref>Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji so bili poboji, ki jih je brez sodbe izvrševala nova komunistična oblast nad svojimi resničnimi ali namišljenimi nasprotniki, ki pa so bili razoroženi ali pa tudi civili. Njihovo število cenijo od 100.000 do milijon žrtev, ki so raztresene po vseh koncih Jugoslavije in za te zločine še nihče ni odgovarjal. Kot vrhovni vojaški poveljnik in predsednik države, kakor tudi vrhovni sekretar Komunistične partije Jugoslavije nosi vso odgovornost Tito skupaj s svojimi najožjimi sodelavci.</ref>. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref>Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.<ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.<ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. === Patriarh === German Đorić je na patriarhalnem prestolu je nasledil patriarha Vikentija 13. septembra 1958.<ref name="Православље" />Ustoličen je bil v Pečki patriarhiji 29. maja 1960.<ref>[https://www.nytimes.com/search?endDate=19600530&query=yugoslavia&sort=oldest&startDate=19600530 -{NY Times query 1960-05-30}-]</ref> V času, ko je bil na čelu Srbske pravoslavne Cerkve, mu je kljub težkim okoliščinam uspelo veliko tega rešiti in ohraniti.<ref>{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref>V njegovem času je bil popolnoma obnovljen [[Samostan Žiča]], ki so ga Nemci med vojno skoraj popolnoma uničili. Uspel je doseči obnovo oziroma vrnitev v domnevno obliko, ki so jo imeli ob nastanku v 12. stoletju, samostanov in cerkva [[Samostan Studenica|Studenice]], [[Cerkev Lazarica|Lazarice]] in mnogih drugih. Vse pomembnejše srbske pravoslavne cerkve v takratni Jugoslaviji so bile postavljene pod zaščito republiških in pokrajinskih zavodov za varstvo kulturnih spomenikov. V Beogradu so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja majhni cerkvi svetega Save na Vračarju dodali narteks. V celoti je poslikana cerkev svetega nadangela Gabrijela v bližini stadiona Partizana. Z njegovim blagoslovom je [[Milić od Mačve]] poslikal z mojstrskimi freskami [[Cerkev svetega cesarja Konstantina in cesarice Helene na Voždovcu]]. V njegovem času se je Srbska pravoslavna cerkev v Ameriki ločila, ker ni hotela sodelavanja in vplivanja komunizma. Po družbenih spremembah se je zadeva uredila. Težila ga je tudi osamosvojitev Makedonske pravoslavne Cerkve; sporna vprašanja obenem s priznanjem vred so rešili šele leta 2022.<ref name="Православље" /> Eden njegovih največjih dosežkov je, da mu je uspelo nadaljevati gradnjo [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve svetega Sava v Beogradu]] - po desetletjih zastoja in boja je bila gradnja odobrena leta 1984. Zabeleženo je, da je patriarh German 88-krat vložil prošnjo in se pogovarjal z različnimi oblastmi, dokler mu po 26 letih moledovanja ni uspelo nadaljevati gradnje.<ref name="#1">{{Cite web|url=http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0|title=Поводом годишњице блаженог упокојења патријарха Германа|date = 27. avgust 2021|website=Сајт СПЦ|url-status=|access-date = 2. februar 2022|archive-date = 2. februar 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202054828/http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0}}</ref> Gradnja hrama se je nadaljevala 12. maja 1985; ob tej priložnosti pa je potekalo slovesno bogoslužje in je bila postavljena ustanovna listina<ref>{{Cite web|url=http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809|title=1958. Патријарх Герман (Хранислав Ђорић) устоличен је за 43. поглавара Српске православне цркве.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31. januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131141826/http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809}}</ref> Močno si je prizadeval za odprtje semenišča in izdajanje cerkvenih revij za versko razsvetljenje krščanskega ljudstva.<ref name="#1" /> Obnovil je delo pravoslavnega semenišča v samostanu Krka. === Urednik === Ateistični komunizem veri in Cerkvi ni bil naklonjen, zato se je patriarh v marsičem moral prilagajati zahtevam oblasti in paziti na vsako besedo, zlasti tiskano. Tako naj bi imel cerkveni časopis „Pravoslavje“ (Православље) kot podnaslov "Časopis srbske Cerkve" (Новине Српске Цркве); ker pa je dobil namig, da je omenjanje Cerkve v tej zvezi nezaželeno, so to opustili in v prvi številki je bilo poleg naslova „Pravoslavje“ zapisano: "Verski časopisi nadškofije Beograd-Karlovac" (Верске новине архиепископије београдско-карловачке). Касније се усталило Новине српске патријарш. Pozneje so to preimenovali v "Časopis Srbskega patriarhata" (Новине српске патријаршије), kot je to ostalo do danes. Po Titovi smrti se je širila želja po spremembah državne ureditve in mednarodnih odnosov, kar je ponekod spremljala [[množična blaznost]] prebujenega nacionalizma. „Memorandum SANU“ je med drugim trdil, da je Jugoslavija „grobnica srbskega naroda“, ki da je povsod najbolj ogrožen. Posredno je to vplivalo na upor Srbov na Hrvaškem, pa tudi na poznejše dogajanje ob [[Razpad Jugoslavije]]. V zvezi s tem je hotelo tudi uredništvo Pravoslavja pisati o „genocidu nad Srbi med Drugo svetovno vojno“, vendar je patriarh German presodil, da naj se verski list ne meša v dnevno politiko ter je pisanje prepovedal<ref>{{Cite book|last=|first=|authorlink=|title=Православље, бр.1322, 15. април, 55 година Православља - новина Српске Патријаршије|year=2022|url=|publisher=СПЦ|pages=32—34|location=Београд}}</ref>. === Bolezen, smrt in spomin === Ko si je leta 1989 zlomil kolk, se je začela bolezen, ki je trajala do konca njegovega življenja. Njegove dolžnosti je prevzel zagrebško-ljubljanski metropolit Jovan, ki je bil 30. junija istega leta imenovan za varuha prestola srbskega patriarha. Patriarh German je bil 30. novembra 1990 zaradi dolgotrajne hude bolezni, ki jo je potrdila strokovna ugotovitev zdravniškega konzilija Vojaško-medicinske akademije, upokojen s sklepom Sveta Srbske pravoslavne cerkve, nakar so se hierarhi odločili na izvolitev novega patriarha.<ref>{{cite web |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |title=Изабран нови Патријарх |date= |website= |publisher= |access-date=4. maj 2014 |archive-date=4. maj 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504224533/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |url-status= }}</ref> Naslednjega dne, 1. decembra, ko je bil patriarh German še živ, je bil izvoljen novi patriarh – nekdanji raško-prizrenski škof [[Pavel Stojčević|Pavel]]. Umrl je 27. avgusta 1991 v Beogradu. Pokopan je bil 30. avgusta v [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkvi sv. Marka v Beogradu]] na levi strani ladje, nasproti grobnice cesarja Dušana Silnega. German je bil eden najdlje delujočih poglavarjev SPC in najdalje vladajoči med srbskimi patriarhi po njeni združitvi 1920. leta. Le njegov daljni predhodnik, cerkveni poglavar Pajsij I. (1614-1647) je upravljal srbsko Cerkev leto več, to je 33 let. Vrhovni poglavar Srbske pravoslavne cerkve je bil 32 let in je umrl naravne smrti ter ni doživel žalostne usode treh njegovih predhodnikov, da se jih še zmeraj držijo [[teorija zarote|teorije zarote]] z bolj ali manj utemeljenimi sumi, da so bili umorjeni. === Spomin === O življenju patriarha Germana je bilo napisanega veliko; pisal je predvsem Milan D. Janković v svoji knjigi „Srbski patriarh German v svojem življenju in boju za spominski hram“ in Veljko Đurić Mišina v svoji knjigi „German Đorić: Patriarh v pobožanstvenem času, 1-2“. V Veliki Drenovi so mu postavili tri metre visok spomenik leta 2022.<ref>{{cite news |last1=Бабовић |first1=С. |title=ПАТРИЈАРХ ГЕРМАН ВИСОК ТРИ МЕТРА: Погледајте како изгледа споменик код Трстеника |url=https://www.novosti.rs/srbija/vesti/1094953/patrijarh-german-visok-tri-metra-pogledajte-kako-izgleda-spomenik-kod-trstenika-foto |access-date=12. 3. 2022 |work=Вечерње новости |date=10. 3. 2022}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] fnt26dcwrf52hyg4hil8fkeyr1renbz 6709567 6709564 2026-07-11T09:25:47Z Stebunik 55592 /* Urednik */ 6709567 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili v maščevalnih [[Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji|Zunajsodnih povojnih pobojih]]<ref>Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji so bili poboji, ki jih je brez sodbe izvrševala nova komunistična oblast nad svojimi resničnimi ali namišljenimi nasprotniki, ki pa so bili razoroženi ali pa tudi civili. Njihovo število cenijo od 100.000 do milijon žrtev, ki so raztresene po vseh koncih Jugoslavije in za te zločine še nihče ni odgovarjal. Kot vrhovni vojaški poveljnik in predsednik države, kakor tudi vrhovni sekretar Komunistične partije Jugoslavije nosi vso odgovornost Tito skupaj s svojimi najožjimi sodelavci.</ref>. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref>Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.<ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.<ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. === Patriarh === German Đorić je na patriarhalnem prestolu je nasledil patriarha Vikentija 13. septembra 1958.<ref name="Православље" />Ustoličen je bil v Pečki patriarhiji 29. maja 1960.<ref>[https://www.nytimes.com/search?endDate=19600530&query=yugoslavia&sort=oldest&startDate=19600530 -{NY Times query 1960-05-30}-]</ref> V času, ko je bil na čelu Srbske pravoslavne Cerkve, mu je kljub težkim okoliščinam uspelo veliko tega rešiti in ohraniti.<ref>{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref>V njegovem času je bil popolnoma obnovljen [[Samostan Žiča]], ki so ga Nemci med vojno skoraj popolnoma uničili. Uspel je doseči obnovo oziroma vrnitev v domnevno obliko, ki so jo imeli ob nastanku v 12. stoletju, samostanov in cerkva [[Samostan Studenica|Studenice]], [[Cerkev Lazarica|Lazarice]] in mnogih drugih. Vse pomembnejše srbske pravoslavne cerkve v takratni Jugoslaviji so bile postavljene pod zaščito republiških in pokrajinskih zavodov za varstvo kulturnih spomenikov. V Beogradu so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja majhni cerkvi svetega Save na Vračarju dodali narteks. V celoti je poslikana cerkev svetega nadangela Gabrijela v bližini stadiona Partizana. Z njegovim blagoslovom je [[Milić od Mačve]] poslikal z mojstrskimi freskami [[Cerkev svetega cesarja Konstantina in cesarice Helene na Voždovcu]]. V njegovem času se je Srbska pravoslavna cerkev v Ameriki ločila, ker ni hotela sodelavanja in vplivanja komunizma. Po družbenih spremembah se je zadeva uredila. Težila ga je tudi osamosvojitev Makedonske pravoslavne Cerkve; sporna vprašanja obenem s priznanjem vred so rešili šele leta 2022.<ref name="Православље" /> Eden njegovih največjih dosežkov je, da mu je uspelo nadaljevati gradnjo [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve svetega Sava v Beogradu]] - po desetletjih zastoja in boja je bila gradnja odobrena leta 1984. Zabeleženo je, da je patriarh German 88-krat vložil prošnjo in se pogovarjal z različnimi oblastmi, dokler mu po 26 letih moledovanja ni uspelo nadaljevati gradnje.<ref name="#1">{{Cite web|url=http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0|title=Поводом годишњице блаженог упокојења патријарха Германа|date = 27. avgust 2021|website=Сајт СПЦ|url-status=|access-date = 2. februar 2022|archive-date = 2. februar 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202054828/http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0}}</ref> Gradnja hrama se je nadaljevala 12. maja 1985; ob tej priložnosti pa je potekalo slovesno bogoslužje in je bila postavljena ustanovna listina<ref>{{Cite web|url=http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809|title=1958. Патријарх Герман (Хранислав Ђорић) устоличен је за 43. поглавара Српске православне цркве.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31. januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131141826/http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809}}</ref> Močno si je prizadeval za odprtje semenišča in izdajanje cerkvenih revij za versko razsvetljenje krščanskega ljudstva.<ref name="#1" /> Obnovil je delo pravoslavnega semenišča v samostanu Krka. === Urednik === Ateistični komunizem veri in Cerkvi ni bil naklonjen, zato se je patriarh v marsičem moral prilagajati zahtevam oblasti in paziti na vsako besedo, zlasti tiskano. Tako naj bi imel cerkveni časopis „Pravoslavje“ (Православље) kot podnaslov "Časopis srbske Cerkve" (Новине Српске Цркве); ker pa je dobil namig, da je omenjanje Cerkve v tej zvezi nezaželeno, so to opustili in v prvi številki je bilo poleg naslova „Pravoslavje“ zapisano: "Verski časopisi nadškofije Beograd-Karlovac" (Верске новине архиепископије београдско-карловачке). Касније се усталило Новине српске патријарш. Pozneje so to preimenovali v "Časopis Srbskega patriarhata" (Новине српске патријаршије), kot je to ostalo do danes. Po Titovi smrti se je širila želja po spremembah državne ureditve in mednarodnih odnosov, kar je ponekod spremljala [[množična blaznost]] prebujenega nacionalizma. „Memorandum SANU“ je med drugim trdil, da je Jugoslavija „grobnica srbskega naroda“, ki da je povsod in od vseh najbolj ogrožen.<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/memorandum_sanu|title= Memorandum Srpske akademije nauka i umetnosti|publisher=Srpska akademija nauka i umetnosti|author=SANU|place=Beograd|language=sr|date=1986|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Posredno je to vplivalo na upor Srbov na Hrvaškem, pa tudi na poznejše krvavo dogajanje ob [[Razpad Jugoslavije]]. V zvezi s tem je hotelo tudi uredništvo Pravoslavja pisati o „genocidu nad Srbi med Drugo svetovno vojno“, vendar je patriarh German presodil, da naj se verski list ne meša v dnevno politiko ter je pisanje prepovedal<ref>{{Cite book|last=|first=|authorlink=|title=Православље, бр.1322, 15. април, 55 година Православља - новина Српске Патријаршије|year=2022|url=|publisher=СПЦ|pages=32—34|location=Београд}}</ref>. === Bolezen, smrt in spomin === Ko si je leta 1989 zlomil kolk, se je začela bolezen, ki je trajala do konca njegovega življenja. Njegove dolžnosti je prevzel zagrebško-ljubljanski metropolit Jovan, ki je bil 30. junija istega leta imenovan za varuha prestola srbskega patriarha. Patriarh German je bil 30. novembra 1990 zaradi dolgotrajne hude bolezni, ki jo je potrdila strokovna ugotovitev zdravniškega konzilija Vojaško-medicinske akademije, upokojen s sklepom Sveta Srbske pravoslavne cerkve, nakar so se hierarhi odločili na izvolitev novega patriarha.<ref>{{cite web |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |title=Изабран нови Патријарх |date= |website= |publisher= |access-date=4. maj 2014 |archive-date=4. maj 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504224533/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |url-status= }}</ref> Naslednjega dne, 1. decembra, ko je bil patriarh German še živ, je bil izvoljen novi patriarh – nekdanji raško-prizrenski škof [[Pavel Stojčević|Pavel]]. Umrl je 27. avgusta 1991 v Beogradu. Pokopan je bil 30. avgusta v [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkvi sv. Marka v Beogradu]] na levi strani ladje, nasproti grobnice cesarja Dušana Silnega. German je bil eden najdlje delujočih poglavarjev SPC in najdalje vladajoči med srbskimi patriarhi po njeni združitvi 1920. leta. Le njegov daljni predhodnik, cerkveni poglavar Pajsij I. (1614-1647) je upravljal srbsko Cerkev leto več, to je 33 let. Vrhovni poglavar Srbske pravoslavne cerkve je bil 32 let in je umrl naravne smrti ter ni doživel žalostne usode treh njegovih predhodnikov, da se jih še zmeraj držijo [[teorija zarote|teorije zarote]] z bolj ali manj utemeljenimi sumi, da so bili umorjeni. === Spomin === O življenju patriarha Germana je bilo napisanega veliko; pisal je predvsem Milan D. Janković v svoji knjigi „Srbski patriarh German v svojem življenju in boju za spominski hram“ in Veljko Đurić Mišina v svoji knjigi „German Đorić: Patriarh v pobožanstvenem času, 1-2“. V Veliki Drenovi so mu postavili tri metre visok spomenik leta 2022.<ref>{{cite news |last1=Бабовић |first1=С. |title=ПАТРИЈАРХ ГЕРМАН ВИСОК ТРИ МЕТРА: Погледајте како изгледа споменик код Трстеника |url=https://www.novosti.rs/srbija/vesti/1094953/patrijarh-german-visok-tri-metra-pogledajte-kako-izgleda-spomenik-kod-trstenika-foto |access-date=12. 3. 2022 |work=Вечерње новости |date=10. 3. 2022}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] m5iy3i6boegeeodz2cdiy7ctq6b31uo 6709568 6709567 2026-07-11T09:27:31Z Stebunik 55592 /* Urednik */ 6709568 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{drugipomeni3|German}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ali '''patriarh German''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; rojen kot '''Hranislav Đorić''' {{lang-sr|Хранислав Ђорић/Hranislav Đorić}}); [[19. avgust]] [[1899]] [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]], danes: [[Srbija]])† [[27. avgust]] [[1991]] [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta izbruhnila za časa njegovega patrijarševanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} Njegovo polno ime in naziv se je glasil: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (»Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogrdsko-karlovači i patrijarh srpski gospodin German«/"Njegova svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Po sklepu sinode Srbske pravoslavne Cerkve je edini [[patriarh]], ki je bil doslej upokojen za časa svojega življenja.<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> V času njegove vladavine so spremenili postopek izvolitve patriarha in so uvedli tako imenovano „apostolsko načelo“ <ref name="Време" />, po katerem škofje na zborovanju izvolijo tri kandidate, nato pa z žrebom (izvlačenjem ene od treh zaprtih ovojnic z imeni) odločijo, kateri od njih bo novi patriarh. Velja za enega najbolj znanih srbskih patriarhov, ki je deloval v težkem zgodovinskem obdobju za cerkev.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref>Zaradi domnevne bližine komunističnemu režimu so ga kritiki imenovali „Rdeči patriarh“ ("Црвени патријарх").<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 5. patriarh Združene SPC; 1958 – 1990. <ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in cerkvene službe === Patriarh German se je rodil kot Hranislav Đorić v Jošanički Banji<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> očetu Mihailu, učitelju (ki je bil pozneje posvečen v diakona in duhovnika), in materi Cveti. Osnovno šolo je obiskoval v [[Velika Drenova|Veliki Drenovi]] in [[Kruševac|Kruševcu]], devetrazredno semenišče pa v Beogradu in Sremskih Karlovcih.<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Po končanem semenišču se je 10. avgusta 1924 poročil z Desanko, s katero je imel dva sinova (Mihaila in Vlastimirja) in hčer (Jovanko poročeno Novaković). Žena Desanka je umrla leta 1936 med njenim četrtim porodom in tako je ovdovel.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref> Nekaj časa je študiral [[pravo]] v [[Pariz]]u, nato pa je 1942 diplomiral na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu]]. Žiški škof Jefrem ga je posvetil v diakona in imenoval za uradnika cerkvenega sodišča v [[Čačak|Čačku]]. Poučeval je verouk na čačanski gimnaziji. Zaradi zdravstvenih razlogov je zapustil cerkveno-upravno službo in bil po duhovniškem posvečenju leta 1927 imenovan za župnika v [[Miokovci|Miokovcih]]; od tod je bil 1931 premeščen v [[Vrnjačka Banja|Vrnjačko Banjo]]. Po izvolitvi patriarha Gavrila leta 1938 je bil imenovan za referenta Svetega škofovskega sinoda.<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Čeprav obstajajo nasprotujoči si podatki o politični vlogi in stališčih njegovega starejšega sina Mihaila med Drugo svetovno vojno, je dejstvo, da se je Mihail konec leta 1944 z družino Ljotić odpravil proti Sloveniji. Maja 1945 so ga ujeli „osvboboditelji“ in poslali v Zagreb, kjer so ga sredi julija ustrelili v maščevalnih [[Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji|Zunajsodnih povojnih pobojih]]<ref>Zunajsodni povojni poboji v Jugoslaviji so bili poboji, ki jih je brez sodbe izvrševala nova komunistična oblast nad svojimi resničnimi ali namišljenimi nasprotniki, ki pa so bili razoroženi ali pa tudi civili. Njihovo število cenijo od 100.000 do milijon žrtev, ki so raztresene po vseh koncih Jugoslavije in za te zločine še nihče ni odgovarjal. Kot vrhovni vojaški poveljnik in predsednik države, kakor tudi vrhovni sekretar Komunistične partije Jugoslavije nosi vso odgovornost Tito skupaj s svojimi najožjimi sodelavci.</ref>. Njegov mlajši sin Vlastimir, ki je bil prav tako ujet, se je kot mladoletnik izognil usmrtitvi. V povojnih letih ni bil v dobrih odnosih z očetom, vse dokler ni bil German izvoljen za patriarha.<ref>Ђурић Мишина, Вељко (11. септембар 2011). „Патријарх Герман против Тита”. Вести. Архивирано из оригинала 25. септембар 2023. г..</ref>Vlastimir je kasneje postal protodiakon in umrl 6. maja 2001.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Po vojni je bil Đorić izvoljen za namestnika [[Moraviška škofija|moraviškega škofa]]. Kot ovdovelega duhovnika ga je šumadijski škof Valerijan v [[Samostan Studenica|Samostanu Studenica]] zamenišil in mu dal ime German. Njegovo [[škofovsko posvečenje]] je 15. julija 1951 opravil [[Vikentij Prodanov|patriarh Vikentij]] ob sodelovanju šumadijskega škofa Valerijana, sremskega Nikanorja in banjaluškega Vasilija.<ref name="Именован-20240420173502" /> Novoizvoljeni škof German je postal tudi glavni tajnik Svetega škofovskega sinoda, kar je opravljal do izvolitve za žiškega škofa leta 1956. Hkrati je urejal Glasnik, uradni časopis Srbske pravoslavne Cerkve.<ref name="Именован_2-20240420173502" /> Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda leta 1952 je bil izvoljen za budimskega škofa. Po smrti žiškega škofa Nikolaja leta 1956 pa je bil škof German izvoljen za [[Škofija Žiča|žiškega škofa]]. === Patriarh === German Đorić je na patriarhalnem prestolu je nasledil patriarha Vikentija 13. septembra 1958.<ref name="Православље" />Ustoličen je bil v Pečki patriarhiji 29. maja 1960.<ref>[https://www.nytimes.com/search?endDate=19600530&query=yugoslavia&sort=oldest&startDate=19600530 -{NY Times query 1960-05-30}-]</ref> V času, ko je bil na čelu Srbske pravoslavne Cerkve, mu je kljub težkim okoliščinam uspelo veliko tega rešiti in ohraniti.<ref>{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref>V njegovem času je bil popolnoma obnovljen [[Samostan Žiča]], ki so ga Nemci med vojno skoraj popolnoma uničili. Uspel je doseči obnovo oziroma vrnitev v domnevno obliko, ki so jo imeli ob nastanku v 12. stoletju, samostanov in cerkva [[Samostan Studenica|Studenice]], [[Cerkev Lazarica|Lazarice]] in mnogih drugih. Vse pomembnejše srbske pravoslavne cerkve v takratni Jugoslaviji so bile postavljene pod zaščito republiških in pokrajinskih zavodov za varstvo kulturnih spomenikov. V Beogradu so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja majhni cerkvi svetega Save na Vračarju dodali narteks. V celoti je poslikana cerkev svetega nadangela Gabrijela v bližini stadiona Partizana. Z njegovim blagoslovom je [[Milić od Mačve]] poslikal z mojstrskimi freskami [[Cerkev svetega cesarja Konstantina in cesarice Helene na Voždovcu]]. V njegovem času se je Srbska pravoslavna cerkev v Ameriki ločila, ker ni hotela sodelavanja in vplivanja komunizma. Po družbenih spremembah se je zadeva uredila. Težila ga je tudi osamosvojitev Makedonske pravoslavne Cerkve; sporna vprašanja obenem s priznanjem vred so rešili šele leta 2022.<ref name="Православље" /> Eden njegovih največjih dosežkov je, da mu je uspelo nadaljevati gradnjo [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve svetega Sava v Beogradu]] - po desetletjih zastoja in boja je bila gradnja odobrena leta 1984. Zabeleženo je, da je patriarh German 88-krat vložil prošnjo in se pogovarjal z različnimi oblastmi, dokler mu po 26 letih moledovanja ni uspelo nadaljevati gradnje.<ref name="#1">{{Cite web|url=http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0|title=Поводом годишњице блаженог упокојења патријарха Германа|date = 27. avgust 2021|website=Сајт СПЦ|url-status=|access-date = 2. februar 2022|archive-date = 2. februar 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202054828/http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0}}</ref> Gradnja hrama se je nadaljevala 12. maja 1985; ob tej priložnosti pa je potekalo slovesno bogoslužje in je bila postavljena ustanovna listina<ref>{{Cite web|url=http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809|title=1958. Патријарх Герман (Хранислав Ђорић) устоличен је за 43. поглавара Српске православне цркве.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31. januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131141826/http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809}}</ref> Močno si je prizadeval za odprtje semenišča in izdajanje cerkvenih revij za versko razsvetljenje krščanskega ljudstva.<ref name="#1" /> Obnovil je delo pravoslavnega semenišča v samostanu Krka. === Urednik === Ateistični komunizem veri in Cerkvi ni bil naklonjen, zato se je patriarh v marsičem moral prilagajati zahtevam oblasti in paziti na vsako besedo, zlasti tiskano. Tako naj bi imel cerkveni časopis „Pravoslavje“ (Православље) kot podnaslov "Časopis srbske Cerkve" (Новине Српске Цркве); ker pa je dobil namig, da je omenjanje Cerkve v tej zvezi nezaželeno, so to opustili in v prvi številki je bilo poleg naslova „Pravoslavje“ zapisano: "Verski časopisi nadškofije Beograd-Karlovac" (Верске новине архиепископије београдско-карловачке). Касније се усталило Новине српске патријарш. Pozneje so to preimenovali v "Časopis Srbskega patriarhata" (Новине српске патријаршије), kot je to ostalo do danes. Po Titovi smrti se je širila želja po spremembah državne ureditve in mednarodnih odnosov, kar je ponekod spremljala [[množična blaznost]] prebujenega nacionalizma. „Memorandum SANU“ je med drugim trdil, da je Jugoslavija „grobnica srbskega naroda“, ki da je povsod in od vseh najbolj ogrožen.<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/memorandum_sanu|title= Memorandum Srpske akademije nauka i umetnosti|publisher=Srpska akademija nauka i umetnosti|author=SANU|place=Beograd|language=sr|date=1986|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Posredno je to vplivalo na upor Srbov na Hrvaškem, pa tudi na poznejše krvavo dogajanje ob [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]]. V zvezi s tem je hotelo dati svoj prispevek tudi uredništvo Pravoslavja ter pisati o domnevnem „genocidu nad Srbi med Drugo svetovno vojno“, vendar je patriarh German presodil, da naj se verski list ne meša v dnevno politiko ter je pisanje prepovedal<ref>{{Cite book|last=|first=|authorlink=|title=Православље, бр.1322, 15. април, 55 година Православља - новина Српске Патријаршије|year=2022|url=|publisher=СПЦ|pages=32—34|location=Београд}}</ref>. === Bolezen, smrt in spomin === Ko si je leta 1989 zlomil kolk, se je začela bolezen, ki je trajala do konca njegovega življenja. Njegove dolžnosti je prevzel zagrebško-ljubljanski metropolit Jovan, ki je bil 30. junija istega leta imenovan za varuha prestola srbskega patriarha. Patriarh German je bil 30. novembra 1990 zaradi dolgotrajne hude bolezni, ki jo je potrdila strokovna ugotovitev zdravniškega konzilija Vojaško-medicinske akademije, upokojen s sklepom Sveta Srbske pravoslavne cerkve, nakar so se hierarhi odločili na izvolitev novega patriarha.<ref>{{cite web |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |title=Изабран нови Патријарх |date= |website= |publisher= |access-date=4. maj 2014 |archive-date=4. maj 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504224533/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |url-status= }}</ref> Naslednjega dne, 1. decembra, ko je bil patriarh German še živ, je bil izvoljen novi patriarh – nekdanji raško-prizrenski škof [[Pavel Stojčević|Pavel]]. Umrl je 27. avgusta 1991 v Beogradu. Pokopan je bil 30. avgusta v [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkvi sv. Marka v Beogradu]] na levi strani ladje, nasproti grobnice cesarja Dušana Silnega. German je bil eden najdlje delujočih poglavarjev SPC in najdalje vladajoči med srbskimi patriarhi po njeni združitvi 1920. leta. Le njegov daljni predhodnik, cerkveni poglavar Pajsij I. (1614-1647) je upravljal srbsko Cerkev leto več, to je 33 let. Vrhovni poglavar Srbske pravoslavne cerkve je bil 32 let in je umrl naravne smrti ter ni doživel žalostne usode treh njegovih predhodnikov, da se jih še zmeraj držijo [[teorija zarote|teorije zarote]] z bolj ali manj utemeljenimi sumi, da so bili umorjeni. === Spomin === O življenju patriarha Germana je bilo napisanega veliko; pisal je predvsem Milan D. Janković v svoji knjigi „Srbski patriarh German v svojem življenju in boju za spominski hram“ in Veljko Đurić Mišina v svoji knjigi „German Đorić: Patriarh v pobožanstvenem času, 1-2“. V Veliki Drenovi so mu postavili tri metre visok spomenik leta 2022.<ref>{{cite news |last1=Бабовић |first1=С. |title=ПАТРИЈАРХ ГЕРМАН ВИСОК ТРИ МЕТРА: Погледајте како изгледа споменик код Трстеника |url=https://www.novosti.rs/srbija/vesti/1094953/patrijarh-german-visok-tri-metra-pogledajte-kako-izgleda-spomenik-kod-trstenika-foto |access-date=12. 3. 2022 |work=Вечерње новости |date=10. 3. 2022}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] fuatxwq4z36flth3tethx06pw30vylw 10 605423 6709319 2026-07-10T15:39:24Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage}} {{High-use}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --> This is the {{tl|pipe}} meta-template. It looks like this: {{pipe}} This template should be used if you want to {{em|see}} a vertical bar character as part of the final article. To simply delay the interpretation of a vertical bar as wikitext, use {{tn|!}}. This template uses the {{mono|<nowiki>&amp;#124;</nowiki>}} List of XML and HTML character ent...« 6709319 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{High-use}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --> This is the {{tl|pipe}} meta-template. It looks like this: {{pipe}} This template should be used if you want to {{em|see}} a vertical bar character as part of the final article. To simply delay the interpretation of a vertical bar as wikitext, use {{tn|!}}. This template uses the {{mono|<nowiki>&amp;#124;</nowiki>}} [[List of XML and HTML character entity references|decimal code]] for the [[vertical bar]] (or pipe character) so that its usage doesn't cause problems when it is used inside a [[Help:Template|template]]. This situation most commonly arises when the title of a cited reference contains a pipe character instead of a hyphen or dash (e.g. [http://www.xbox.com/ Xbox.com {{pipe}} Xbox.com Home]). <code>{{tl|Pipe}}</code> is easier to remember and clearer than an unadorned {{mono|<nowiki>&amp;#124;</nowiki>}}. Please do not use the Unicode [[&#448;|{{mono|<nowiki>&amp;#448;</nowiki>}}]] (which produces &#448;) since that does not work in all web browsers. It is also slightly smaller than &#124;. === Alternative names === The following names redirect here and can be used as alternative names for this template: * {{tl|vbar}} * {{tl|verti-bar}} * {{tl|vertical bar}} * {{tl|vertical line}} * {{tl|vertical slash}} === See also === {{escape template list}} * {{tn|'}} - Used to encode apostrophe to keep it separate from <code><nowiki>''</nowiki></code> and <code><nowiki>'''</nowiki></code> markup. <includeonly>{{Sandbox other||<!-- CATEGORIES HERE, THANKS --> [[Kategorija:Znakovne predloge|{{PAGENAME}}]]}}</includeonly> kho3sj4621b92sg2pwsdelfocurp84f 14 605424 6709334 2026-07-10T15:59:51Z Sporti 5955 n 6709334 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[SV Rapid Lienz|SV Rapida Lienz]]}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Avstriji|Rapid Lienz]] 0q2385k91easbi9krj3tm9dswyoyf0v 0 605425 6709338 2026-07-10T16:02:54Z Shabicht 3554 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars...« 6709338 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. === Zvonik in zvonovi === === Cerkvene orgle === ====Zgodovina==== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ===Novi instrument=== Novi instrument po mehanskem principu, s 762 piščalmi, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala tudi gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot [[zvonik|zvonika]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] 2xbm6o1fksdwtqq9tuvy8vp29yc1r1u 6709340 6709338 2026-07-10T16:04:42Z Shabicht 3554 6709340 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== Novi instrument po mehanskem principu, s 762 piščalmi, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala tudi gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot [[zvonik|zvonika]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] hadwzb2mc1olni0ych567j3iav1jteb 6709341 6709340 2026-07-10T16:05:47Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6709341 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== Novi instrument po mehanskem principu, s 762 piščalmi, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala tudi gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot [[zvonik|zvonika]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] 8iphirhkz1lqfb7pfvcfsifsego6u06 6709345 6709341 2026-07-10T16:11:29Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6709345 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt= | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji niso prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj bogato baročno opremljena. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== Novi instrument po mehanskem principu, s 762 piščalmi, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala tudi gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot [[zvonik|zvonika]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] h51b4y62bruhfe21l55z0ip7nfa0l89 6709354 6709345 2026-07-10T16:27:27Z Shabicht 3554 6709354 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Župnijska cerkev sv. Duha v Ločah | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} lok o razglasitvi kulturnih spomenikov in spomenikov oblikovane narave v Občini Slovenske Konjice Predpisi povezava: Ur.l. RS, št. 50/98-2295 Stanje podatka: 10-07-2026 EID: 1-03111 EŠD: 3111 Zvrst: stavbe Tip: sakralna stavbna dediščina Obseg: objekt Gesla: župnijska cerkev, sv. Duh Opis: Gotska cerkev, dozidana v drugi polovici 17. stol., barokizirana med leti 1709 - 1734. Enoladijska s stranskima kapelama. Oratorij dozidan 1890. Oltarja iz let 1760 - 1770 pripisani J. Holzingerju. Lokacija opis: Orientirana cerkev stoji v zahodnem delu naselja, ob cesti Žiče - Poljčane. Datacija: druga četrtina 15. stol., 1430, druga polovica 17. stol., prva polovica 18. stol., 1709-1734, zadnja četrtina 19. stol., 1890 Naselje: LOČE Občina: SLOVENSKE KONJICE OE ZVKDS: ZVKDS OE Celje Opombe: opombe Površina v m²: 411.38 Površina v km²: 0 '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== Novi instrument po mehanskem principu, s 762 piščalmi, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala tudi gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot [[zvonik|zvonika]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] jgxpthpxqrmndnbmwdpobtxmqs4fzv5 6709356 6709354 2026-07-10T16:28:26Z Shabicht 3554 6709356 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = Cerkev svetega Duha v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Župnijska cerkev sv. Duha v Ločah | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== Novi instrument po mehanskem principu, s 762 piščalmi, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala tudi gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot [[zvonik|zvonika]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] duwasgws06b5cl8mwmqdodatsb4tp4u 6709358 6709356 2026-07-10T16:30:04Z Shabicht 3554 6709358 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = Župnijska cerkev sv. Duha v Ločah | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Župnijska cerkev sv. Duha v Ločah | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== Novi instrument po mehanskem principu, s 762 piščalmi, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala tudi gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot [[zvonik|zvonika]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] bjgnm1moeelr0y44fvf350foeoky0fi 6709359 6709358 2026-07-10T16:30:25Z Shabicht 3554 6709359 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Župnijska cerkev sv. Duha v Ločah | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== Novi instrument po mehanskem principu, s 762 piščalmi, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala tudi gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot [[zvonik|zvonika]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] dvb8i1cs46oghiyvdvixocxy4gvgpuq 6709361 6709359 2026-07-10T16:31:26Z Shabicht 3554 6709361 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== Novi instrument po mehanskem principu, s 762 piščalmi, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala tudi gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot [[zvonik|zvonika]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] pgrgkpxfmg9zvoo74emadxnjcuzlcw2 6709366 6709361 2026-07-10T16:35:58Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6709366 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== [[Slika:Loče orgle.jpg|250px|thumb|desno|Orgle iz 1905 in pevski kor pred prenovo]] V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== Novi instrument po mehanskem principu, s 762 piščalmi, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala tudi gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot [[zvonik|zvonika]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] t1i4o58vlzti5cq0jg93ynrywlxa4ab 6709368 6709366 2026-07-10T16:36:35Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6709368 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== [[Slika:Loče orgle.jpg|180px|thumb|levo|Orgle iz 1905 in pevski kor pred prenovo]] V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== Novi instrument po mehanskem principu, s 762 piščalmi, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala tudi gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot [[zvonik|zvonika]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] trfi93ii7q4wnxjio0xvr68a5avldm2 6709372 6709368 2026-07-10T16:44:21Z Shabicht 3554 /* Novi instrument */ 6709372 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== [[Slika:Loče orgle.jpg|180px|thumb|levo|Orgle iz 1905 in pevski kor pred prenovo]] V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== Novi instrument po mehanskem principu, ki ima 762 piščali, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala tudi gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot [[zvonik|zvonika]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] 7lo36p7tdc8bx9lavr45hiakoato0dw 6709375 6709372 2026-07-10T16:48:21Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6709375 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== [[Slika:Loče orgle.jpg|150px|thumb|levo|Orgle iz 1905 in pevski kor pred prenovo]] V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== Novi instrument po mehanskem principu, ki ima 762 piščali, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala tudi gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot [[zvonik|zvonika]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] a7l2fo27jkrr9wshq7nd46880dzxkbg 6709376 6709375 2026-07-10T16:51:46Z Shabicht 3554 /* Novi instrument */ 6709376 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== [[Slika:Loče orgle.jpg|150px|thumb|levo|Orgle iz 1905 in pevski kor pred prenovo]] V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== [[Slika:Loče orgle.jpg|200px|thumb|desno|nove orgle in pevski kor po prenovi]] Novi instrument po mehanskem principu, ki ima 762 piščali, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala tudi gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot [[zvonik|zvonika]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] 4176rdlzg3o8y3fpzenaobknv7s48ua 6709378 6709376 2026-07-10T16:52:11Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6709378 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== [[Slika:Loče orgle.jpg|200px|thumb|desno|nove orgle in pevski kor po prenovi]] Novi instrument po mehanskem principu, ki ima 762 piščali, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala tudi gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija tako orgel kot [[zvonik|zvonika]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] 5nbuchs0iqdfvkxwkeomog8bae5eft5 6709380 6709378 2026-07-10T16:54:44Z Shabicht 3554 /* Novi instrument */ 6709380 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== [[Slika:Loče orgle.jpg|200px|thumb|desno|nove orgle in pevski kor po prenovi]] Novi instrument po mehanskem principu, ki ima 762 piščali, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala še gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija, tudi v [[zvonik|zvoniku]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] mj2akzreuep80jds7qcth9wrjs1kedm 6709382 6709380 2026-07-10T17:00:36Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6709382 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle v Ločah leta [[1824]] izdelal Matija Krainz iz [[Gradec|Gradca]], ker so sčasoma dotrajale, je druge leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse kositrne piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== [[Slika:Loče orgle.jpg|200px|thumb|desno|nove orgle in pevski kor po prenovi]] Novi instrument po mehanskem principu, ki ima 762 piščali, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala še gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija, tudi v [[zvonik|zvoniku]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] ati4tfiwdddnj356k6vz5b5iabexdfu 6709383 6709382 2026-07-10T17:01:05Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6709383 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle v Ločah leta [[1824]] izdelal Matija Krainz iz [[Gradec|Gradca]], ker so sčasoma dotrajale, je druge leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse [[Kositer|kositrne]] piščali, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== [[Slika:Loče orgle.jpg|200px|thumb|desno|nove orgle in pevski kor po prenovi]] Novi instrument po mehanskem principu, ki ima 762 piščali, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala še gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija, tudi v [[zvonik|zvoniku]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] aqznutkxwlc4vb888ulowbfxipwglcl 6709384 6709383 2026-07-10T17:03:01Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6709384 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle v Ločah leta [[1824]] izdelal Matija Krainz iz [[Gradec|Gradca]], ker so sčasoma dotrajale, je druge leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse [[Kositer|kositrne]] piščali, ki so jih kasneje nadomestili z drugimi, vendar iz pocinkane pločevine, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== [[Slika:Loče orgle.jpg|200px|thumb|desno|nove orgle in pevski kor po prenovi]] Novi instrument po mehanskem principu, ki ima 762 piščali, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala še gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija, tudi v [[zvonik|zvoniku]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] rf39it3ijysntfbgsdxr9b13ibne985 6709386 6709384 2026-07-10T17:04:43Z Shabicht 3554 /* Novi instrument */ 6709386 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle v Ločah leta [[1824]] izdelal Matija Krainz iz [[Gradec|Gradca]], ker so sčasoma dotrajale, je druge leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse [[Kositer|kositrne]] piščali, ki so jih kasneje nadomestili z drugimi, vendar iz pocinkane pločevine, do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== [[Slika:Loče orgle.jpg|200px|thumb|desno|nove orgle in pevski kor po prenovi]] Novi instrument, delujoč po po mehanskem principu, ki ima 762 piščali, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala še gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija, tudi v [[zvonik|zvoniku]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] 50xqjb1goszxuwm2l9hv2zzfd5lkbu4 6709396 6709386 2026-07-10T17:14:59Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6709396 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] je vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi. == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle v Ločah leta [[1824]] izdelal Matija Krainz iz [[Gradec|Gradca]], ker so sčasoma dotrajale, je druge leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse [[Kositer|kositrne]] piščali, ki so jih kasneje nadomestili z drugimi, vendar iz pocinkane pločevine. Do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== [[Slika:Loče orgle.jpg|200px|thumb|desno|nove orgle in pevski kor po prenovi]] Novi instrument, delujoč po po mehanskem principu, ki ima 762 piščali, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala še gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija, tudi v [[zvonik|zvoniku]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] swn7z6iez9i59t7y9j9dddft6crxcq7 6709397 6709396 2026-07-10T17:17:02Z Shabicht 3554 6709397 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi pokopališče. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] naj bi vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi.{{Citation needed|date=July 2026}} == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle v Ločah leta [[1824]] izdelal Matija Krainz iz [[Gradec|Gradca]], ker so sčasoma dotrajale, je druge leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse [[Kositer|kositrne]] piščali, ki so jih kasneje nadomestili z drugimi, vendar iz pocinkane pločevine. Do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== [[Slika:Loče orgle.jpg|200px|thumb|desno|nove orgle in pevski kor po prenovi]] Novi instrument, delujoč po po mehanskem principu, ki ima 762 piščali, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala še gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija, tudi v [[zvonik|zvoniku]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] lwqxx84hbrm5gi4vm8ersh9grbgidxs 6709398 6709397 2026-07-10T17:24:18Z Shabicht 3554 6709398 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi [[pokopališče]]. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] naj bi vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi.{{Citation needed|date=July 2026}} == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle v Ločah leta [[1824]] izdelal Matija Krainz iz [[Gradec|Gradca]], ker so sčasoma dotrajale, je druge leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse [[Kositer|kositrne]] piščali, ki so jih kasneje nadomestili z drugimi, vendar iz pocinkane pločevine. Do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== [[Slika:Loče orgle.jpg|200px|thumb|desno|nove orgle in pevski kor po prenovi]] Novi instrument, delujoč po po mehanskem principu, ki ima 762 piščali, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala še gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija, tudi v [[zvonik|zvoniku]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdne flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] euxqx60ngl9synedxfwczyv8h0qlyhh 6709401 6709398 2026-07-10T17:27:01Z Shabicht 3554 /* Dispozicija (izbor registrov) */ 6709401 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi [[pokopališče]]. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] naj bi vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi.{{Citation needed|date=July 2026}} == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle v Ločah leta [[1824]] izdelal Matija Krainz iz [[Gradec|Gradca]], ker so sčasoma dotrajale, je druge leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse [[Kositer|kositrne]] piščali, ki so jih kasneje nadomestili z drugimi, vendar iz pocinkane pločevine. Do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== [[Slika:Loče orgle.jpg|200px|thumb|desno|nove orgle in pevski kor po prenovi]] Novi instrument, delujoč po po mehanskem principu, ki ima 762 piščali, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala še gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija, tudi v [[zvonik|zvoniku]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdna flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 10. julija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] 5d0fewlnf2l9yf9ga41s41wliudbkpj 6709402 6709401 2026-07-10T17:28:00Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6709402 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi [[pokopališče]]. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] naj bi vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi.{{Citation needed|date=July 2026}} == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle v Ločah leta [[1824]] izdelal Matija Krainz iz [[Gradec|Gradca]], ker so sčasoma dotrajale, je druge leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse [[Kositer|kositrne]] piščali, ki so jih kasneje nadomestili z drugimi, vendar iz pocinkane pločevine. Do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== [[Slika:Loče orgle.jpg|200px|thumb|desno|nove orgle in pevski kor po prenovi]] Novi instrument, delujoč po po mehanskem principu, ki ima 762 piščali, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala še gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija, tudi v [[zvonik|zvoniku]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdna flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 14. junija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] g7m79aan0ihf5zg18j4ajvoi2wcln0e 6709434 6709402 2026-07-10T18:54:20Z Shabicht 3554 /* Novi instrument */ 6709434 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi [[pokopališče]]. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] naj bi vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi.{{Citation needed|date=July 2026}} == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med leti 1709 - 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760 - 1770 sta pripisana [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle v Ločah leta [[1824]] izdelal Matija Krainz iz [[Gradec|Gradca]], ker so sčasoma dotrajale, je druge leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse [[Kositer|kositrne]] piščali, ki so jih kasneje nadomestili z drugimi, vendar iz pocinkane pločevine. Do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== [[Slika:Loče orgle.jpg|230px|thumb|desno|nove orgle in pevski kor po prenovi]] Novi instrument, delujoč po po mehanskem principu, ki ima 762 piščali, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala še gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija, tudi v [[zvonik|zvoniku]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdna flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 14. junija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] hfp0nsw4kw5inhcjxs32ykk78pj9mzy 6709482 6709434 2026-07-10T22:06:51Z Marko3 1829 6709482 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = Župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi [[pokopališče]]. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]]. Leta [[1776]] naj bi vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi.{{Citation needed|date=July 2026}} == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med letoma 1709 in 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760–1770 pripisujejo [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle v Ločah leta [[1824]] izdelal Matija Krainz iz [[Gradec|Gradca]], ker so sčasoma dotrajale, je druge leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse [[Kositer|kositrne]] piščali, ki so jih kasneje nadomestili z drugimi, vendar iz pocinkane pločevine. Do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== [[Slika:Loče orgle.jpg|230px|thumb|desno|Nove orgle in pevski kor po prenovi]] Novi instrument, delujoč po po mehanskem principu, ki ima 762 piščali, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala še gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija, tudi v [[zvonik|zvoniku]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdna flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 14. junija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] b601kvtav028rd3mdatcla88b83kr9a 6709554 6709482 2026-07-11T08:24:29Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6709554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Duha v Ločah | fullname = | image =Loče, cerkev.jpg | imagealt = | caption = Župnijska cerkev sv. Duha | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Duh]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 411,38 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]] | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Loče pri Poljčanah - Cerkev sv. Duha | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=3111 | lokacija = [[Loče, Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev sv. Duha v Ločah''' je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Loče pri Poljčanah|Župnije Loče pri Poljčanah]]. Cerkev stoji v središču naselja [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], nedaleč je tudi [[pokopališče]]. ==Zgodovina== Cerkev Svetega Duha v Ločah se v pisnih virih prvič omenja leta [[1434]].{{sfn|Stegenšek|1909|p=152}} Leta [[1776]] naj bi vasica Loče pogorela do tal in ognjeni zublji naj bi tedaj ne prizanesli niti cerkvi.{{Citation needed|date=July 2026}} == Arhitektura== Cerkev v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]] je bila dozidana v drugi polovici 17. stol., notranjost pa barokizirana med letoma 1709 in 1734. Gre za [[cerkvena ladja|enoladijsko cerkev]] z dvema stranskima kapelama. ===Notranja oprema=== Na zunaj preprosta belo ometana cerkev je znotraj dokaj bogato baročno opremljena. Oltarja iz let 1760–1770 pripisujejo [[Jožef Holzinger|Jožefu Holzingerju]]. == Zvonik in zvonovi == == Cerkvene orgle == ===Zgodovina=== V ohranjenih župnijskih virih je zapisano, da je cerkvene orgle v Ločah leta [[1824]] izdelal Matija Krainz iz [[Gradec|Gradca]], ker so sčasoma dotrajale, je druge leta [[1905]] postavil orglar Jozef Brandl, ki se je leta 1893 iz [[Bavarska|Bavarske]] preselil v [[Maribor]], kjer je izdeloval poleg orgel tudi harmonije in [[Klavir|klavirje]]. Med [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] so vojaške oblasti na orglah dale odstraniti vse [[Kositer|kositrne]] piščali, ki so jih kasneje nadomestili z drugimi, vendar iz pocinkane pločevine. Do današnjih dni se je tako dokaj nespremenjena ohranila samo prvotna orgelska omara oz. prospekt.<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> ==Novi instrument== [[Slika:Loče orgle.jpg|230px|thumb|desno|Nove orgle in pevski kor po prenovi]] Novi instrument, delujoč po po mehanskem principu, ki ima 762 piščali, od tega 625 kovinskih in 137 lesenih, je leta 2025 izdelalo orglarstvo Matjaž Sodin, ki je poleg tega opravilo še rekonstrukcijo neoklasicistične orgelske omare ter tudi [[Kor (empora)|korne ograje]].<ref name="Nove orgle2">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Opis novih orgel|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=19 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Prenova je obsegala še gradnjo nova betonske plošče pevske empore, prenovilo se je tako stopnišče kot stopnice zvonika, uredila se je elektrifikacija, tudi v [[zvonik|zvoniku]].<ref name="Nove orgle1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Konservatorsko restavratorski poseg|journal=prospekt Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Duha v Ločah |volume= |issue=Junij 2025 |pages=18 |publisher=Jože Brezovnik, župnik |doi= |url= |accessdate= }}</ref> === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual I (C-g3) ---- |- | 01. || Principal || 8' |- | 02. || Burdon || 8' |- | 03. || Oktava || 4' |- | 04. || Cevna flavta || 4' |- | 05. || Superoktava || 2' |- | 06. || Mikstura III || 1 1/3' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Manual II (C-g3) ---- |- | 07. || Kopula || 8' |- | 08. || Salicional || 8' |- | 09. || Gamsov rog || 4' |- | 10. || Kvinta || 2 2/3' |- | 11. || Gozdna flavta || 2' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | Pedal (C-f1) ---- |- | 12. || Subbas || 16' |- | 13. || Bordunal || 8' |- |- |} |} '''ZVEZE:'''<br>II-I<br>I-P<br>II-P == Sklici== {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] |year=1909 |title= ''Konjiška dekanija'' |publisher= |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author1=[[Anton Ožinger|Ožinger, Anton]]| author2=Pajk, Ivan |year= |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije |publisher= |isbn= |cobiss=38788353 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=[[Marijan Zadnikar|Zadnikar, Marijan]] |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družva Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://slocerkve.si/cerkve/ee68344a-7347-49c8-8017-e7daa307640b Cerkev sv. Duha v Ločah na Slocerkve.si] pridobljeno 10. julija 2026 * [https://www.druzina.si/clanek/nove-orgle-v-locah-pri-poljcanah Nove orgle v Ločah] pridobljeno 14. junija 2026 == Glej tudi == * [[Župnija Loče pri Poljčanah]] {{reli-struct-stub}} {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Duh, Loče]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Loče]] iewxxjdnnzcrecn0ayixojf8vlv0k5y 14 605426 6709348 2026-07-10T16:15:58Z Sporti 5955 n 6709348 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[FC Preding]]a}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Avstriji|Preding]] ir691dr0bi8ik3wgp84v3c8ea0svxhh 0 605427 6709373 2026-07-10T16:45:30Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6709373 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Romandija | native_name = {{native name|fr|Romandie}}<br>{{native name|frp|Romandia}}<br>{{native name|de|Welschland}}<br>{{native name|it|Romandia}}<br>{{native name|rm|Romanda}} | settlement_type = Kulturna regija [[Švica|Švice]] | image_map = Sprachen CH 2000 EN.svg | map_caption = Razširjenost jezikov v Švici do leta 2000. Romanščina je prikazana z zeleno barvo. | demographics_type1 = Demografija | demographics1_title1 = jeziki | demographics1_info1 = [[francoščina]] (švicarska francoščina) | area_total_km2 = 8284 | population_as_of = 2019 | population_total = 1.951.187 | population_density_km2 = 235 | seat_type = največje mesto | seat = [[Ženeva]] | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Švica]] | subdivision_type2 = [[Kantoni Švice]] | subdivision_name2 = [[kanton Ženeva]]<br>[[kanton Jura|Jura]]<br>[[kanton Neuchâtel|Neuchâtel]]<br>[[kanton Vaud]] | subdivision_type3 = Deli kantonov | subdivision_name3 = [[Bernska Jura]] ([[kanton Bern|Berne]]) <br>zahodni Fribourg ([[kanton Fribourg|Fribourg]])<br>Spodnji Valais ([[kanton Valais]]) }} '''Romandija'''<ref group="note">({{langx|fr|Romandie}} ali {{lang|fr|Suisse romande}}; {{langx|frp|Romandia}} ali {{lang|frp|Suisse romanda}}) pred prvo svetovno vojno, izraz francoska Švica ({{langx|fr|Suisse française}}) je bil [https://pages.rts.ch/emissions/geopolitis/5334326-suisse-francaise-suisse-romande-le-virage-de-14-18.html tudi v uporabi]. ({{langx|de|Romandie}} {{IPA|de|ʁomɑ̃ˈdiː||audio=De-Romandie.ogg}} ali {{lang|de|Welschland}}, {{langx|it|Romandia}}, {{langx|rm|Romanda}})</ref> je francosko govoreča zgodovinska in kulturna regija [[Švica|Švice]]. Leta 2020 je v Romandiji živelo približno 2 milijona ljudi oziroma 22,8 % švicarskega prebivalstva.<ref>{{Citation |url=http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/fr/index/themen/01/02/blank/data/01.Document.67224.xls |title=Bilan de la population résidante permanente (total) selon les districts et les communes |publisher=Statistique suisse |access-date=21 December 2010 |format=XLS |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110806213408/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/fr/index/themen/01/02/blank/data/01.Document.67224.xls |archive-date=6 August 2011}}</ref> Večina romandijskega prebivalstva živi v zahodnem delu države, zlasti v regiji Arc Lémanique ob [[Ženevsko jezero|Ženevskem jezeru]], ki povezuje [[Ženeva|Ženevo]], [[kanton Vaud]] in Spodnji Valais. [[Francoščina]] je edini uradni jezik v štirih švicarskih kantonih: [[kanton Ženeva]], [[kanton Vaud]], [[kanton Neuchâtel|Neuchâtel]] in [[kanton Jura]]. Poleg tega imata francoščina in nemščina status souradnega jezika v treh kantonih: [[kanton Fribourg]]/Freiburg, [[kanton Valais]]/Wallis in [[kanton Bern]]/Bern. == Ime == Pridevnik {{lang|fr|romand}} (ženski rod {{lang|fr|romande}}) je regionalna narečna različica besede '{{lang|fr|roman}} (sodobna francoščina {{lang|fr|romain}}, tj. 'rimski'), ki se je v stari francoščini uporabljala kot izraz za galsko-romanske ljudske jezike. Uporabo pridevnika ''romand'' (z neetimološko končnico ''-d'') v zvezi s francosko-provansalskimi narečji lahko zasledimo v 15. stoletju; kot ''romant'' je zabeležen v dokumentu, napisanem v [[Fribourg]]u leta 1424, in se v 17. in 18. stoletju uveljavi v Vaudu in Fribourgu; v Ženevi je bil sprejet v 19. stoletju, vendar se njegova uporaba ni nikoli razširila zunaj območja današnje francosko govoreče Švice. Izraz {{lang|fr|Suisse romande}} se je pogosto uporabljal od [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]];<ref>{{cite AV media |url=http://www.rts.ch/emissions/geopolitis/5334328-suisse-francaise-suisse-romande-le-virage-de-14-18.html |title=Suisse française, Suisse romande: le virage de 14–18? |publisher=Radio Télévision Suisse |date=8 December 2013 }}</ref> pred prvo svetovno vojno in v 19. stoletju se je uporabljal izraz {{lang|fr|Suisse française}} 'francoska Švica', ki je odražal kulturni in politični prestiž Francije (kanton Vaud je [[Napoleon]] ustvaril iz nekdanjih bernskih podložnih ozemelj, medtem ko so bili Ženeva, Valais in Jura celo za kratek čas priključeni Franciji kot departmaji Léman, Simplon in Mont-Terrible). Suisse romande se uporablja v nasprotju s {{lang|fr|Suisse alémanique}} ('alemanska Švica'), izrazom za alemansko nemško govorečo Švico. Po analogiji je nastal izraz {{lang|fr|Suisse italienne}} ('italijanska Švica'), ki je sestavljen iz [[Ticino|Ticina]] in dela [[Graubünden]]a. V švicarski nemščini je francosko govoreča Švica znana kot {{lang|de|Welschland}} ali {{lang|de|Welschschweiz}}, francosko govoreči Švicarji pa kot {{lang|de|Welsche}}, pri čemer se uporablja stari germanski izraz za negermanske govorce. Izraza Welschland in Welschschweiz se uporabljata tudi v pisni švicarski standardni nemščini, vendar se v bolj formalnem kontekstu včasih zamenjata za {{lang|de|französischsprachige Schweiz}} ('francosko govoreča Švica') ali {{lang|de|französische Schweiz}} ('francoska Švica'). Preprost {{lang|de|Westschweiz}} 'zahodna Švica' se lahko uporablja tudi kot ohlapen sinonim. == Politika == ''Romandija'' ni uradna teritorialna delitev Švice, tako kot ni jasne jezikovne meje. Na primer, precejšnji deli kantona Fribourg in zahodnega kantona Bern so tradicionalno dvojezični, najbolj izrazito v Seelandu okoli jezer Morat, Neuchâtel in Bienne (Biel). Francoščina je edini uradni jezik v štirih švicarskih kantonih: Ženeva, Vaud, Neuchâtel in Jura; in souradni jezik – skupaj z nemščino – v kantonih Valais, Bern<ref>{{Cite web|title=Langues officielles (Un canton – deux langues) Chancellerie d'Etat - Canton de Berne|url=https://www.sta.be.ch/sta/fr/index/ein_kanton-zwei_sprachen/ein_kanton-zwei_sprachen/amtssprachen.html|access-date=26 June 2020|website=www.sta.be.ch}}</ref> in Fribourg,<ref>{{Cite web|title=Fribourg, le canton à la couture des langues|url=https://www.fr.ch/institutions-et-droits-politiques/statistiques/fribourg-le-canton-a-la-couture-des-langues|access-date=26 June 2020|website=www.fr.ch|language=fr}}</ref> francosko govoreči predstavljajo večino prebivalstva v regijah Spodnji Valais, Bernska Jura in frankofonski Fribourg (»francosko govoreči Fribourg«). Bernska Jura je upravna delitev kantona Bern,<ref>{{Cite web|title=Jura bernois (La Direction) Direction de l'intérieur et de la justice - Canton de Berne|url=https://www.jgk.be.ch/jgk/fr/index/direktion/organisation/rsta/gemeinden_regierungsstatthalteraemter/jura_bernois.html|access-date=26 June 2020|website=www.jgk.be.ch}}</ref> medtem ko sta drugi dve neformalni veroizpovedi. {| class="wikitable" style="text-align: center; margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" | colspan="7" |Francoščina je edini uradni jezik v naslednjih kantonih: |- ! scope="col" |[[Flags and coats of arms of cantons of Switzerland|Arms]]<ref name=":7" group="note">Cantonal coats of arms shown with cantonal heraldic colors (''Standesfarben'').</ref><ref>Louis, Mühlemann, ''Wappen und Fahnen der Schweiz, 700 Jahre Confoederatio Helvetica'', Lengnau, 3rd ed. 1991. Swiss Armed Forces, ''Fahnenreglement'', Reglement 51.340 d (2007).[http://www.vtg.admin.ch/internet/vtg/de/home/themen/internationale_kooperation/MP/militaerisches_zeremoniell.parsysrelated1.17761.downloadList.77713.DownloadFile.tmp/51.340dfahnenreglement.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111106084548/http://www.vtg.admin.ch/internet/vtg/de/home/themen/internationale_kooperation/MP/militaerisches_zeremoniell.parsysrelated1.17761.downloadList.77713.DownloadFile.tmp/51.340dfahnenreglement.pdf|date=6 November 2011}}</ref> !kanton ! scope="col" |Pridružil se je Švici ! scope="col" |Glavno mesto ! scope="col" |štev. prebivalcev<br /><ref name=":1" group="note">See references for dates</ref> !površina<br />(km{{sup|2}}) ! scope="col" |gostota<br />(per km{{sup|2}})<br /> |- ![[File:Wappen_Waadt_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Vaud]] ![[kanton Vaud|Vaud]] |1803 | scope="row" |[[Lozana]] |814.762 |3212 |247 |- ![[File:Wappen_Genf_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Geneva]] ![[kanton Ženeva|Geneva]] |1815 |[[Ženeva]] |506.343 |282 |1756 |- ![[File:Wappen_Neuenburg_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Neuchâtel]] ![[kanton Neuchâtel|Neuchâtel]] |1815/1857 | scope="row" |[[Neuchâtel]] |175,894 |802 |222 |- ![[File:Wappen_Jura_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Jura]] ![[kanton Jura|Jura]] |1979 | scope="row" |[[Delémont]] |73.709 |839 |87 |- | colspan="7" |Three regions located in French-German bilingual cantons have a French-speaking majority: |- !Regija !kanton !Pridružil se je Švici !največje mesto !štev. prebivalcev <ref name=":1" group="note" /> !površina<br />(km{{sup|2}}) !gostota<br />(per km{{sup|2}})<br /> |- ![[kanton Fribourg|Fribourg frankofonski]]<ref name=":3" group="note">Dve tretjini prebivalcev kantona Fribourg govori francosko. V vseh okrožjih kantona je francosko govoreče večino, razen v okrožjih See in Sense.</ref> |Fribourg/Freiburg |1481 |[[Fribourg|Fribourg/Freiburg]] |235.069<ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.pxweb.bfs.admin.ch/pxweb/de/px-x-0102020000_201|title=PX-Web - Tabelle wählen|website=www.pxweb.bfs.admin.ch|access-date=22 June 2019}}</ref><ref name=":4" group="note">Only districts with a French-speaking majority included.</ref> |1264<ref>{{Cite web|url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/kataloge-datenbanken/tabellen.assetdetail.1420913.html|title=Arealstatistik Land Cover - Kantone und Grossregionen nach 6 Hauptbereichen - 1979-1985, 1992-1997, 2004-2009 {{!}} Tabelle|last=Statistik|first=Bundesamt für|date=24 November 2016|website=Bundesamt für Statistik|language=de|access-date=22 June 2019}}</ref><ref name=":4" group="note" /> |186 |- !Spodnji Valais<ref name=":5" group="note">90 % govorcev francoščine. Regija vključuje 8 od 13 okrožij kantona Valais..</ref> |[[kanton Valais|Valais/Wallis]] |1815 |[[Martigny]] |122.718<ref name=":0" /> |1344 |91 |- ![[Bernska Jura]]<ref name=":6" group="note">90 % francosko govorečih. Bernska Jura je od leta 2010 upravno okrožje kantona Bern.</ref> |[[kanton Bern|Bern]] |1814 |[[Moutier]] |53.721<ref>{{Cite web|date=2018|title=Statistiques|url=https://www.conseildujurabernois.ch/fr/actualites/statistiques/|website=Conseil du Jura Bernois|access-date=26 June 2020|archive-date=4 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204105953/https://www.conseildujurabernois.ch/fr/actualites/statistiques/|url-status=dead}}</ref> |541 |99 |- ! colspan="3" |Romandija !Ženeva !1.951.187 !8284 !235 |} == Geografija == Jezikovna meja med francoščino in nemščino je znana kot {{lang|de|[[Röstigraben]]}} (dobesedno 'rösti jarek', v švicarski francoščini povzet kot {{lang|fr|barrière de rösti}}). Izraz je šaljivega izvora in se nanaša tako na geografsko delitev kot na zaznane kulturne razlike med romandijci in nemško govorečo švicarsko večino. Izraz izvira iz obdobja prve svetovne vojne, vendar je v splošno rabo vstopil v 1970-ih v kontekstu takrat močnega jurskega separatizma. Jezikovna meja seka Švico od severa proti jugu in tvori vzhodno mejo kantona Jura, nato pa zajema Bernsko Juro, kjer se meja razcepi in vključuje številne dvojezične skupnosti, med katerimi je največja Biel/Bienne. Nato sledi meji med Neuchâtelom in Bernom ter se obrne proti jugu proti Moratu, kjer spet prečka območje tradicionalnega dvojezičnosti, vključno s skupnostma Morat in Fribourg. Kanton Fribourg deli na zahodno francosko govorečo večino in vzhodno nemško govorečo manjšino ter nato sledi vzhodni meji Vauda z zgornjo dolino Saane/Sarine v Bernski Oberland. Meja pri Les Diablerets prečka Visoke Alpe in nato ločuje francosko govoreči Spodnji Valais od alemansko govorečega Zgornjega Valaisa onkraj Sierreja. Nato se ponovno zareže proti jugu v Visoke Alpe in loči Val d'Anniviers od Mattertala. Zgodovinsko gledano je jezikovna meja na Švicarski planoti v zgodnjem srednjem veku bolj ali manj sledila reki [[Aare]] in ločevala [[Burgundija|Burgundijo]] (kjer [[Burgundi]] niso vsiljevali svojega germanskega jezika galsko-rimskemu prebivalstvu) od [[Alemanija|Alemanije]]; v visokem srednjem veku se je meja postopoma premaknila proti zahodu in zdaj bolj ali manj ustreza zahodni meji posesti Zähringerjev, ki so v poznem srednjem veku padle pod bernsko oblast in ne sledi nobenim očitnim topografskim značilnostim. Valais ima ločeno jezikovno zgodovino; tu je bila celotna dolina, kolikor je bila naseljena, galsko-rimsko govoreča, dokler njenih zgornjih delov niso v visokem srednjem veku naselili govorci najvišjih alemanskih jezikov iz Bernskega Oberlanda (glej Walser). == Jezik == Tradicionalno gledano francosko-provansalska ali patois narečja Zgornje Burgundije, prebivalstvo Romandije danes govori različne vrste standardne francoščine. Danes so razlike med švicarsko francoščino in pariško francoščino manjše in večinoma leksikalne, čeprav so ostanki narečnega leksikona ali fonologije lahko bolj izraziti pri govorcih na podeželju. Zlasti nekateri deli švicarske Jure sodelujejo v narečju Frainc-Comtou, ki se govori v regiji [[Franche-Comté]] v Franciji. Od 1970-ih je prišlo do omejenega jezikovnega oživljanja francosko-provansalskih narečij, ki se zdaj pogosto imenujejo ''arpitan'' (neologizem iz 1980-ih, izpeljan iz narečne oblike besede ''alpine''), njihovo območje pa Arpitania. == Kulturna identiteta == Ker jezikovne regije v švicarskem političnem sistemu nimajo pomena, je Romandija ali Zahodna Švica precej razpršena kulturna 'enota', ki jo opredeljuje predvsem skupni jezik. Prebivalci Romandije se imenujejo ''Suisses romands'' ali (na kratko) ''Romands''. To jih izrecno loči od preostalega švicarskega prebivalstva in Francozov. V švicarski nemščini se prebivalci imenujejo Welsche ali Romands; zahodni Švicarji lahko vključujejo tudi nefrancosko govoreče. Čeprav nemško govoreči Švicarji regijo pogosto dojemajo kot kulturno homogeno in s svojo posebno miselnostjo, se Romandi pogosto bolj identificirajo s svojim izvornim kantonom kot z Romandijo. Kulturno identiteto Romandije podpirajo Radio Télévision Suisse in univerze v Ženevi, Fribourgu, Lozani in Neuchâtelu.<ref>[https://www.rts.ch/ RTS - Radio Télévision Suisse ( French Branch ) Website]</ref> [[Slika:Orchestre symphonique genevois.jpg|thumb|Orchestre de la Suisse Romande v ženevski dvorani Victoria Hall]] Zgodovinsko gledano je bila večina Romandije močno [[protestantizem|protestantska]], zlasti [[kalvinizem|kalvinistična]]; Ženeva je bila eno najzgodnejših in najpomembnejših kalvinističnih središč. Vendar je rimskokatolištvo še naprej prevladovalo v Juri, Valaisu in Fribourgu. V zadnjih desetletjih je zaradi znatnega priseljevanja iz Francije in južnoevropskih držav katoličanov mogoče najti po vsej regiji. [[Dirka po Romandiji]] je letni kolesarski dogodek na svetovni turneji UCI, ki pogosto velja za pomembno dirko v pripravi na [[Dirka po Franciji|dirko po Franciji]].<ref>[https://www.tourderomandie.ch/en/ Tour de Romandie Official Website / English /] retrieved May 2026</ref> Röstigraben je bil ločnica med območji v Švici, ki je vplivala tudi na njihovo identiteto. Tisti na zahodu so se bolj zanašali na Francijo glede politik in političnih odločitev.<ref>[https://www.iamexpat.ch/lifestyle/lifestyle-news/what-rostigrahttps://www.iamexpat.ch/lifestyle/lifestyle-news/what-rostigraben-and-why-does-it-matter%20https://www.iamexpat.ch/lifestyle/lifestyle-news/what-rostigraben-and-why-doesben-and-why-does-it-matter What is the Röstigraben and why does it matter? - Retrieved May 2026]</ref> <ref>[https://www.swiss-spectator.ch/the-romandy/ SwissSpectator - Romandy, Switzerland]</ref> == Kultura == Francosko govoreča Švica je jezikovno tesno povezana s kulturnim življenjem sosednje Francije, vendar je tudi močno pod vplivom izmenjav z drugimi jezikovnimi regijami, predvsem z nemško govorečo Švico. Čeprav je regija kulturno zelo raznolika in jo oblikuje množica različnih vplivov, lahko mesti Ženeva in Lozana veljata za splošna kulturni središči francosko govoreče Švice. Ženeva je dom Orchestre de la Suisse Romande, ki redno nastopa v mestni dvorani Victoria Hall in na konservatoriju. V kantonu Vaud vsako leto poteka [[Montreux Jazz Festival]], ki uživa visok mednarodni ugled. Grad Prangins, ki je med mestoma, je tudi dom francosko govoreče podružnice Švicarskega narodnega muzeja. <gallery widths="190" heights="117"> Geneve Palais Eynard 2011-08-05 13 11 32 PICT0103.JPG|Sedež mestne vlade Ženeve (Palais Eynard), največjega mesta v francosko govoreči Švic Lausanne cathedral from gd pont.jpg|Stolnica Notre-Dame v Lozani; prej škofovski sedež, od reformacije naprej glavna protestantska reformirana cerkev v mestu. Biel - Bienne - panoramio (8).jpg|Osrednji trg v mestu Biel, za katerega je značilna arhitektura Gründerzeit iz poznega 19. in začetka 20. stoletja. Neuchatel2.jpg|Pogled na Neuenburg; kolegijska cerkev je zgoraj desno Panorama Fribourg 107.JPG|Pogled na Freiburg; v sredini stolp stolnice sv. Nikolaja, desno pred njim mestna hiša 00 la-chaux-de-fonds3.jpg|Fontaine Monumentale (1888) v La Chaux-de-Fonds je ustrezala ambicijam mesta ob koncu 19. stoletja po "monumentalni" urbanizaciji po pariškem modelu.<ref>{{Internetquelle | url=https://notrehistoire.ch/entries/EgNBpq4q82Z |titel=La Chaux-de-Fonds — La Grande Fontaine |datum=2010-11-22 |sprache=fr |abruf=2021-08-27}}</ref> </gallery> == Opombe == {{Reflist|group=note}} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Charles-Ferdinand Ramuz, ''La Suisse romande, Sociétés coopératives Migros romandes'', copyright Mme Olivieri-Ramuz, Lausanne, 1955. *''Histoire de la littérature en Suisse romande'', vol.4, Lausanne, 1996-1999, republished Geneva, 2015 *Corinne Blanchaud, ''Dictionnaire des écrivains francophones classiques, Belgique, Canada, Québec, Luxembourg, Suisse romande'', Paris, 2013 *Académie de Genève Humbert, ''Nouveau glossaire genevois'', Slatkine, 1983, {{ISBN|2-05-100516-8}}, {{OCLC|715183529}}. == Zunanje povezave == {{Commonscat}} {{Wikivoyage}} {{Coord|46.2000|N|6.1500|E|source:wikidata|display=title}} [[Kategorija:Romandija]] [[Kategorija:Upravna delitev Švice]] py53xcjydzcafbdik8pl9ayy2eogo7l 6709563 6709373 2026-07-11T09:16:17Z Marko3 1829 6709563 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Romandija | native_name = {{native name|fr|Romandie}}<br>{{native name|frp|Romandia}}<br>{{native name|de|Welschland}}<br>{{native name|it|Romandia}}<br>{{native name|rm|Romanda}} | settlement_type = Kulturna regija [[Švica|Švice]] | image_map = Sprachen CH 2000 EN.svg | map_caption = Razširjenost jezikov v Švici do leta 2000. Romanščina je prikazana z zeleno barvo. | demographics_type1 = Demografija | demographics1_title1 = jeziki | demographics1_info1 = [[francoščina]] (švicarska francoščina) | area_total_km2 = 8284 | population_as_of = 2019 | population_total = 1.951.187 | population_density_km2 = 235 | seat_type = največje mesto | seat = [[Ženeva]] | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Švica]] | subdivision_type2 = [[Kantoni Švice]] | subdivision_name2 = [[kanton Ženeva]]<br>[[kanton Jura|Jura]]<br>[[kanton Neuchâtel|Neuchâtel]]<br>[[kanton Vaud]] | subdivision_type3 = Deli kantonov | subdivision_name3 = [[Bernska Jura]] ([[kanton Bern|Berne]]) <br>zahodni Fribourg ([[kanton Fribourg|Fribourg]])<br>Spodnji Valais ([[kanton Valais]]) }} '''Romandija'''<ref group="note">({{langx|fr|Romandie}} ali {{lang|fr|Suisse romande}}; {{langx|frp|Romandia}} ali {{lang|frp|Suisse romanda}}) pred prvo svetovno vojno, izraz francoska Švica ({{langx|fr|Suisse française}}) je bil [https://pages.rts.ch/emissions/geopolitis/5334326-suisse-francaise-suisse-romande-le-virage-de-14-18.html tudi v uporabi]. ({{langx|de|Romandie}} {{IPA|de|ʁomɑ̃ˈdiː||audio=De-Romandie.ogg}} ali {{lang|de|Welschland}}, {{langx|it|Romandia}}, {{langx|rm|Romanda}})</ref> je francosko govoreča zgodovinska in kulturna regija [[Švica|Švice]]. Leta 2020 je v Romandiji živelo približno 2 milijona ljudi oziroma 22,8 % švicarskega prebivalstva.<ref>{{Citation |url=http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/fr/index/themen/01/02/blank/data/01.Document.67224.xls |title=Bilan de la population résidante permanente (total) selon les districts et les communes |publisher=Statistique suisse |access-date=21 December 2010 |format=XLS |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110806213408/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/fr/index/themen/01/02/blank/data/01.Document.67224.xls |archive-date=6 August 2011}}</ref> Večina romandijskega prebivalstva živi v zahodnem delu države, zlasti v regiji Arc Lémanique ob [[Ženevsko jezero|Ženevskem jezeru]], ki povezuje [[Ženeva|Ženevo]], [[kanton Vaud]] in Spodnji Valais. [[Francoščina]] je edini uradni jezik v štirih švicarskih kantonih: [[kanton Ženeva]], [[kanton Vaud]], [[kanton Neuchâtel|Neuchâtel]] in [[kanton Jura]]. Poleg tega imata francoščina in nemščina status souradnega jezika v treh kantonih: [[kanton Fribourg]]/Freiburg, [[kanton Valais]]/Wallis in [[kanton Bern]]/Bern. == Ime == Pridevnik {{lang|fr|romand}} (ženski spol {{lang|fr|romande}}) je regionalna narečna različica besede {{lang|fr|roman}} (sodobna francoščina {{lang|fr|romain}}, tj. 'rimski'), ki se je v stari francoščini uporabljala kot izraz za galsko-romanske ljudske jezike. Uporabo pridevnika ''romand'' (z neetimološko končnico ''-d'') v zvezi s francosko-provansalskimi narečji lahko zasledimo v 15. stoletju; kot ''romant'' je zabeležen v dokumentu, napisanem v [[Fribourg]]u leta 1424, in se v 17. in 18. stoletju uveljavi v Vaudu in Fribourgu; v Ženevi je bil sprejet v 19. stoletju, vendar se njegova uporaba ni nikoli razširila zunaj območja današnje francosko govoreče Švice. Izraz {{lang|fr|Suisse romande}} se je pogosto uporabljal od [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]];<ref>{{cite AV media |url=http://www.rts.ch/emissions/geopolitis/5334328-suisse-francaise-suisse-romande-le-virage-de-14-18.html |title=Suisse française, Suisse romande: le virage de 14–18? |publisher=Radio Télévision Suisse |date=8 December 2013 }}</ref> pred prvo svetovno vojno in v 19. stoletju se je uporabljal izraz {{lang|fr|Suisse française}} 'francoska Švica', ki je odražal kulturni in politični prestiž Francije (kanton Vaud je [[Napoleon]] ustvaril iz nekdanjih bernskih podložnih ozemelj, medtem ko so bili Ženeva, Valais in Jura celo za kratek čas priključeni Franciji kot departmaji Léman, Simplon in Mont-Terrible). Suisse romande se uporablja v nasprotju s {{lang|fr|Suisse alémanique}} ('alemanska Švica'), izrazom za alemansko nemško govorečo Švico. Po analogiji je nastal izraz {{lang|fr|Suisse italienne}} ('italijanska Švica'), ki je sestavljen iz [[Ticino|Ticina]] in dela [[Graubünden]]a. V švicarski nemščini je francosko govoreča Švica znana kot {{lang|de|Welschland}} ali {{lang|de|Welschschweiz}}, francosko govoreči Švicarji pa kot {{lang|de|Welsche}}, pri čemer se uporablja stari germanski izraz za negermanske govorce. Izraza Welschland in Welschschweiz se uporabljata tudi v pisni švicarski standardni nemščini, vendar se v bolj formalnem kontekstu včasih zamenjata za {{lang|de|französischsprachige Schweiz}} ('francosko govoreča Švica') ali {{lang|de|französische Schweiz}} ('francoska Švica'). Preprost {{lang|de|Westschweiz}} 'zahodna Švica' se lahko uporablja tudi kot ohlapen sinonim. == Politika == ''Romandija'' ni uradna teritorialna delitev Švice, tako kot ni jasne jezikovne meje. Na primer, precejšnji deli kantona Fribourg in zahodnega kantona Bern so tradicionalno dvojezični, najbolj izrazito v Seelandu okoli jezer Morat, Neuchâtel in Bienne (Biel). Francoščina je edini uradni jezik v štirih švicarskih kantonih: Ženeva, Vaud, Neuchâtel in Jura; in souradni jezik – skupaj z nemščino – v kantonih Valais, Bern<ref>{{Cite web|title=Langues officielles (Un canton – deux langues) Chancellerie d'Etat - Canton de Berne|url=https://www.sta.be.ch/sta/fr/index/ein_kanton-zwei_sprachen/ein_kanton-zwei_sprachen/amtssprachen.html|access-date=26 June 2020|website=www.sta.be.ch}}</ref> in Fribourg,<ref>{{Cite web|title=Fribourg, le canton à la couture des langues|url=https://www.fr.ch/institutions-et-droits-politiques/statistiques/fribourg-le-canton-a-la-couture-des-langues|access-date=26 June 2020|website=www.fr.ch|language=fr}}</ref> francosko govoreči predstavljajo večino prebivalstva v regijah Spodnji Valais, Bernska Jura in frankofonski Fribourg (»francosko govoreči Fribourg«). Bernska Jura je upravna delitev kantona Bern,<ref>{{Cite web|title=Jura bernois (La Direction) Direction de l'intérieur et de la justice - Canton de Berne|url=https://www.jgk.be.ch/jgk/fr/index/direktion/organisation/rsta/gemeinden_regierungsstatthalteraemter/jura_bernois.html|access-date=26 June 2020|website=www.jgk.be.ch}}</ref> medtem ko sta drugi dve neformalni veroizpovedi. {| class="wikitable" style="text-align: center; margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" | colspan="7" |Francoščina je edini uradni jezik v naslednjih kantonih: |- ! scope="col" |[[Flags and coats of arms of cantons of Switzerland|Grb]]<ref name=":7" group="note">Cantonal coats of arms shown with cantonal heraldic colors (''Standesfarben'').</ref><ref>Louis, Mühlemann, ''Wappen und Fahnen der Schweiz, 700 Jahre Confoederatio Helvetica'', Lengnau, 3rd ed. 1991. Swiss Armed Forces, ''Fahnenreglement'', Reglement 51.340 d (2007).[http://www.vtg.admin.ch/internet/vtg/de/home/themen/internationale_kooperation/MP/militaerisches_zeremoniell.parsysrelated1.17761.downloadList.77713.DownloadFile.tmp/51.340dfahnenreglement.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111106084548/http://www.vtg.admin.ch/internet/vtg/de/home/themen/internationale_kooperation/MP/militaerisches_zeremoniell.parsysrelated1.17761.downloadList.77713.DownloadFile.tmp/51.340dfahnenreglement.pdf|date=6 November 2011}}</ref> !kanton ! scope="col" |Leto pridružitve Švici ! scope="col" |Glavno mesto ! scope="col" |Štev. prebivalcev<br /><ref name=":1" group="note">See references for dates</ref> !površina<br />(km{{sup|2}}) ! scope="col" |Gostota<br />(na km{{sup|2}})<br /> |- ![[File:Wappen_Waadt_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Vaud]] ![[kanton Vaud|Vaud]] |1803 | scope="row" |[[Lozana]] |814.762 |3212 |247 |- ![[File:Wappen_Genf_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Geneva]] ![[kanton Ženeva|Geneva]] |1815 |[[Ženeva]] |506.343 |282 |1756 |- ![[File:Wappen_Neuenburg_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Neuchâtel]] ![[kanton Neuchâtel|Neuchâtel]] |1815/1857 | scope="row" |[[Neuchâtel]] |175.894 |802 |222 |- ![[File:Wappen_Jura_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Jura]] ![[kanton Jura|Jura]] |1979 | scope="row" |[[Delémont]] |73.709 |839 |87 |- | colspan="7" |Three regions located in French-German bilingual cantons have a French-speaking majority: |- !Regija !Kanton !Leto pridružitve Švici !Največje mesto !Štev. prebivalcev <ref name=":1" group="note" /> !površina<br />(km{{sup|2}}) !gostota<br />(per km{{sup|2}})<br /> |- ![[kanton Fribourg|Fribourg frankofonski]]<ref name=":3" group="note">Dve tretjini prebivalcev kantona Fribourg govori francosko. V vseh okrožjih kantona je francosko govoreče večino, razen v okrožjih See in Sense.</ref> |Fribourg/Freiburg |1481 |[[Fribourg|Fribourg/Freiburg]] |235.069<ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.pxweb.bfs.admin.ch/pxweb/de/px-x-0102020000_201|title=PX-Web - Tabelle wählen|website=www.pxweb.bfs.admin.ch|access-date=22 June 2019}}</ref><ref name=":4" group="note">Only districts with a French-speaking majority included.</ref> |1264<ref>{{Cite web|url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/kataloge-datenbanken/tabellen.assetdetail.1420913.html|title=Arealstatistik Land Cover - Kantone und Grossregionen nach 6 Hauptbereichen - 1979-1985, 1992-1997, 2004-2009 {{!}} Tabelle|last=Statistik|first=Bundesamt für|date=24 November 2016|website=Bundesamt für Statistik|language=de|access-date=22 June 2019}}</ref><ref name=":4" group="note" /> |186 |- !Spodnji Valais<ref name=":5" group="note">90 % govorcev francoščine. Regija vključuje 8 od 13 okrožij kantona Valais..</ref> |[[kanton Valais|Valais/Wallis]] |1815 |[[Martigny]] |122.718<ref name=":0" /> |1344 |91 |- ![[Bernska Jura]]<ref name=":6" group="note">90 % francosko govorečih. Bernska Jura je od leta 2010 upravno okrožje kantona Bern.</ref> |[[kanton Bern|Bern]] |1814 |[[Moutier]] |53.721<ref>{{Cite web|date=2018|title=Statistiques|url=https://www.conseildujurabernois.ch/fr/actualites/statistiques/|website=Conseil du Jura Bernois|access-date=26 June 2020|archive-date=4 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204105953/https://www.conseildujurabernois.ch/fr/actualites/statistiques/|url-status=dead}}</ref> |541 |99 |- ! colspan="3" |Romandija !Ženeva !1.951.187 !8284 !235 |} == Geografija == Jezikovna meja med francoščino in nemščino je znana kot {{lang|de|[[Röstigraben]]}} (dobesedno 'rösti jarek', v švicarski francoščini povzet kot {{lang|fr|barrière de rösti}}). Izraz je šaljivega izvora in se nanaša tako na geografsko delitev kot na zaznane kulturne razlike med romandijci in nemško govorečo švicarsko večino. Izraz izvira iz obdobja prve svetovne vojne, vendar je v splošno rabo vstopil v 1970-ih v kontekstu takrat močnega jurskega separatizma. Jezikovna meja seka Švico od severa proti jugu in tvori vzhodno mejo kantona Jura, nato pa zajema Bernsko Juro, kjer se meja razcepi in vključuje številne dvojezične skupnosti, med katerimi je največja Biel/Bienne. Nato sledi meji med Neuchâtelom in Bernom ter se obrne proti jugu proti Moratu, kjer spet prečka območje tradicionalnega dvojezičnosti, vključno s skupnostma Morat in Fribourg. Kanton Fribourg deli na zahodno francosko govorečo večino in vzhodno nemško govorečo manjšino ter nato sledi vzhodni meji Vauda z zgornjo dolino Saane/Sarine v Bernski Oberland. Meja pri Les Diablerets prečka Visoke Alpe in nato ločuje francosko govoreči Spodnji Valais od alemansko govorečega Zgornjega Valaisa onkraj Sierreja. Nato se ponovno zareže proti jugu v Visoke Alpe in loči Val d'Anniviers od Mattertala. Zgodovinsko gledano je jezikovna meja na Švicarski planoti v zgodnjem srednjem veku bolj ali manj sledila reki [[Aare]] in ločevala [[Burgundija|Burgundijo]] (kjer [[Burgundi]] niso vsiljevali svojega germanskega jezika galsko-rimskemu prebivalstvu) od [[Alemanija|Alemanije]]; v visokem srednjem veku se je meja postopoma premaknila proti zahodu in zdaj bolj ali manj ustreza zahodni meji posesti Zähringerjev, ki so v poznem srednjem veku padle pod bernsko oblast in ne sledi nobenim očitnim topografskim značilnostim. Valais ima ločeno jezikovno zgodovino; tu je bila celotna dolina, kolikor je bila naseljena, galsko-rimsko govoreča, dokler njenih zgornjih delov niso v visokem srednjem veku naselili govorci najvišjih alemanskih jezikov iz Bernskega Oberlanda (glej Walser). == Jezik == Tradicionalno gledano francosko-provansalska ali patois narečja Zgornje Burgundije, prebivalstvo Romandije danes govori različne vrste standardne francoščine. Danes so razlike med švicarsko francoščino in pariško francoščino manjše in večinoma leksikalne, čeprav so ostanki narečnega leksikona ali fonologije lahko bolj izraziti pri govorcih na podeželju. Zlasti nekateri deli švicarske Jure sodelujejo v narečju Frainc-Comtou, ki se govori v regiji [[Franche-Comté]] v Franciji. Od 1970-ih je prišlo do omejenega jezikovnega oživljanja francosko-provansalskih narečij, ki se zdaj pogosto imenujejo ''arpitan'' (neologizem iz 1980-ih, izpeljan iz narečne oblike besede ''alpine''), njihovo območje pa Arpitania. == Kulturna identiteta == Ker jezikovne regije v švicarskem političnem sistemu nimajo pomena, je Romandija ali Zahodna Švica precej razpršena kulturna 'enota', ki jo opredeljuje predvsem skupni jezik. Prebivalci Romandije se imenujejo ''Suisses romands'' ali (na kratko) ''Romands''. To jih izrecno loči od preostalega švicarskega prebivalstva in Francozov. V švicarski nemščini se prebivalci imenujejo Welsche ali Romands; zahodni Švicarji lahko vključujejo tudi nefrancosko govoreče. Čeprav nemško govoreči Švicarji regijo pogosto dojemajo kot kulturno homogeno in s svojo posebno miselnostjo, se Romandi pogosto bolj identificirajo s svojim izvornim kantonom kot z Romandijo. Kulturno identiteto Romandije podpirajo Radio Télévision Suisse in univerze v Ženevi, Fribourgu, Lozani in Neuchâtelu.<ref>[https://www.rts.ch/ RTS - Radio Télévision Suisse ( French Branch ) Website]</ref> [[Slika:Orchestre symphonique genevois.jpg|thumb|Orchestre de la Suisse Romande v ženevski dvorani Victoria Hall]] Zgodovinsko gledano je bila večina Romandije močno [[protestantizem|protestantska]], zlasti [[kalvinizem|kalvinistična]]; Ženeva je bila eno najzgodnejših in najpomembnejših kalvinističnih središč. Vendar je rimskokatolištvo še naprej prevladovalo v Juri, Valaisu in Fribourgu. V zadnjih desetletjih je zaradi znatnega priseljevanja iz Francije in južnoevropskih držav katoličanov mogoče najti po vsej regiji. [[Dirka po Romandiji]] je letni kolesarski dogodek na svetovni turneji UCI, ki pogosto velja za pomembno dirko v pripravi na [[Dirka po Franciji|dirko po Franciji]].<ref>[https://www.tourderomandie.ch/en/ Tour de Romandie Official Website / English /] retrieved May 2026</ref> Röstigraben je bil ločnica med območji v Švici, ki je vplivala tudi na njihovo identiteto. Tisti na zahodu so se bolj zanašali na Francijo glede politik in političnih odločitev.<ref>[https://www.iamexpat.ch/lifestyle/lifestyle-news/what-rostigrahttps://www.iamexpat.ch/lifestyle/lifestyle-news/what-rostigraben-and-why-does-it-matter%20https://www.iamexpat.ch/lifestyle/lifestyle-news/what-rostigraben-and-why-doesben-and-why-does-it-matter What is the Röstigraben and why does it matter? - Retrieved May 2026]</ref> <ref>[https://www.swiss-spectator.ch/the-romandy/ SwissSpectator - Romandy, Switzerland]</ref> == Kultura == Francosko govoreča Švica je jezikovno tesno povezana s kulturnim življenjem sosednje Francije, vendar je tudi močno pod vplivom izmenjav z drugimi jezikovnimi regijami, predvsem z nemško govorečo Švico. Čeprav je regija kulturno zelo raznolika in jo oblikuje množica različnih vplivov, lahko mesti Ženeva in Lozana veljata za splošna kulturni središči francosko govoreče Švice. Ženeva je dom Orchestre de la Suisse Romande, ki redno nastopa v mestni dvorani Victoria Hall in na konservatoriju. V kantonu Vaud vsako leto poteka [[Montreux Jazz Festival]], ki uživa visok mednarodni ugled. Grad Prangins, ki je med mestoma, je tudi dom francosko govoreče podružnice Švicarskega narodnega muzeja. <gallery widths="190" heights="117"> Geneve Palais Eynard 2011-08-05 13 11 32 PICT0103.JPG|Sedež mestne vlade Ženeve (Palais Eynard), največjega mesta v francosko govoreči Švic Lausanne cathedral from gd pont.jpg|Stolnica Notre-Dame v Lozani; prej škofovski sedež, od reformacije naprej glavna protestantska reformirana cerkev v mestu. Biel - Bienne - panoramio (8).jpg|Osrednji trg v mestu Biel, za katerega je značilna arhitektura Gründerzeit iz poznega 19. in začetka 20. stoletja. Neuchatel2.jpg|Pogled na Neuenburg; kolegijska cerkev je zgoraj desno Panorama Fribourg 107.JPG|Pogled na Freiburg; v sredini stolp stolnice sv. Nikolaja, desno pred njim mestna hiša 00 la-chaux-de-fonds3.jpg|Fontaine Monumentale (1888) v La Chaux-de-Fonds je ustrezala ambicijam mesta ob koncu 19. stoletja po "monumentalni" urbanizaciji po pariškem modelu.<ref>{{Internetquelle | url=https://notrehistoire.ch/entries/EgNBpq4q82Z |titel=La Chaux-de-Fonds — La Grande Fontaine |datum=2010-11-22 |sprache=fr |abruf=2021-08-27}}</ref> </gallery> == Opombe == {{Reflist|group=note}} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Charles-Ferdinand Ramuz, ''La Suisse romande, Sociétés coopératives Migros romandes'', copyright Mme Olivieri-Ramuz, Lausanne, 1955. *''Histoire de la littérature en Suisse romande'', vol.4, Lausanne, 1996-1999, republished Geneva, 2015 *Corinne Blanchaud, ''Dictionnaire des écrivains francophones classiques, Belgique, Canada, Québec, Luxembourg, Suisse romande'', Paris, 2013 *Académie de Genève Humbert, ''Nouveau glossaire genevois'', Slatkine, 1983, {{ISBN|2-05-100516-8}}, {{OCLC|715183529}}. == Zunanje povezave == {{Commonscat}} {{Wikivoyage}} {{Coord|46.2000|N|6.1500|E|source:wikidata|display=title}} [[Kategorija:Romandija]] [[Kategorija:Upravna delitev Švice]] nq9z4dqubm31ptzo8wyp24lngrpvwt6 6709565 6709563 2026-07-11T09:18:41Z Marko3 1829 /* Politika */ 6709565 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Romandija | native_name = {{native name|fr|Romandie}}<br>{{native name|frp|Romandia}}<br>{{native name|de|Welschland}}<br>{{native name|it|Romandia}}<br>{{native name|rm|Romanda}} | settlement_type = Kulturna regija [[Švica|Švice]] | image_map = Sprachen CH 2000 EN.svg | map_caption = Razširjenost jezikov v Švici do leta 2000. Romanščina je prikazana z zeleno barvo. | demographics_type1 = Demografija | demographics1_title1 = jeziki | demographics1_info1 = [[francoščina]] (švicarska francoščina) | area_total_km2 = 8284 | population_as_of = 2019 | population_total = 1.951.187 | population_density_km2 = 235 | seat_type = največje mesto | seat = [[Ženeva]] | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Švica]] | subdivision_type2 = [[Kantoni Švice]] | subdivision_name2 = [[kanton Ženeva]]<br>[[kanton Jura|Jura]]<br>[[kanton Neuchâtel|Neuchâtel]]<br>[[kanton Vaud]] | subdivision_type3 = Deli kantonov | subdivision_name3 = [[Bernska Jura]] ([[kanton Bern|Berne]]) <br>zahodni Fribourg ([[kanton Fribourg|Fribourg]])<br>Spodnji Valais ([[kanton Valais]]) }} '''Romandija'''<ref group="note">({{langx|fr|Romandie}} ali {{lang|fr|Suisse romande}}; {{langx|frp|Romandia}} ali {{lang|frp|Suisse romanda}}) pred prvo svetovno vojno, izraz francoska Švica ({{langx|fr|Suisse française}}) je bil [https://pages.rts.ch/emissions/geopolitis/5334326-suisse-francaise-suisse-romande-le-virage-de-14-18.html tudi v uporabi]. ({{langx|de|Romandie}} {{IPA|de|ʁomɑ̃ˈdiː||audio=De-Romandie.ogg}} ali {{lang|de|Welschland}}, {{langx|it|Romandia}}, {{langx|rm|Romanda}})</ref> je francosko govoreča zgodovinska in kulturna regija [[Švica|Švice]]. Leta 2020 je v Romandiji živelo približno 2 milijona ljudi oziroma 22,8 % švicarskega prebivalstva.<ref>{{Citation |url=http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/fr/index/themen/01/02/blank/data/01.Document.67224.xls |title=Bilan de la population résidante permanente (total) selon les districts et les communes |publisher=Statistique suisse |access-date=21 December 2010 |format=XLS |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110806213408/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/fr/index/themen/01/02/blank/data/01.Document.67224.xls |archive-date=6 August 2011}}</ref> Večina romandijskega prebivalstva živi v zahodnem delu države, zlasti v regiji Arc Lémanique ob [[Ženevsko jezero|Ženevskem jezeru]], ki povezuje [[Ženeva|Ženevo]], [[kanton Vaud]] in Spodnji Valais. [[Francoščina]] je edini uradni jezik v štirih švicarskih kantonih: [[kanton Ženeva]], [[kanton Vaud]], [[kanton Neuchâtel|Neuchâtel]] in [[kanton Jura]]. Poleg tega imata francoščina in nemščina status souradnega jezika v treh kantonih: [[kanton Fribourg]]/Freiburg, [[kanton Valais]]/Wallis in [[kanton Bern]]/Bern. == Ime == Pridevnik {{lang|fr|romand}} (ženski spol {{lang|fr|romande}}) je regionalna narečna različica besede {{lang|fr|roman}} (sodobna francoščina {{lang|fr|romain}}, tj. 'rimski'), ki se je v stari francoščini uporabljala kot izraz za galsko-romanske ljudske jezike. Uporabo pridevnika ''romand'' (z neetimološko končnico ''-d'') v zvezi s francosko-provansalskimi narečji lahko zasledimo v 15. stoletju; kot ''romant'' je zabeležen v dokumentu, napisanem v [[Fribourg]]u leta 1424, in se v 17. in 18. stoletju uveljavi v Vaudu in Fribourgu; v Ženevi je bil sprejet v 19. stoletju, vendar se njegova uporaba ni nikoli razširila zunaj območja današnje francosko govoreče Švice. Izraz {{lang|fr|Suisse romande}} se je pogosto uporabljal od [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]];<ref>{{cite AV media |url=http://www.rts.ch/emissions/geopolitis/5334328-suisse-francaise-suisse-romande-le-virage-de-14-18.html |title=Suisse française, Suisse romande: le virage de 14–18? |publisher=Radio Télévision Suisse |date=8 December 2013 }}</ref> pred prvo svetovno vojno in v 19. stoletju se je uporabljal izraz {{lang|fr|Suisse française}} 'francoska Švica', ki je odražal kulturni in politični prestiž Francije (kanton Vaud je [[Napoleon]] ustvaril iz nekdanjih bernskih podložnih ozemelj, medtem ko so bili Ženeva, Valais in Jura celo za kratek čas priključeni Franciji kot departmaji Léman, Simplon in Mont-Terrible). Suisse romande se uporablja v nasprotju s {{lang|fr|Suisse alémanique}} ('alemanska Švica'), izrazom za alemansko nemško govorečo Švico. Po analogiji je nastal izraz {{lang|fr|Suisse italienne}} ('italijanska Švica'), ki je sestavljen iz [[Ticino|Ticina]] in dela [[Graubünden]]a. V švicarski nemščini je francosko govoreča Švica znana kot {{lang|de|Welschland}} ali {{lang|de|Welschschweiz}}, francosko govoreči Švicarji pa kot {{lang|de|Welsche}}, pri čemer se uporablja stari germanski izraz za negermanske govorce. Izraza Welschland in Welschschweiz se uporabljata tudi v pisni švicarski standardni nemščini, vendar se v bolj formalnem kontekstu včasih zamenjata za {{lang|de|französischsprachige Schweiz}} ('francosko govoreča Švica') ali {{lang|de|französische Schweiz}} ('francoska Švica'). Preprost {{lang|de|Westschweiz}} 'zahodna Švica' se lahko uporablja tudi kot ohlapen sinonim. == Politika == ''Romandija'' ni uradna teritorialna delitev Švice, tako kot ni jasne jezikovne meje. Na primer, precejšnji deli kantona Fribourg in zahodnega kantona Bern so tradicionalno dvojezični, najbolj izrazito v Seelandu okoli jezer Morat, Neuchâtel in Bienne (Biel). Francoščina je edini uradni jezik v štirih švicarskih kantonih: Ženeva, Vaud, Neuchâtel in Jura; in souradni jezik – skupaj z nemščino – v kantonih Valais, Bern<ref>{{Cite web|title=Langues officielles (Un canton – deux langues) Chancellerie d'Etat - Canton de Berne|url=https://www.sta.be.ch/sta/fr/index/ein_kanton-zwei_sprachen/ein_kanton-zwei_sprachen/amtssprachen.html|access-date=26 June 2020|website=www.sta.be.ch}}</ref> in Fribourg,<ref>{{Cite web|title=Fribourg, le canton à la couture des langues|url=https://www.fr.ch/institutions-et-droits-politiques/statistiques/fribourg-le-canton-a-la-couture-des-langues|access-date=26 June 2020|website=www.fr.ch|language=fr}}</ref> francosko govoreči predstavljajo večino prebivalstva v regijah Spodnji Valais, Bernska Jura in frankofonski Fribourg (»francosko govoreči Fribourg«). Bernska Jura je upravna delitev kantona Bern,<ref>{{Cite web|title=Jura bernois (La Direction) Direction de l'intérieur et de la justice - Canton de Berne|url=https://www.jgk.be.ch/jgk/fr/index/direktion/organisation/rsta/gemeinden_regierungsstatthalteraemter/jura_bernois.html|access-date=26 June 2020|website=www.jgk.be.ch}}</ref> medtem ko sta drugi dve neformalni veroizpovedi. {| class="wikitable" style="text-align: center; margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" | colspan="7" |Francoščina je edini uradni jezik v naslednjih kantonih: |- ! scope="col" |[[Flags and coats of arms of cantons of Switzerland|Grb]]<ref name=":7" group="note">Cantonal coats of arms shown with cantonal heraldic colors (''Standesfarben'').</ref><ref>Louis, Mühlemann, ''Wappen und Fahnen der Schweiz, 700 Jahre Confoederatio Helvetica'', Lengnau, 3rd ed. 1991. Swiss Armed Forces, ''Fahnenreglement'', Reglement 51.340 d (2007).[http://www.vtg.admin.ch/internet/vtg/de/home/themen/internationale_kooperation/MP/militaerisches_zeremoniell.parsysrelated1.17761.downloadList.77713.DownloadFile.tmp/51.340dfahnenreglement.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111106084548/http://www.vtg.admin.ch/internet/vtg/de/home/themen/internationale_kooperation/MP/militaerisches_zeremoniell.parsysrelated1.17761.downloadList.77713.DownloadFile.tmp/51.340dfahnenreglement.pdf|date=6 November 2011}}</ref> !kanton ! scope="col" |Leto pridružitve Švici ! scope="col" |Glavno mesto ! scope="col" |Štev. prebivalcev<br /><ref name=":1" group="note">See references for dates</ref> !površina<br />(km{{sup|2}}) ! scope="col" |Gostota<br />(na km{{sup|2}})<br /> |- ![[File:Wappen_Waadt_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Vaud]] ![[kanton Vaud|Vaud]] |1803 | scope="row" |[[Lozana]] |814.762 |3212 |247 |- ![[File:Wappen_Genf_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Geneva]] ![[kanton Ženeva|Geneva]] |1815 |[[Ženeva]] |506.343 |282 |1756 |- ![[File:Wappen_Neuenburg_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Neuchâtel]] ![[kanton Neuchâtel|Neuchâtel]] |1815/1857 | scope="row" |[[Neuchâtel]] |175.894 |802 |222 |- ![[File:Wappen_Jura_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Jura]] ![[kanton Jura|Jura]] |1979 | scope="row" |[[Delémont]] |73.709 |839 |87 |- | colspan="7" |Tri regije v francosko-nemških dvojezičnih kantonih imajo francosko govorečo večino: |- !Regija !Kanton !Leto pridružitve Švici !Največje mesto !Štev. prebivalcev <ref name=":1" group="note" /> !površina<br />(km{{sup|2}}) !gostota<br />(per km{{sup|2}})<br /> |- ![[kanton Fribourg|Fribourg frankofonski]]<ref name=":3" group="note">Dve tretjini prebivalcev kantona Fribourg govori francosko. V vseh okrožjih kantona je francosko govoreče večino, razen v okrožjih See in Sense.</ref> |Fribourg/Freiburg |1481 |[[Fribourg|Fribourg/Freiburg]] |235.069<ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.pxweb.bfs.admin.ch/pxweb/de/px-x-0102020000_201|title=PX-Web - Tabelle wählen|website=www.pxweb.bfs.admin.ch|access-date=22 June 2019}}</ref><ref name=":4" group="note">Only districts with a French-speaking majority included.</ref> |1264<ref>{{Cite web|url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/kataloge-datenbanken/tabellen.assetdetail.1420913.html|title=Arealstatistik Land Cover - Kantone und Grossregionen nach 6 Hauptbereichen - 1979-1985, 1992-1997, 2004-2009 {{!}} Tabelle|last=Statistik|first=Bundesamt für|date=24 November 2016|website=Bundesamt für Statistik|language=de|access-date=22 June 2019}}</ref><ref name=":4" group="note" /> |186 |- !Spodnji Valais<ref name=":5" group="note">90 % govorcev francoščine. Regija vključuje 8 od 13 okrožij kantona Valais..</ref> |[[kanton Valais|Valais/Wallis]] |1815 |[[Martigny]] |122.718<ref name=":0" /> |1344 |91 |- ![[Bernska Jura]]<ref name=":6" group="note">90 % francosko govorečih. Bernska Jura je od leta 2010 upravno okrožje kantona Bern.</ref> |[[kanton Bern|Bern]] |1814 |[[Moutier]] |53.721<ref>{{Cite web|date=2018|title=Statistiques|url=https://www.conseildujurabernois.ch/fr/actualites/statistiques/|website=Conseil du Jura Bernois|access-date=26 June 2020|archive-date=4 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204105953/https://www.conseildujurabernois.ch/fr/actualites/statistiques/|url-status=dead}}</ref> |541 |99 |- ! colspan="3" |Romandija !Ženeva !1.951.187 !8284 !235 |} == Geografija == Jezikovna meja med francoščino in nemščino je znana kot {{lang|de|[[Röstigraben]]}} (dobesedno 'rösti jarek', v švicarski francoščini povzet kot {{lang|fr|barrière de rösti}}). Izraz je šaljivega izvora in se nanaša tako na geografsko delitev kot na zaznane kulturne razlike med romandijci in nemško govorečo švicarsko večino. Izraz izvira iz obdobja prve svetovne vojne, vendar je v splošno rabo vstopil v 1970-ih v kontekstu takrat močnega jurskega separatizma. Jezikovna meja seka Švico od severa proti jugu in tvori vzhodno mejo kantona Jura, nato pa zajema Bernsko Juro, kjer se meja razcepi in vključuje številne dvojezične skupnosti, med katerimi je največja Biel/Bienne. Nato sledi meji med Neuchâtelom in Bernom ter se obrne proti jugu proti Moratu, kjer spet prečka območje tradicionalnega dvojezičnosti, vključno s skupnostma Morat in Fribourg. Kanton Fribourg deli na zahodno francosko govorečo večino in vzhodno nemško govorečo manjšino ter nato sledi vzhodni meji Vauda z zgornjo dolino Saane/Sarine v Bernski Oberland. Meja pri Les Diablerets prečka Visoke Alpe in nato ločuje francosko govoreči Spodnji Valais od alemansko govorečega Zgornjega Valaisa onkraj Sierreja. Nato se ponovno zareže proti jugu v Visoke Alpe in loči Val d'Anniviers od Mattertala. Zgodovinsko gledano je jezikovna meja na Švicarski planoti v zgodnjem srednjem veku bolj ali manj sledila reki [[Aare]] in ločevala [[Burgundija|Burgundijo]] (kjer [[Burgundi]] niso vsiljevali svojega germanskega jezika galsko-rimskemu prebivalstvu) od [[Alemanija|Alemanije]]; v visokem srednjem veku se je meja postopoma premaknila proti zahodu in zdaj bolj ali manj ustreza zahodni meji posesti Zähringerjev, ki so v poznem srednjem veku padle pod bernsko oblast in ne sledi nobenim očitnim topografskim značilnostim. Valais ima ločeno jezikovno zgodovino; tu je bila celotna dolina, kolikor je bila naseljena, galsko-rimsko govoreča, dokler njenih zgornjih delov niso v visokem srednjem veku naselili govorci najvišjih alemanskih jezikov iz Bernskega Oberlanda (glej Walser). == Jezik == Tradicionalno gledano francosko-provansalska ali patois narečja Zgornje Burgundije, prebivalstvo Romandije danes govori različne vrste standardne francoščine. Danes so razlike med švicarsko francoščino in pariško francoščino manjše in večinoma leksikalne, čeprav so ostanki narečnega leksikona ali fonologije lahko bolj izraziti pri govorcih na podeželju. Zlasti nekateri deli švicarske Jure sodelujejo v narečju Frainc-Comtou, ki se govori v regiji [[Franche-Comté]] v Franciji. Od 1970-ih je prišlo do omejenega jezikovnega oživljanja francosko-provansalskih narečij, ki se zdaj pogosto imenujejo ''arpitan'' (neologizem iz 1980-ih, izpeljan iz narečne oblike besede ''alpine''), njihovo območje pa Arpitania. == Kulturna identiteta == Ker jezikovne regije v švicarskem političnem sistemu nimajo pomena, je Romandija ali Zahodna Švica precej razpršena kulturna 'enota', ki jo opredeljuje predvsem skupni jezik. Prebivalci Romandije se imenujejo ''Suisses romands'' ali (na kratko) ''Romands''. To jih izrecno loči od preostalega švicarskega prebivalstva in Francozov. V švicarski nemščini se prebivalci imenujejo Welsche ali Romands; zahodni Švicarji lahko vključujejo tudi nefrancosko govoreče. Čeprav nemško govoreči Švicarji regijo pogosto dojemajo kot kulturno homogeno in s svojo posebno miselnostjo, se Romandi pogosto bolj identificirajo s svojim izvornim kantonom kot z Romandijo. Kulturno identiteto Romandije podpirajo Radio Télévision Suisse in univerze v Ženevi, Fribourgu, Lozani in Neuchâtelu.<ref>[https://www.rts.ch/ RTS - Radio Télévision Suisse ( French Branch ) Website]</ref> [[Slika:Orchestre symphonique genevois.jpg|thumb|Orchestre de la Suisse Romande v ženevski dvorani Victoria Hall]] Zgodovinsko gledano je bila večina Romandije močno [[protestantizem|protestantska]], zlasti [[kalvinizem|kalvinistična]]; Ženeva je bila eno najzgodnejših in najpomembnejših kalvinističnih središč. Vendar je rimskokatolištvo še naprej prevladovalo v Juri, Valaisu in Fribourgu. V zadnjih desetletjih je zaradi znatnega priseljevanja iz Francije in južnoevropskih držav katoličanov mogoče najti po vsej regiji. [[Dirka po Romandiji]] je letni kolesarski dogodek na svetovni turneji UCI, ki pogosto velja za pomembno dirko v pripravi na [[Dirka po Franciji|dirko po Franciji]].<ref>[https://www.tourderomandie.ch/en/ Tour de Romandie Official Website / English /] retrieved May 2026</ref> Röstigraben je bil ločnica med območji v Švici, ki je vplivala tudi na njihovo identiteto. Tisti na zahodu so se bolj zanašali na Francijo glede politik in političnih odločitev.<ref>[https://www.iamexpat.ch/lifestyle/lifestyle-news/what-rostigrahttps://www.iamexpat.ch/lifestyle/lifestyle-news/what-rostigraben-and-why-does-it-matter%20https://www.iamexpat.ch/lifestyle/lifestyle-news/what-rostigraben-and-why-doesben-and-why-does-it-matter What is the Röstigraben and why does it matter? - Retrieved May 2026]</ref> <ref>[https://www.swiss-spectator.ch/the-romandy/ SwissSpectator - Romandy, Switzerland]</ref> == Kultura == Francosko govoreča Švica je jezikovno tesno povezana s kulturnim življenjem sosednje Francije, vendar je tudi močno pod vplivom izmenjav z drugimi jezikovnimi regijami, predvsem z nemško govorečo Švico. Čeprav je regija kulturno zelo raznolika in jo oblikuje množica različnih vplivov, lahko mesti Ženeva in Lozana veljata za splošna kulturni središči francosko govoreče Švice. Ženeva je dom Orchestre de la Suisse Romande, ki redno nastopa v mestni dvorani Victoria Hall in na konservatoriju. V kantonu Vaud vsako leto poteka [[Montreux Jazz Festival]], ki uživa visok mednarodni ugled. Grad Prangins, ki je med mestoma, je tudi dom francosko govoreče podružnice Švicarskega narodnega muzeja. <gallery widths="190" heights="117"> Geneve Palais Eynard 2011-08-05 13 11 32 PICT0103.JPG|Sedež mestne vlade Ženeve (Palais Eynard), največjega mesta v francosko govoreči Švic Lausanne cathedral from gd pont.jpg|Stolnica Notre-Dame v Lozani; prej škofovski sedež, od reformacije naprej glavna protestantska reformirana cerkev v mestu. Biel - Bienne - panoramio (8).jpg|Osrednji trg v mestu Biel, za katerega je značilna arhitektura Gründerzeit iz poznega 19. in začetka 20. stoletja. Neuchatel2.jpg|Pogled na Neuenburg; kolegijska cerkev je zgoraj desno Panorama Fribourg 107.JPG|Pogled na Freiburg; v sredini stolp stolnice sv. Nikolaja, desno pred njim mestna hiša 00 la-chaux-de-fonds3.jpg|Fontaine Monumentale (1888) v La Chaux-de-Fonds je ustrezala ambicijam mesta ob koncu 19. stoletja po "monumentalni" urbanizaciji po pariškem modelu.<ref>{{Internetquelle | url=https://notrehistoire.ch/entries/EgNBpq4q82Z |titel=La Chaux-de-Fonds — La Grande Fontaine |datum=2010-11-22 |sprache=fr |abruf=2021-08-27}}</ref> </gallery> == Opombe == {{Reflist|group=note}} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Charles-Ferdinand Ramuz, ''La Suisse romande, Sociétés coopératives Migros romandes'', copyright Mme Olivieri-Ramuz, Lausanne, 1955. *''Histoire de la littérature en Suisse romande'', vol.4, Lausanne, 1996-1999, republished Geneva, 2015 *Corinne Blanchaud, ''Dictionnaire des écrivains francophones classiques, Belgique, Canada, Québec, Luxembourg, Suisse romande'', Paris, 2013 *Académie de Genève Humbert, ''Nouveau glossaire genevois'', Slatkine, 1983, {{ISBN|2-05-100516-8}}, {{OCLC|715183529}}. == Zunanje povezave == {{Commonscat}} {{Wikivoyage}} {{Coord|46.2000|N|6.1500|E|source:wikidata|display=title}} [[Kategorija:Romandija]] [[Kategorija:Upravna delitev Švice]] myise0r5zlot6fakkrxl3xinmyxfgvs 6709569 6709565 2026-07-11T09:42:29Z Ljuba24b 92351 /* Politika */ 6709569 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Romandija | native_name = {{native name|fr|Romandie}}<br>{{native name|frp|Romandia}}<br>{{native name|de|Welschland}}<br>{{native name|it|Romandia}}<br>{{native name|rm|Romanda}} | settlement_type = Kulturna regija [[Švica|Švice]] | image_map = Sprachen CH 2000 EN.svg | map_caption = Razširjenost jezikov v Švici do leta 2000. Romanščina je prikazana z zeleno barvo. | demographics_type1 = Demografija | demographics1_title1 = jeziki | demographics1_info1 = [[francoščina]] (švicarska francoščina) | area_total_km2 = 8284 | population_as_of = 2019 | population_total = 1.951.187 | population_density_km2 = 235 | seat_type = največje mesto | seat = [[Ženeva]] | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Švica]] | subdivision_type2 = [[Kantoni Švice]] | subdivision_name2 = [[kanton Ženeva]]<br>[[kanton Jura|Jura]]<br>[[kanton Neuchâtel|Neuchâtel]]<br>[[kanton Vaud]] | subdivision_type3 = Deli kantonov | subdivision_name3 = [[Bernska Jura]] ([[kanton Bern|Berne]]) <br>zahodni Fribourg ([[kanton Fribourg|Fribourg]])<br>Spodnji Valais ([[kanton Valais]]) }} '''Romandija'''<ref group="note">({{langx|fr|Romandie}} ali {{lang|fr|Suisse romande}}; {{langx|frp|Romandia}} ali {{lang|frp|Suisse romanda}}) pred prvo svetovno vojno, izraz francoska Švica ({{langx|fr|Suisse française}}) je bil [https://pages.rts.ch/emissions/geopolitis/5334326-suisse-francaise-suisse-romande-le-virage-de-14-18.html tudi v uporabi]. ({{langx|de|Romandie}} {{IPA|de|ʁomɑ̃ˈdiː||audio=De-Romandie.ogg}} ali {{lang|de|Welschland}}, {{langx|it|Romandia}}, {{langx|rm|Romanda}})</ref> je francosko govoreča zgodovinska in kulturna regija [[Švica|Švice]]. Leta 2020 je v Romandiji živelo približno 2 milijona ljudi oziroma 22,8 % švicarskega prebivalstva.<ref>{{Citation |url=http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/fr/index/themen/01/02/blank/data/01.Document.67224.xls |title=Bilan de la population résidante permanente (total) selon les districts et les communes |publisher=Statistique suisse |access-date=21 December 2010 |format=XLS |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110806213408/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/fr/index/themen/01/02/blank/data/01.Document.67224.xls |archive-date=6 August 2011}}</ref> Večina romandijskega prebivalstva živi v zahodnem delu države, zlasti v regiji Arc Lémanique ob [[Ženevsko jezero|Ženevskem jezeru]], ki povezuje [[Ženeva|Ženevo]], [[kanton Vaud]] in Spodnji Valais. [[Francoščina]] je edini uradni jezik v štirih švicarskih kantonih: [[kanton Ženeva]], [[kanton Vaud]], [[kanton Neuchâtel|Neuchâtel]] in [[kanton Jura]]. Poleg tega imata francoščina in nemščina status souradnega jezika v treh kantonih: [[kanton Fribourg]]/Freiburg, [[kanton Valais]]/Wallis in [[kanton Bern]]/Bern. == Ime == Pridevnik {{lang|fr|romand}} (ženski spol {{lang|fr|romande}}) je regionalna narečna različica besede {{lang|fr|roman}} (sodobna francoščina {{lang|fr|romain}}, tj. 'rimski'), ki se je v stari francoščini uporabljala kot izraz za galsko-romanske ljudske jezike. Uporabo pridevnika ''romand'' (z neetimološko končnico ''-d'') v zvezi s francosko-provansalskimi narečji lahko zasledimo v 15. stoletju; kot ''romant'' je zabeležen v dokumentu, napisanem v [[Fribourg]]u leta 1424, in se v 17. in 18. stoletju uveljavi v Vaudu in Fribourgu; v Ženevi je bil sprejet v 19. stoletju, vendar se njegova uporaba ni nikoli razširila zunaj območja današnje francosko govoreče Švice. Izraz {{lang|fr|Suisse romande}} se je pogosto uporabljal od [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]];<ref>{{cite AV media |url=http://www.rts.ch/emissions/geopolitis/5334328-suisse-francaise-suisse-romande-le-virage-de-14-18.html |title=Suisse française, Suisse romande: le virage de 14–18? |publisher=Radio Télévision Suisse |date=8 December 2013 }}</ref> pred prvo svetovno vojno in v 19. stoletju se je uporabljal izraz {{lang|fr|Suisse française}} 'francoska Švica', ki je odražal kulturni in politični prestiž Francije (kanton Vaud je [[Napoleon]] ustvaril iz nekdanjih bernskih podložnih ozemelj, medtem ko so bili Ženeva, Valais in Jura celo za kratek čas priključeni Franciji kot departmaji Léman, Simplon in Mont-Terrible). Suisse romande se uporablja v nasprotju s {{lang|fr|Suisse alémanique}} ('alemanska Švica'), izrazom za alemansko nemško govorečo Švico. Po analogiji je nastal izraz {{lang|fr|Suisse italienne}} ('italijanska Švica'), ki je sestavljen iz [[Ticino|Ticina]] in dela [[Graubünden]]a. V švicarski nemščini je francosko govoreča Švica znana kot {{lang|de|Welschland}} ali {{lang|de|Welschschweiz}}, francosko govoreči Švicarji pa kot {{lang|de|Welsche}}, pri čemer se uporablja stari germanski izraz za negermanske govorce. Izraza Welschland in Welschschweiz se uporabljata tudi v pisni švicarski standardni nemščini, vendar se v bolj formalnem kontekstu včasih zamenjata za {{lang|de|französischsprachige Schweiz}} ('francosko govoreča Švica') ali {{lang|de|französische Schweiz}} ('francoska Švica'). Preprost {{lang|de|Westschweiz}} 'zahodna Švica' se lahko uporablja tudi kot ohlapen sinonim. == Politika == ''Romandija'' ni uradna teritorialna delitev Švice, tako kot ni jasne jezikovne meje. Na primer, precejšnji deli kantona Fribourg in zahodnega kantona Bern so tradicionalno dvojezični, najbolj izrazito v Seelandu okoli jezer Morat, Neuchâtel in Bienne (Biel). Francoščina je edini uradni jezik v štirih švicarskih kantonih: Ženeva, Vaud, Neuchâtel in Jura; in souradni jezik – skupaj z nemščino – v kantonih Valais, Bern<ref>{{Cite web|title=Langues officielles (Un canton – deux langues) Chancellerie d'Etat - Canton de Berne|url=https://www.sta.be.ch/sta/fr/index/ein_kanton-zwei_sprachen/ein_kanton-zwei_sprachen/amtssprachen.html|access-date=26 June 2020|website=www.sta.be.ch}}</ref> in Fribourg,<ref>{{Cite web|title=Fribourg, le canton à la couture des langues|url=https://www.fr.ch/institutions-et-droits-politiques/statistiques/fribourg-le-canton-a-la-couture-des-langues|access-date=26 June 2020|website=www.fr.ch|language=fr}}</ref> francosko govoreči predstavljajo večino prebivalstva v regijah Spodnji Valais, Bernska Jura in frankofonski Fribourg (»francosko govoreči Fribourg«). Bernska Jura je upravna delitev kantona Bern,<ref>{{Cite web|title=Jura bernois (La Direction) Direction de l'intérieur et de la justice - Canton de Berne|url=https://www.jgk.be.ch/jgk/fr/index/direktion/organisation/rsta/gemeinden_regierungsstatthalteraemter/jura_bernois.html|access-date=26 June 2020|website=www.jgk.be.ch}}</ref> medtem ko sta drugi dve neformalni veroizpovedi. {| class="wikitable" style="text-align: center; margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" | colspan="7" |Francoščina je edini uradni jezik v naslednjih kantonih: |- ! scope="col" |Grb<ref name=":7" group="note">Cantonal coats of arms shown with cantonal heraldic colors (''Standesfarben'').</ref><ref>Louis, Mühlemann, ''Wappen und Fahnen der Schweiz, 700 Jahre Confoederatio Helvetica'', Lengnau, 3rd ed. 1991. Swiss Armed Forces, ''Fahnenreglement'', Reglement 51.340 d (2007).[http://www.vtg.admin.ch/internet/vtg/de/home/themen/internationale_kooperation/MP/militaerisches_zeremoniell.parsysrelated1.17761.downloadList.77713.DownloadFile.tmp/51.340dfahnenreglement.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111106084548/http://www.vtg.admin.ch/internet/vtg/de/home/themen/internationale_kooperation/MP/militaerisches_zeremoniell.parsysrelated1.17761.downloadList.77713.DownloadFile.tmp/51.340dfahnenreglement.pdf|date=6 November 2011}}</ref> !kanton ! scope="col" |Leto pridružitve Švici ! scope="col" |Glavno mesto ! scope="col" |Štev. prebivalcev<br /><ref name=":1" group="note">See references for dates</ref> !površina<br />(km{{sup|2}}) ! scope="col" |Gostota<br />(na km{{sup|2}})<br /> |- ![[File:Wappen_Waadt_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Vaud]] ![[kanton Vaud|Vaud]] |1803 | scope="row" |[[Lozana]] |814.762 |3212 |247 |- ![[File:Wappen_Genf_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Geneva]] ![[kanton Ženeva|Geneva]] |1815 |[[Ženeva]] |506.343 |282 |1756 |- ![[File:Wappen_Neuenburg_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Neuchâtel]] ![[kanton Neuchâtel|Neuchâtel]] |1815/1857 | scope="row" |[[Neuchâtel]] |175.894 |802 |222 |- ![[File:Wappen_Jura_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Jura]] ![[kanton Jura|Jura]] |1979 | scope="row" |[[Delémont]] |73.709 |839 |87 |- | colspan="7" |Tri regije v francosko-nemških dvojezičnih kantonih imajo francosko govorečo večino: |- !Regija !Kanton !Leto pridružitve Švici !Največje mesto !Štev. prebivalcev <ref name=":1" group="note" /> !površina<br />(km{{sup|2}}) !gostota<br />(per km{{sup|2}})<br /> |- ![[kanton Fribourg|Fribourg frankofonski]]<ref name=":3" group="note">Dve tretjini prebivalcev kantona Fribourg govori francosko. V vseh okrožjih kantona je francosko govoreče večino, razen v okrožjih See in Sense.</ref> |Fribourg/Freiburg |1481 |[[Fribourg|Fribourg/Freiburg]] |235.069<ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.pxweb.bfs.admin.ch/pxweb/de/px-x-0102020000_201|title=PX-Web - Tabelle wählen|website=www.pxweb.bfs.admin.ch|access-date=22 June 2019}}</ref><ref name=":4" group="note">Only districts with a French-speaking majority included.</ref> |1264<ref>{{Cite web|url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/kataloge-datenbanken/tabellen.assetdetail.1420913.html|title=Arealstatistik Land Cover - Kantone und Grossregionen nach 6 Hauptbereichen - 1979-1985, 1992-1997, 2004-2009 {{!}} Tabelle|last=Statistik|first=Bundesamt für|date=24 November 2016|website=Bundesamt für Statistik|language=de|access-date=22 June 2019}}</ref><ref name=":4" group="note" /> |186 |- !Spodnji Valais<ref name=":5" group="note">90 % govorcev francoščine. Regija vključuje 8 od 13 okrožij kantona Valais..</ref> |[[kanton Valais|Valais/Wallis]] |1815 |[[Martigny]] |122.718<ref name=":0" /> |1344 |91 |- ![[Bernska Jura]]<ref name=":6" group="note">90 % francosko govorečih. Bernska Jura je od leta 2010 upravno okrožje kantona Bern.</ref> |[[kanton Bern|Bern]] |1814 |[[Moutier]] |53.721<ref>{{Cite web|date=2018|title=Statistiques|url=https://www.conseildujurabernois.ch/fr/actualites/statistiques/|website=Conseil du Jura Bernois|access-date=26 June 2020|archive-date=4 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204105953/https://www.conseildujurabernois.ch/fr/actualites/statistiques/|url-status=dead}}</ref> |541 |99 |- ! colspan="3" |Romandija !Ženeva !1.951.187 !8284 !235 |} == Geografija == Jezikovna meja med francoščino in nemščino je znana kot {{lang|de|[[Röstigraben]]}} (dobesedno 'rösti jarek', v švicarski francoščini povzet kot {{lang|fr|barrière de rösti}}). Izraz je šaljivega izvora in se nanaša tako na geografsko delitev kot na zaznane kulturne razlike med romandijci in nemško govorečo švicarsko večino. Izraz izvira iz obdobja prve svetovne vojne, vendar je v splošno rabo vstopil v 1970-ih v kontekstu takrat močnega jurskega separatizma. Jezikovna meja seka Švico od severa proti jugu in tvori vzhodno mejo kantona Jura, nato pa zajema Bernsko Juro, kjer se meja razcepi in vključuje številne dvojezične skupnosti, med katerimi je največja Biel/Bienne. Nato sledi meji med Neuchâtelom in Bernom ter se obrne proti jugu proti Moratu, kjer spet prečka območje tradicionalnega dvojezičnosti, vključno s skupnostma Morat in Fribourg. Kanton Fribourg deli na zahodno francosko govorečo večino in vzhodno nemško govorečo manjšino ter nato sledi vzhodni meji Vauda z zgornjo dolino Saane/Sarine v Bernski Oberland. Meja pri Les Diablerets prečka Visoke Alpe in nato ločuje francosko govoreči Spodnji Valais od alemansko govorečega Zgornjega Valaisa onkraj Sierreja. Nato se ponovno zareže proti jugu v Visoke Alpe in loči Val d'Anniviers od Mattertala. Zgodovinsko gledano je jezikovna meja na Švicarski planoti v zgodnjem srednjem veku bolj ali manj sledila reki [[Aare]] in ločevala [[Burgundija|Burgundijo]] (kjer [[Burgundi]] niso vsiljevali svojega germanskega jezika galsko-rimskemu prebivalstvu) od [[Alemanija|Alemanije]]; v visokem srednjem veku se je meja postopoma premaknila proti zahodu in zdaj bolj ali manj ustreza zahodni meji posesti Zähringerjev, ki so v poznem srednjem veku padle pod bernsko oblast in ne sledi nobenim očitnim topografskim značilnostim. Valais ima ločeno jezikovno zgodovino; tu je bila celotna dolina, kolikor je bila naseljena, galsko-rimsko govoreča, dokler njenih zgornjih delov niso v visokem srednjem veku naselili govorci najvišjih alemanskih jezikov iz Bernskega Oberlanda (glej Walser). == Jezik == Tradicionalno gledano francosko-provansalska ali patois narečja Zgornje Burgundije, prebivalstvo Romandije danes govori različne vrste standardne francoščine. Danes so razlike med švicarsko francoščino in pariško francoščino manjše in večinoma leksikalne, čeprav so ostanki narečnega leksikona ali fonologije lahko bolj izraziti pri govorcih na podeželju. Zlasti nekateri deli švicarske Jure sodelujejo v narečju Frainc-Comtou, ki se govori v regiji [[Franche-Comté]] v Franciji. Od 1970-ih je prišlo do omejenega jezikovnega oživljanja francosko-provansalskih narečij, ki se zdaj pogosto imenujejo ''arpitan'' (neologizem iz 1980-ih, izpeljan iz narečne oblike besede ''alpine''), njihovo območje pa Arpitania. == Kulturna identiteta == Ker jezikovne regije v švicarskem političnem sistemu nimajo pomena, je Romandija ali Zahodna Švica precej razpršena kulturna 'enota', ki jo opredeljuje predvsem skupni jezik. Prebivalci Romandije se imenujejo ''Suisses romands'' ali (na kratko) ''Romands''. To jih izrecno loči od preostalega švicarskega prebivalstva in Francozov. V švicarski nemščini se prebivalci imenujejo Welsche ali Romands; zahodni Švicarji lahko vključujejo tudi nefrancosko govoreče. Čeprav nemško govoreči Švicarji regijo pogosto dojemajo kot kulturno homogeno in s svojo posebno miselnostjo, se Romandi pogosto bolj identificirajo s svojim izvornim kantonom kot z Romandijo. Kulturno identiteto Romandije podpirajo Radio Télévision Suisse in univerze v Ženevi, Fribourgu, Lozani in Neuchâtelu.<ref>[https://www.rts.ch/ RTS - Radio Télévision Suisse ( French Branch ) Website]</ref> [[Slika:Orchestre symphonique genevois.jpg|thumb|Orchestre de la Suisse Romande v ženevski dvorani Victoria Hall]] Zgodovinsko gledano je bila večina Romandije močno [[protestantizem|protestantska]], zlasti [[kalvinizem|kalvinistična]]; Ženeva je bila eno najzgodnejših in najpomembnejših kalvinističnih središč. Vendar je rimskokatolištvo še naprej prevladovalo v Juri, Valaisu in Fribourgu. V zadnjih desetletjih je zaradi znatnega priseljevanja iz Francije in južnoevropskih držav katoličanov mogoče najti po vsej regiji. [[Dirka po Romandiji]] je letni kolesarski dogodek na svetovni turneji UCI, ki pogosto velja za pomembno dirko v pripravi na [[Dirka po Franciji|dirko po Franciji]].<ref>[https://www.tourderomandie.ch/en/ Tour de Romandie Official Website / English /] retrieved May 2026</ref> Röstigraben je bil ločnica med območji v Švici, ki je vplivala tudi na njihovo identiteto. Tisti na zahodu so se bolj zanašali na Francijo glede politik in političnih odločitev.<ref>[https://www.iamexpat.ch/lifestyle/lifestyle-news/what-rostigrahttps://www.iamexpat.ch/lifestyle/lifestyle-news/what-rostigraben-and-why-does-it-matter%20https://www.iamexpat.ch/lifestyle/lifestyle-news/what-rostigraben-and-why-doesben-and-why-does-it-matter What is the Röstigraben and why does it matter? - Retrieved May 2026]</ref> <ref>[https://www.swiss-spectator.ch/the-romandy/ SwissSpectator - Romandy, Switzerland]</ref> == Kultura == Francosko govoreča Švica je jezikovno tesno povezana s kulturnim življenjem sosednje Francije, vendar je tudi močno pod vplivom izmenjav z drugimi jezikovnimi regijami, predvsem z nemško govorečo Švico. Čeprav je regija kulturno zelo raznolika in jo oblikuje množica različnih vplivov, lahko mesti Ženeva in Lozana veljata za splošna kulturni središči francosko govoreče Švice. Ženeva je dom Orchestre de la Suisse Romande, ki redno nastopa v mestni dvorani Victoria Hall in na konservatoriju. V kantonu Vaud vsako leto poteka [[Montreux Jazz Festival]], ki uživa visok mednarodni ugled. Grad Prangins, ki je med mestoma, je tudi dom francosko govoreče podružnice Švicarskega narodnega muzeja. <gallery widths="190" heights="117"> Geneve Palais Eynard 2011-08-05 13 11 32 PICT0103.JPG|Sedež mestne vlade Ženeve (Palais Eynard), največjega mesta v francosko govoreči Švic Lausanne cathedral from gd pont.jpg|Stolnica Notre-Dame v Lozani; prej škofovski sedež, od reformacije naprej glavna protestantska reformirana cerkev v mestu. Biel - Bienne - panoramio (8).jpg|Osrednji trg v mestu Biel, za katerega je značilna arhitektura Gründerzeit iz poznega 19. in začetka 20. stoletja. Neuchatel2.jpg|Pogled na Neuenburg; kolegijska cerkev je zgoraj desno Panorama Fribourg 107.JPG|Pogled na Freiburg; v sredini stolp stolnice sv. Nikolaja, desno pred njim mestna hiša 00 la-chaux-de-fonds3.jpg|Fontaine Monumentale (1888) v La Chaux-de-Fonds je ustrezala ambicijam mesta ob koncu 19. stoletja po "monumentalni" urbanizaciji po pariškem modelu.<ref>{{Internetquelle | url=https://notrehistoire.ch/entries/EgNBpq4q82Z |titel=La Chaux-de-Fonds — La Grande Fontaine |datum=2010-11-22 |sprache=fr |abruf=2021-08-27}}</ref> </gallery> == Opombe == {{Reflist|group=note}} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Charles-Ferdinand Ramuz, ''La Suisse romande, Sociétés coopératives Migros romandes'', copyright Mme Olivieri-Ramuz, Lausanne, 1955. *''Histoire de la littérature en Suisse romande'', vol.4, Lausanne, 1996-1999, republished Geneva, 2015 *Corinne Blanchaud, ''Dictionnaire des écrivains francophones classiques, Belgique, Canada, Québec, Luxembourg, Suisse romande'', Paris, 2013 *Académie de Genève Humbert, ''Nouveau glossaire genevois'', Slatkine, 1983, {{ISBN|2-05-100516-8}}, {{OCLC|715183529}}. == Zunanje povezave == {{Commonscat}} {{Wikivoyage}} {{Coord|46.2000|N|6.1500|E|source:wikidata|display=title}} [[Kategorija:Romandija]] [[Kategorija:Upravna delitev Švice]] 5ig5gssq8izv26p86vqtu6z1fyi27mz 6709570 6709569 2026-07-11T09:42:42Z Ljuba24b 92351 /* Opombe */ 6709570 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Romandija | native_name = {{native name|fr|Romandie}}<br>{{native name|frp|Romandia}}<br>{{native name|de|Welschland}}<br>{{native name|it|Romandia}}<br>{{native name|rm|Romanda}} | settlement_type = Kulturna regija [[Švica|Švice]] | image_map = Sprachen CH 2000 EN.svg | map_caption = Razširjenost jezikov v Švici do leta 2000. Romanščina je prikazana z zeleno barvo. | demographics_type1 = Demografija | demographics1_title1 = jeziki | demographics1_info1 = [[francoščina]] (švicarska francoščina) | area_total_km2 = 8284 | population_as_of = 2019 | population_total = 1.951.187 | population_density_km2 = 235 | seat_type = največje mesto | seat = [[Ženeva]] | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Švica]] | subdivision_type2 = [[Kantoni Švice]] | subdivision_name2 = [[kanton Ženeva]]<br>[[kanton Jura|Jura]]<br>[[kanton Neuchâtel|Neuchâtel]]<br>[[kanton Vaud]] | subdivision_type3 = Deli kantonov | subdivision_name3 = [[Bernska Jura]] ([[kanton Bern|Berne]]) <br>zahodni Fribourg ([[kanton Fribourg|Fribourg]])<br>Spodnji Valais ([[kanton Valais]]) }} '''Romandija'''<ref group="note">({{langx|fr|Romandie}} ali {{lang|fr|Suisse romande}}; {{langx|frp|Romandia}} ali {{lang|frp|Suisse romanda}}) pred prvo svetovno vojno, izraz francoska Švica ({{langx|fr|Suisse française}}) je bil [https://pages.rts.ch/emissions/geopolitis/5334326-suisse-francaise-suisse-romande-le-virage-de-14-18.html tudi v uporabi]. ({{langx|de|Romandie}} {{IPA|de|ʁomɑ̃ˈdiː||audio=De-Romandie.ogg}} ali {{lang|de|Welschland}}, {{langx|it|Romandia}}, {{langx|rm|Romanda}})</ref> je francosko govoreča zgodovinska in kulturna regija [[Švica|Švice]]. Leta 2020 je v Romandiji živelo približno 2 milijona ljudi oziroma 22,8 % švicarskega prebivalstva.<ref>{{Citation |url=http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/fr/index/themen/01/02/blank/data/01.Document.67224.xls |title=Bilan de la population résidante permanente (total) selon les districts et les communes |publisher=Statistique suisse |access-date=21 December 2010 |format=XLS |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110806213408/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/fr/index/themen/01/02/blank/data/01.Document.67224.xls |archive-date=6 August 2011}}</ref> Večina romandijskega prebivalstva živi v zahodnem delu države, zlasti v regiji Arc Lémanique ob [[Ženevsko jezero|Ženevskem jezeru]], ki povezuje [[Ženeva|Ženevo]], [[kanton Vaud]] in Spodnji Valais. [[Francoščina]] je edini uradni jezik v štirih švicarskih kantonih: [[kanton Ženeva]], [[kanton Vaud]], [[kanton Neuchâtel|Neuchâtel]] in [[kanton Jura]]. Poleg tega imata francoščina in nemščina status souradnega jezika v treh kantonih: [[kanton Fribourg]]/Freiburg, [[kanton Valais]]/Wallis in [[kanton Bern]]/Bern. == Ime == Pridevnik {{lang|fr|romand}} (ženski spol {{lang|fr|romande}}) je regionalna narečna različica besede {{lang|fr|roman}} (sodobna francoščina {{lang|fr|romain}}, tj. 'rimski'), ki se je v stari francoščini uporabljala kot izraz za galsko-romanske ljudske jezike. Uporabo pridevnika ''romand'' (z neetimološko končnico ''-d'') v zvezi s francosko-provansalskimi narečji lahko zasledimo v 15. stoletju; kot ''romant'' je zabeležen v dokumentu, napisanem v [[Fribourg]]u leta 1424, in se v 17. in 18. stoletju uveljavi v Vaudu in Fribourgu; v Ženevi je bil sprejet v 19. stoletju, vendar se njegova uporaba ni nikoli razširila zunaj območja današnje francosko govoreče Švice. Izraz {{lang|fr|Suisse romande}} se je pogosto uporabljal od [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]];<ref>{{cite AV media |url=http://www.rts.ch/emissions/geopolitis/5334328-suisse-francaise-suisse-romande-le-virage-de-14-18.html |title=Suisse française, Suisse romande: le virage de 14–18? |publisher=Radio Télévision Suisse |date=8 December 2013 }}</ref> pred prvo svetovno vojno in v 19. stoletju se je uporabljal izraz {{lang|fr|Suisse française}} 'francoska Švica', ki je odražal kulturni in politični prestiž Francije (kanton Vaud je [[Napoleon]] ustvaril iz nekdanjih bernskih podložnih ozemelj, medtem ko so bili Ženeva, Valais in Jura celo za kratek čas priključeni Franciji kot departmaji Léman, Simplon in Mont-Terrible). Suisse romande se uporablja v nasprotju s {{lang|fr|Suisse alémanique}} ('alemanska Švica'), izrazom za alemansko nemško govorečo Švico. Po analogiji je nastal izraz {{lang|fr|Suisse italienne}} ('italijanska Švica'), ki je sestavljen iz [[Ticino|Ticina]] in dela [[Graubünden]]a. V švicarski nemščini je francosko govoreča Švica znana kot {{lang|de|Welschland}} ali {{lang|de|Welschschweiz}}, francosko govoreči Švicarji pa kot {{lang|de|Welsche}}, pri čemer se uporablja stari germanski izraz za negermanske govorce. Izraza Welschland in Welschschweiz se uporabljata tudi v pisni švicarski standardni nemščini, vendar se v bolj formalnem kontekstu včasih zamenjata za {{lang|de|französischsprachige Schweiz}} ('francosko govoreča Švica') ali {{lang|de|französische Schweiz}} ('francoska Švica'). Preprost {{lang|de|Westschweiz}} 'zahodna Švica' se lahko uporablja tudi kot ohlapen sinonim. == Politika == ''Romandija'' ni uradna teritorialna delitev Švice, tako kot ni jasne jezikovne meje. Na primer, precejšnji deli kantona Fribourg in zahodnega kantona Bern so tradicionalno dvojezični, najbolj izrazito v Seelandu okoli jezer Morat, Neuchâtel in Bienne (Biel). Francoščina je edini uradni jezik v štirih švicarskih kantonih: Ženeva, Vaud, Neuchâtel in Jura; in souradni jezik – skupaj z nemščino – v kantonih Valais, Bern<ref>{{Cite web|title=Langues officielles (Un canton – deux langues) Chancellerie d'Etat - Canton de Berne|url=https://www.sta.be.ch/sta/fr/index/ein_kanton-zwei_sprachen/ein_kanton-zwei_sprachen/amtssprachen.html|access-date=26 June 2020|website=www.sta.be.ch}}</ref> in Fribourg,<ref>{{Cite web|title=Fribourg, le canton à la couture des langues|url=https://www.fr.ch/institutions-et-droits-politiques/statistiques/fribourg-le-canton-a-la-couture-des-langues|access-date=26 June 2020|website=www.fr.ch|language=fr}}</ref> francosko govoreči predstavljajo večino prebivalstva v regijah Spodnji Valais, Bernska Jura in frankofonski Fribourg (»francosko govoreči Fribourg«). Bernska Jura je upravna delitev kantona Bern,<ref>{{Cite web|title=Jura bernois (La Direction) Direction de l'intérieur et de la justice - Canton de Berne|url=https://www.jgk.be.ch/jgk/fr/index/direktion/organisation/rsta/gemeinden_regierungsstatthalteraemter/jura_bernois.html|access-date=26 June 2020|website=www.jgk.be.ch}}</ref> medtem ko sta drugi dve neformalni veroizpovedi. {| class="wikitable" style="text-align: center; margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;" | colspan="7" |Francoščina je edini uradni jezik v naslednjih kantonih: |- ! scope="col" |Grb<ref name=":7" group="note">Cantonal coats of arms shown with cantonal heraldic colors (''Standesfarben'').</ref><ref>Louis, Mühlemann, ''Wappen und Fahnen der Schweiz, 700 Jahre Confoederatio Helvetica'', Lengnau, 3rd ed. 1991. Swiss Armed Forces, ''Fahnenreglement'', Reglement 51.340 d (2007).[http://www.vtg.admin.ch/internet/vtg/de/home/themen/internationale_kooperation/MP/militaerisches_zeremoniell.parsysrelated1.17761.downloadList.77713.DownloadFile.tmp/51.340dfahnenreglement.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111106084548/http://www.vtg.admin.ch/internet/vtg/de/home/themen/internationale_kooperation/MP/militaerisches_zeremoniell.parsysrelated1.17761.downloadList.77713.DownloadFile.tmp/51.340dfahnenreglement.pdf|date=6 November 2011}}</ref> !kanton ! scope="col" |Leto pridružitve Švici ! scope="col" |Glavno mesto ! scope="col" |Štev. prebivalcev<br /><ref name=":1" group="note">See references for dates</ref> !površina<br />(km{{sup|2}}) ! scope="col" |Gostota<br />(na km{{sup|2}})<br /> |- ![[File:Wappen_Waadt_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Vaud]] ![[kanton Vaud|Vaud]] |1803 | scope="row" |[[Lozana]] |814.762 |3212 |247 |- ![[File:Wappen_Genf_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Geneva]] ![[kanton Ženeva|Geneva]] |1815 |[[Ženeva]] |506.343 |282 |1756 |- ![[File:Wappen_Neuenburg_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Neuchâtel]] ![[kanton Neuchâtel|Neuchâtel]] |1815/1857 | scope="row" |[[Neuchâtel]] |175.894 |802 |222 |- ![[File:Wappen_Jura_matt.svg|30x30px|Coat of arms of Jura]] ![[kanton Jura|Jura]] |1979 | scope="row" |[[Delémont]] |73.709 |839 |87 |- | colspan="7" |Tri regije v francosko-nemških dvojezičnih kantonih imajo francosko govorečo večino: |- !Regija !Kanton !Leto pridružitve Švici !Največje mesto !Štev. prebivalcev <ref name=":1" group="note" /> !površina<br />(km{{sup|2}}) !gostota<br />(per km{{sup|2}})<br /> |- ![[kanton Fribourg|Fribourg frankofonski]]<ref name=":3" group="note">Dve tretjini prebivalcev kantona Fribourg govori francosko. V vseh okrožjih kantona je francosko govoreče večino, razen v okrožjih See in Sense.</ref> |Fribourg/Freiburg |1481 |[[Fribourg|Fribourg/Freiburg]] |235.069<ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.pxweb.bfs.admin.ch/pxweb/de/px-x-0102020000_201|title=PX-Web - Tabelle wählen|website=www.pxweb.bfs.admin.ch|access-date=22 June 2019}}</ref><ref name=":4" group="note">Only districts with a French-speaking majority included.</ref> |1264<ref>{{Cite web|url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/kataloge-datenbanken/tabellen.assetdetail.1420913.html|title=Arealstatistik Land Cover - Kantone und Grossregionen nach 6 Hauptbereichen - 1979-1985, 1992-1997, 2004-2009 {{!}} Tabelle|last=Statistik|first=Bundesamt für|date=24 November 2016|website=Bundesamt für Statistik|language=de|access-date=22 June 2019}}</ref><ref name=":4" group="note" /> |186 |- !Spodnji Valais<ref name=":5" group="note">90 % govorcev francoščine. Regija vključuje 8 od 13 okrožij kantona Valais..</ref> |[[kanton Valais|Valais/Wallis]] |1815 |[[Martigny]] |122.718<ref name=":0" /> |1344 |91 |- ![[Bernska Jura]]<ref name=":6" group="note">90 % francosko govorečih. Bernska Jura je od leta 2010 upravno okrožje kantona Bern.</ref> |[[kanton Bern|Bern]] |1814 |[[Moutier]] |53.721<ref>{{Cite web|date=2018|title=Statistiques|url=https://www.conseildujurabernois.ch/fr/actualites/statistiques/|website=Conseil du Jura Bernois|access-date=26 June 2020|archive-date=4 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204105953/https://www.conseildujurabernois.ch/fr/actualites/statistiques/|url-status=dead}}</ref> |541 |99 |- ! colspan="3" |Romandija !Ženeva !1.951.187 !8284 !235 |} == Geografija == Jezikovna meja med francoščino in nemščino je znana kot {{lang|de|[[Röstigraben]]}} (dobesedno 'rösti jarek', v švicarski francoščini povzet kot {{lang|fr|barrière de rösti}}). Izraz je šaljivega izvora in se nanaša tako na geografsko delitev kot na zaznane kulturne razlike med romandijci in nemško govorečo švicarsko večino. Izraz izvira iz obdobja prve svetovne vojne, vendar je v splošno rabo vstopil v 1970-ih v kontekstu takrat močnega jurskega separatizma. Jezikovna meja seka Švico od severa proti jugu in tvori vzhodno mejo kantona Jura, nato pa zajema Bernsko Juro, kjer se meja razcepi in vključuje številne dvojezične skupnosti, med katerimi je največja Biel/Bienne. Nato sledi meji med Neuchâtelom in Bernom ter se obrne proti jugu proti Moratu, kjer spet prečka območje tradicionalnega dvojezičnosti, vključno s skupnostma Morat in Fribourg. Kanton Fribourg deli na zahodno francosko govorečo večino in vzhodno nemško govorečo manjšino ter nato sledi vzhodni meji Vauda z zgornjo dolino Saane/Sarine v Bernski Oberland. Meja pri Les Diablerets prečka Visoke Alpe in nato ločuje francosko govoreči Spodnji Valais od alemansko govorečega Zgornjega Valaisa onkraj Sierreja. Nato se ponovno zareže proti jugu v Visoke Alpe in loči Val d'Anniviers od Mattertala. Zgodovinsko gledano je jezikovna meja na Švicarski planoti v zgodnjem srednjem veku bolj ali manj sledila reki [[Aare]] in ločevala [[Burgundija|Burgundijo]] (kjer [[Burgundi]] niso vsiljevali svojega germanskega jezika galsko-rimskemu prebivalstvu) od [[Alemanija|Alemanije]]; v visokem srednjem veku se je meja postopoma premaknila proti zahodu in zdaj bolj ali manj ustreza zahodni meji posesti Zähringerjev, ki so v poznem srednjem veku padle pod bernsko oblast in ne sledi nobenim očitnim topografskim značilnostim. Valais ima ločeno jezikovno zgodovino; tu je bila celotna dolina, kolikor je bila naseljena, galsko-rimsko govoreča, dokler njenih zgornjih delov niso v visokem srednjem veku naselili govorci najvišjih alemanskih jezikov iz Bernskega Oberlanda (glej Walser). == Jezik == Tradicionalno gledano francosko-provansalska ali patois narečja Zgornje Burgundije, prebivalstvo Romandije danes govori različne vrste standardne francoščine. Danes so razlike med švicarsko francoščino in pariško francoščino manjše in večinoma leksikalne, čeprav so ostanki narečnega leksikona ali fonologije lahko bolj izraziti pri govorcih na podeželju. Zlasti nekateri deli švicarske Jure sodelujejo v narečju Frainc-Comtou, ki se govori v regiji [[Franche-Comté]] v Franciji. Od 1970-ih je prišlo do omejenega jezikovnega oživljanja francosko-provansalskih narečij, ki se zdaj pogosto imenujejo ''arpitan'' (neologizem iz 1980-ih, izpeljan iz narečne oblike besede ''alpine''), njihovo območje pa Arpitania. == Kulturna identiteta == Ker jezikovne regije v švicarskem političnem sistemu nimajo pomena, je Romandija ali Zahodna Švica precej razpršena kulturna 'enota', ki jo opredeljuje predvsem skupni jezik. Prebivalci Romandije se imenujejo ''Suisses romands'' ali (na kratko) ''Romands''. To jih izrecno loči od preostalega švicarskega prebivalstva in Francozov. V švicarski nemščini se prebivalci imenujejo Welsche ali Romands; zahodni Švicarji lahko vključujejo tudi nefrancosko govoreče. Čeprav nemško govoreči Švicarji regijo pogosto dojemajo kot kulturno homogeno in s svojo posebno miselnostjo, se Romandi pogosto bolj identificirajo s svojim izvornim kantonom kot z Romandijo. Kulturno identiteto Romandije podpirajo Radio Télévision Suisse in univerze v Ženevi, Fribourgu, Lozani in Neuchâtelu.<ref>[https://www.rts.ch/ RTS - Radio Télévision Suisse ( French Branch ) Website]</ref> [[Slika:Orchestre symphonique genevois.jpg|thumb|Orchestre de la Suisse Romande v ženevski dvorani Victoria Hall]] Zgodovinsko gledano je bila večina Romandije močno [[protestantizem|protestantska]], zlasti [[kalvinizem|kalvinistična]]; Ženeva je bila eno najzgodnejših in najpomembnejših kalvinističnih središč. Vendar je rimskokatolištvo še naprej prevladovalo v Juri, Valaisu in Fribourgu. V zadnjih desetletjih je zaradi znatnega priseljevanja iz Francije in južnoevropskih držav katoličanov mogoče najti po vsej regiji. [[Dirka po Romandiji]] je letni kolesarski dogodek na svetovni turneji UCI, ki pogosto velja za pomembno dirko v pripravi na [[Dirka po Franciji|dirko po Franciji]].<ref>[https://www.tourderomandie.ch/en/ Tour de Romandie Official Website / English /] retrieved May 2026</ref> Röstigraben je bil ločnica med območji v Švici, ki je vplivala tudi na njihovo identiteto. Tisti na zahodu so se bolj zanašali na Francijo glede politik in političnih odločitev.<ref>[https://www.iamexpat.ch/lifestyle/lifestyle-news/what-rostigrahttps://www.iamexpat.ch/lifestyle/lifestyle-news/what-rostigraben-and-why-does-it-matter%20https://www.iamexpat.ch/lifestyle/lifestyle-news/what-rostigraben-and-why-doesben-and-why-does-it-matter What is the Röstigraben and why does it matter? - Retrieved May 2026]</ref> <ref>[https://www.swiss-spectator.ch/the-romandy/ SwissSpectator - Romandy, Switzerland]</ref> == Kultura == Francosko govoreča Švica je jezikovno tesno povezana s kulturnim življenjem sosednje Francije, vendar je tudi močno pod vplivom izmenjav z drugimi jezikovnimi regijami, predvsem z nemško govorečo Švico. Čeprav je regija kulturno zelo raznolika in jo oblikuje množica različnih vplivov, lahko mesti Ženeva in Lozana veljata za splošna kulturni središči francosko govoreče Švice. Ženeva je dom Orchestre de la Suisse Romande, ki redno nastopa v mestni dvorani Victoria Hall in na konservatoriju. V kantonu Vaud vsako leto poteka [[Montreux Jazz Festival]], ki uživa visok mednarodni ugled. Grad Prangins, ki je med mestoma, je tudi dom francosko govoreče podružnice Švicarskega narodnega muzeja. <gallery widths="190" heights="117"> Geneve Palais Eynard 2011-08-05 13 11 32 PICT0103.JPG|Sedež mestne vlade Ženeve (Palais Eynard), največjega mesta v francosko govoreči Švic Lausanne cathedral from gd pont.jpg|Stolnica Notre-Dame v Lozani; prej škofovski sedež, od reformacije naprej glavna protestantska reformirana cerkev v mestu. Biel - Bienne - panoramio (8).jpg|Osrednji trg v mestu Biel, za katerega je značilna arhitektura Gründerzeit iz poznega 19. in začetka 20. stoletja. Neuchatel2.jpg|Pogled na Neuenburg; kolegijska cerkev je zgoraj desno Panorama Fribourg 107.JPG|Pogled na Freiburg; v sredini stolp stolnice sv. Nikolaja, desno pred njim mestna hiša 00 la-chaux-de-fonds3.jpg|Fontaine Monumentale (1888) v La Chaux-de-Fonds je ustrezala ambicijam mesta ob koncu 19. stoletja po "monumentalni" urbanizaciji po pariškem modelu.<ref>{{Internetquelle | url=https://notrehistoire.ch/entries/EgNBpq4q82Z |titel=La Chaux-de-Fonds — La Grande Fontaine |datum=2010-11-22 |sprache=fr |abruf=2021-08-27}}</ref> </gallery> == Opombe == {{sklici|group=note}} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Charles-Ferdinand Ramuz, ''La Suisse romande, Sociétés coopératives Migros romandes'', copyright Mme Olivieri-Ramuz, Lausanne, 1955. *''Histoire de la littérature en Suisse romande'', vol.4, Lausanne, 1996-1999, republished Geneva, 2015 *Corinne Blanchaud, ''Dictionnaire des écrivains francophones classiques, Belgique, Canada, Québec, Luxembourg, Suisse romande'', Paris, 2013 *Académie de Genève Humbert, ''Nouveau glossaire genevois'', Slatkine, 1983, {{ISBN|2-05-100516-8}}, {{OCLC|715183529}}. == Zunanje povezave == {{Commonscat}} {{Wikivoyage}} {{Coord|46.2000|N|6.1500|E|source:wikidata|display=title}} [[Kategorija:Romandija]] [[Kategorija:Upravna delitev Švice]] oe31d64aoqlkhr5wfvllnwmuuxb5pwd 10 605428 6709411 2026-07-10T17:48:44Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{#if:{{{no-icon|{{{noicon|}}}}}}||{{#if:{{{wstitle|}}}|[[File:Wikisource-logo.svg|12px|class=noviewer|alt=|link=]]|[[File:PD-icon.svg|12px|class=noviewer|alt=|link=]]}}&nbsp;}}<!-- -->{{{prescript|{{#if:{{{inline|}}}|Eden ali več prejšnjih stavkov|Ta čkanek}} vključuje besedilo iz publikacije, ki je zdaj v [[javna last|javni lasti]]::&nbsp;}}}<!-- no white space -->{{#invoke:template wrapper|{{#if:{{{_debug|}}}|list|wrap}}|_template=navedi Catholic Encyclopedi...« 6709411 wikitext text/x-wiki {{#if:{{{no-icon|{{{noicon|}}}}}}||{{#if:{{{wstitle|}}}|[[File:Wikisource-logo.svg|12px|class=noviewer|alt=|link=]]|[[File:PD-icon.svg|12px|class=noviewer|alt=|link=]]}}&nbsp;}}<!-- -->{{{prescript|{{#if:{{{inline|}}}|Eden ali več prejšnjih stavkov|Ta čkanek}} vključuje besedilo iz publikacije, ki je zdaj v [[javna last|javni lasti]]::&nbsp;}}}<!-- no white space -->{{#invoke:template wrapper|{{#if:{{{_debug|}}}|list|wrap}}|_template=navedi Catholic Encyclopedia |_exclude=inline, noicon, no-icon, prescript, _debug |no-icon=1 }}<includeonly><!--no white space -->{{#ifeq: {{NAMESPACEE}} |<!--is set-->|<!-- then--> {{#if:{{{wstitle|}}} |<!--then-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo besedilo iz Catholic Encyclopedia iz leta 1913 s sklicem na Wikivir]] |<!--else-->{{#if:{{{title|}}} |<!--then-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo besedilo iz Catholic Encyclopedia iz leta 1913 brez sklica na Wikivir]] |<!--else-->{{#if:{{{1|}}} |<!--then-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo besedilo iz Catholic Encyclopedia iz leta 1913 z neimenovanim parametrom]] |<!--else-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo besedilo iz Catholic Encyclopedia iz leta 1913 brez parametra za članek]]<!--1 -->}}<!--title -->}}<!--wstitle -->}}<!--NAMESPACE -->}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} </noinclude><!--DO NOT PUT A BLANK LINE AFTER THIS COMMENT--> c584k2o4q2cwtfs3fjci5f8ii49day0 6709412 6709411 2026-07-10T17:49:23Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Catholic]] na [[Predloga:Catholic Encyclopedia]] 6709411 wikitext text/x-wiki {{#if:{{{no-icon|{{{noicon|}}}}}}||{{#if:{{{wstitle|}}}|[[File:Wikisource-logo.svg|12px|class=noviewer|alt=|link=]]|[[File:PD-icon.svg|12px|class=noviewer|alt=|link=]]}}&nbsp;}}<!-- -->{{{prescript|{{#if:{{{inline|}}}|Eden ali več prejšnjih stavkov|Ta čkanek}} vključuje besedilo iz publikacije, ki je zdaj v [[javna last|javni lasti]]::&nbsp;}}}<!-- no white space -->{{#invoke:template wrapper|{{#if:{{{_debug|}}}|list|wrap}}|_template=navedi Catholic Encyclopedia |_exclude=inline, noicon, no-icon, prescript, _debug |no-icon=1 }}<includeonly><!--no white space -->{{#ifeq: {{NAMESPACEE}} |<!--is set-->|<!-- then--> {{#if:{{{wstitle|}}} |<!--then-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo besedilo iz Catholic Encyclopedia iz leta 1913 s sklicem na Wikivir]] |<!--else-->{{#if:{{{title|}}} |<!--then-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo besedilo iz Catholic Encyclopedia iz leta 1913 brez sklica na Wikivir]] |<!--else-->{{#if:{{{1|}}} |<!--then-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo besedilo iz Catholic Encyclopedia iz leta 1913 z neimenovanim parametrom]] |<!--else-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo besedilo iz Catholic Encyclopedia iz leta 1913 brez parametra za članek]]<!--1 -->}}<!--title -->}}<!--wstitle -->}}<!--NAMESPACE -->}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} </noinclude><!--DO NOT PUT A BLANK LINE AFTER THIS COMMENT--> c584k2o4q2cwtfs3fjci5f8ii49day0 6709414 6709412 2026-07-10T17:51:37Z Pinky sl 2932 6709414 wikitext text/x-wiki {{#if:{{{no-icon|{{{noicon|}}}}}}||{{#if:{{{wstitle|}}}|[[File:Wikisource-logo.svg|12px|class=noviewer|alt=|link=]]|[[File:PD-icon.svg|12px|class=noviewer|alt=|link=]]}}&nbsp;}}<!-- -->{{{prescript|{{#if:{{{inline|}}}|Eden ali več prejšnjih stavkov|Ta čkanek}} vključuje besedilo iz publikacije, ki je zdaj v [[javna last|javni lasti]]::&nbsp;}}}<!-- no white space -->{{#invoke:template wrapper|{{#if:{{{_debug|}}}|list|wrap}}|_template=navedi Catholic Encyclopedia |_exclude=inline, noicon, no-icon, prescript, _debug |no-icon=1 }}<includeonly><!--no white space -->{{#ifeq: {{NAMESPACEE}} |<!--is set-->|<!-- then--> {{#if:{{{wstitle|}}} |<!--then-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo navedek iz 1913 Catholic Encyclopedia s sklicem na Wikivir]] |<!--else-->{{#if:{{{title|}}} |<!--then-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo navedek iz 1913 Catholic Encyclopedia brez sklica na Wikivir]] |<!--else-->{{#if:{{{1|}}} |<!--then-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo navedek iz 1913 Catholic Encyclopedia z nepoimenovanim parametrom]] |<!--else-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo navedek iz 1913 Catholic Encyclopedia brez parametra »article«]]<!--1 -->}}<!--title -->}}<!--wstitle -->}}<!--NAMESPACE -->}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} </noinclude><!--DO NOT PUT A BLANK LINE AFTER THIS COMMENT--> gjmsxy1lwt5wuf977xlt0z9hub0j5s8 6709419 6709414 2026-07-10T17:59:50Z Pinky sl 2932 6709419 wikitext text/x-wiki {{#if:{{{no-icon|{{{noicon|}}}}}}||{{#if:{{{wstitle|}}}|[[File:Wikisource-logo.svg|12px|class=noviewer|alt=|link=]]|[[File:PD-icon.svg|12px|class=noviewer|alt=|link=]]}}&nbsp;}}<!-- -->{{{prescript|{{#if:{{{inline|}}}|Eden ali več prejšnjih stavkov|Ta čkanek}} vključuje besedilo iz publikacije, ki je zdaj v [[javna last|javni lasti]]::&nbsp;}}}<!-- no white space -->{{#invoke:template wrapper|{{#if:{{{_debug|}}}|list|wrap}}|_template=navedi Catholic Encyclopedia |_exclude=inline, noicon, no-icon, prescript, _debug |no-icon=1 }}<includeonly><!--no white space -->{{#ifeq: {{NAMESPACEE}} |<!--is set-->|<!-- then--> {{#if:{{{wstitle|}}} |<!--then-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo besedilo iz 1913 Catholic Encyclopedia s sklicem na Wikivir]] |<!--else-->{{#if:{{{title|}}} |<!--then-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo besedilo iz 1913 Catholic Encyclopedia brez sklica na Wikivir]] |<!--else-->{{#if:{{{1|}}} |<!--then-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo besedilo iz 1913 Catholic Encyclopedia z nepoimenovanim parametrom]] |<!--else-->[[Kategorija:Članki, ki vključujejo besedilo iz 1913 Catholic Encyclopedia brez parametra »article«]]<!--1 -->}}<!--title -->}}<!--wstitle -->}}<!--NAMESPACE -->}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} </noinclude><!--DO NOT PUT A BLANK LINE AFTER THIS COMMENT--> 60zu9aw7gz9pu3zhqari6q0iirp3s76 10 605429 6709413 2026-07-10T17:49:23Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Catholic]] na [[Predloga:Catholic Encyclopedia]] 6709413 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Catholic Encyclopedia]] omaa3qvade8e78bq2mumlelwlr0n2qv 14 605430 6709420 2026-07-10T18:01:10Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{hiddencat}} {{Cat more|Catholic Encyclopedia}} {{CatAutoTOC}} [[Kategorija:Članki, ki vključujejo besedilo iz 1913 Catholic Encyclopedia]]« 6709420 wikitext text/x-wiki {{hiddencat}} {{Cat more|Catholic Encyclopedia}} {{CatAutoTOC}} [[Kategorija:Članki, ki vključujejo besedilo iz 1913 Catholic Encyclopedia]] 67p0eh35b78y90sxn5yb8mellse7p8i 14 605431 6709421 2026-07-10T18:02:17Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{hiddencat}} {{Cat more|Catholic Encyclopedia}} :''Glej tudi {{tl|CE1913}}'' [[Kategorija:Članki, ki vključujejo navedek iz 1913 Catholic Encyclopedia]]« 6709421 wikitext text/x-wiki {{hiddencat}} {{Cat more|Catholic Encyclopedia}} :''Glej tudi {{tl|CE1913}}'' [[Kategorija:Članki, ki vključujejo navedek iz 1913 Catholic Encyclopedia]] 9g2s0j5ahim1kn3sjnvku6bxwnn1pmj 14 605432 6709454 2026-07-10T20:04:34Z Yerpo 8417 n 6709454 wikitext text/x-wiki {{ktgr|zgradbah in drugih objektih, ki stojijo v [[Niš]]u v [[Srbija|Srbiji]]}} [[Kategorija:Niš]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Srbiji|Niš]] iizw2nea5h4ovj462ir4oj56sfnbkfg 2 605433 6709513 2026-07-11T03:48:21Z Velebit1991 262784 nova stran z vsebino: »[[File:State Flag of Serbian Krajina (1991).svg|500px|center]]« 6709513 wikitext text/x-wiki [[File:State Flag of Serbian Krajina (1991).svg|500px|center]] otr2ajkymdvj1k9a27r2mcl3x78lhi7 0 605434 6709519 2026-07-11T05:14:21Z Octopus 13285 vladar 6709519 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Šjao Novdžin | title = Velika cesarica vdova | succession = Regentka [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]] | reign = | reign_type = | regent = cesar [[Šingdzong]] | reg_type = monarh | birth_date = 980 ? | birth_place = | death_date = 24. januar 1058 | death_place = | burial_place = | full_name = Družinsko ime: Šjao ({{linktext|蕭}})<br>Kitansko ime: Novdžin ({{linktext|耨|斤}}) | regnal_name = Velika cesarica vdova Fatjan | posthumous_name = Cesarica Činaj | spouse = Jelu Longšu | issue = {{Unbulleted list|Jelu Dzongdžen |Jelu Janmu|Jelu Šovgu|Jelu Džongjuan}} | father = | mother = }} '''Šjao Novdžin''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 蕭耨斤, [[pinjin]]: Xiāo nòu jīn) je bila [[Kitani|kitanska]] cesarica vdova iz kitajske [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]], * [[980]] ?, † [[24. januar]] [[1058]].<ref>([清宁三年十二月]己巳，太皇太后崩。) ''Liao Shi'', vol. 21</ref> Bila je konkubina cesarja Šengdzonga, mati cesarja Šingdzonga in ena od treh velikih cesaric vdov dinastije Ljao. Po sinovem prihodu na prestol leta 1031 je imela velik vpliv nanj. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 980]] [[Kategorija:Umrli leta 1058]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] 086kljvymk477pybyvcwe6g8y266zl4 6709525 6709519 2026-07-11T06:49:32Z Octopus 13285 nadaljevanje 6709525 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Šjao Novdžin | title = Velika cesarica vdova | succession = Regentka [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]] | reign = | reign_type = | regent = cesar [[Šingdzong]] | reg_type = monarh | birth_date = 980 ? | birth_place = | death_date = 24. januar 1058 | death_place = | burial_place = | full_name = Družinsko ime: Šjao ({{linktext|蕭}})<br>Kitansko ime: Novdžin ({{linktext|耨|斤}}) | regnal_name = Velika cesarica vdova Fatjan | posthumous_name = Cesarica Činaj | spouse = cesar [[Šengdzong]] | issue = {{Unbulleted list|[[Šingdzong|Jelu Dzongdžen]] |Jelu Janmu|Jelu Šovgu|Jelu Džongjuan}} | father = | mother = }} '''Šjao Novdžin''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 蕭耨斤, [[pinjin]]: Xiāo nòu jīn) je bila [[Kitani|kitanska]] cesarica vdova iz kitajske [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]], * [[980]] ?, † [[24. januar]] [[1058]].<ref>([清宁三年十二月]己巳，太皇太后崩。) ''Liao Shi'', vol. 21</ref> Bila je konkubina cesarja [[Šengdzong]]a, mati cesarja [[Šingdzong]]a in ena od treh velikih cesaric vdov dinastije Ljao. Po sinovem prihodu na prestol leta 1031 je imela velik vpliv. ==Ozadje== Šjao Novdžin je bila rojena v revščini, potem pa jo je Jelu Longšu pripeljal v cesarslo palačo. Longšu je ni nikoli obravnaval kot konkubino, temveč jo je dal svoji materi [[Šjao Janjan]] za dvorno damo. Po legendi je med pospravljanjem cesaričine postelje našla zlatega petelina. Ker je v šotor ravno takrat nepričakovano vstopila cesarica, se je Šjao Novdžin prestrašila in pogoltnila zlatega petelina. Zlati petelin je bil pravzaprav skrivnostno zdravilo. Po nekaj dneh je Šjao Novdžinina koža postala sijoča, kar je cesarico zelo presenetilo. Svoji dvorni dami je zaupala, da bo v prihodnosti rodila princa.<ref>(尝拂承天太后榻，获金鸡，呑之，肤色光泽胜常。太后曰：“是必有奇子！”) ''Liao Shi'', vol. 71</ref> ==Konkubina== Šjao Janjan je sinu naročila, naj si deli spalnico s Šjao Novdžin. V drugem mesecu leta 1016 je Šjao Novdžin rodila sina Mubuguja, ki so ga kasneje preimenovali v Jelu Dzongdžena. Rodila je tudi hčerki Jelu Janmu in Jelu Šovgu, kasneje pa še sina Jelu Džongjuana. Jelu Janmu je postala princesa Veja in zatem princesa Čina. Jelu Šovgu je dobila naziv princesa Jueja, nato princesa Džina in se poročila s Šjao Šjaodžongom. Šjao Novdžin je bila dolgoletna tekmica s Šjao Pusage, drugo cesarico cesarja Šengdzonga in nečakinjo Šjao Janjan. Čeprav sta imela isto klanovsko ime Šjao, nista bili v sorodu. Potem ko je Šjao Novdžin kot dvorna dama rodila Jelu Dzongdžena, je Šjao Pusage prevzela odgovornost za vzgojo otroka. Šjao Pusage ni imela otrok in je Jelu Dzongdžena vzgajala kot svojega sina, s čimer si je pridobila spoštovanje cesarja Šengdzonga. Šjao Novdžin je iz ljubosumja večkrat vohunila za Šjao Pusage, ko je bila Jelu Dzongdžen še princ. ==Cesarica vdova== Po smrti cesarja Šengdzonga leta 1031 je Jelu Dzongdžen nasledil očeta kot cesar [[Šingdzong]]. Njegova mati Šjao Novdžin je postala soproga vdova, njegova posvojena mati Šjao Pusage pa cesarica vdova. Cesar Šengdzong je na smrtni postelji Šjao Novdžin podelil naziv ''juanfei'', se pravi prva soproga. Ukazal ji je tudi, naj pozabi na svoje zamere do Šjao Pusaga, saj je bila vzgojiteljica njenega sina. Šjao Novdžin je po prejemu visokega naziva postala arogantna in izdala lažni odlok, v katerem je trdila, da jo je pokojni cesar imenoval za cesarico vdovo. Privzela je naziv cesarice vdove, čeprav je bila nekdanja konkubina. Svojega sina je poskušala prepričati, naj se znebi njene dolgoletne tekmica Šjao Pusage, kar je cesar zavrnil. Ko je cesar odšel na lov, je Šjao Novdžin poslala morilce, da umorijo Šjao Pusage. Šjao Pusage je morilcem povedala, da je nedolžna, in jim rekla, da se gre okopat, in v kopalnici storila samomor. Šjao Novdžin je bila pokvarjena oseba. Svoj rojstni dan je razglasila za praznik in svet dan. Svojemu pradedu je podelila častni naziv princ Lanlinga, očetu naziv kralj Čija in svojim bratom naziv kralja, pri čemer je prezrla vsa pravila dinastije Ljao. Štirideset sužnjem svoje družine je omogočila, da so postali vladni uradniki. Njena starejša sestra, gospa Čin, je bila osamljena vdova. Všeč ji je bil kralj Džjanu, ki pa je bil poročen. Šjao Novdžin je ukazala ubiti njegovo ženo in ga poročila s svojo sestro, gospo Čin. Njena mlajša sestra, gospa Džin, je bila zaljubljena v odposlanca po imenu Geng Juandži. Ker je bil tudi on poročen, je ukazala ubiti tudi njegovo ženo in ga poročila s svojo sestro. Šjao Novdžin je prekinila reforme Šjao Janjan in njenega pokojnega moža ter povzročila nemire v politiki Ljaa. Bila je zelo ambiciozna in ni želela, da bi se njena moč na dvoru zmanjšala. Načrtovala je, da bi njen mlajši sin Jelu Džongjuan na prestolu zamenjal svojega starejšega brata Jelu Dzongdžena, s čimer se Džongjuan ni strinjal. Materine načrte je razkril svojemu bratu. Cesar je ukazal usmrtiti vse materine zaveznike in zarotnike ter njeno spremstvo in večino sorodnikov. Svojo mater je leta 1034 degradiral v običajno meščanko in jo izgnal z dvora. ==Velika cesarica vdova== Po smrti cesarja Šingdzonga je Šjao Novdžin dobila dovoljenje, da se vrne v palačo in se udeleži cesarjevega pogreba. Pri tem ni kazala nobenih znakov žalosti ali obžalovanja. Njena snaha, cesarica Šjao Dali, je jokala za svojim pokojnim možem, na kar ji je Šjao Novdžin rekla, da je mlada in naj neha žalovati za njim. Cesar dinastije Ljao je leta 1055 postal njen vnuk, ki je vladal kot cesar [[Daodzong]]. Šjao Novdžin je prejela naziv velike cesarice vdove. Januarja 1058 je umrla in posmrtno prejela naziv cesarice Čina. Njenega pogreba so se udeležili odposlanci iz [[Zahodna Šja|Zahodne Šja]] in [[Kraljestvo Gorjeo|kraljestva Gorjeo]].<ref>Yuan Tengfei, "The Liaoning of the Three Dynasties of Northern Cyprus"</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 980]] [[Kategorija:Umrli leta 1058]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] dp9wsmjzbp7hu9hfa35jvdj9ul82hhb 0 605435 6709530 2026-07-11T07:00:23Z Sporti 5955 n 6709530 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Filip Kosi | image = <!-- WD --> | full_name = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[FK Sarajevo|Sarajevo]] | clubnumber = 17 | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NŠ Mura|Mura]] | years1 = 2019–2021 | clubs1 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps1 = 2 | goals1 = 0 | years2 = 2021–2022 | clubs2 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | caps2 = 8 | goals2 = 0 | years3 = 2022 | clubs3 = → [[FC Drava Ptuj|Drava Ptuj]] (pos.) | caps3 = 1 | goals3 = 0 | years4 = 2022–2023 | clubs4 = [[ND Beltinci|Beltinci]] | caps4 = 28 | goals4 = 5 | years5 = 2023–2026 | clubs5 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps5 = 76 | goals5 = 3 | years6 = 2026– | clubs6 = [[FK Sarajevo|Sarajevo]] | caps6 = | goals6 = }} '''Filip Kosi''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[20. september]] [[2002]], [[Murska Sobota]]. Kosi je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2026 je član bosansko-hercegovskega kluba [[FK Sarajevo|Sarajevo]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NŠ Mura|Muro]], [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežano]], [[FC Drava Ptuj|Dravo Ptuj]], [[ND Beltinci|Beltince]] in [[NK Aluminij|Aluminij]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 59 tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa je odigral 56 tekem in dosegel 8 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kosi, Filip}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Drave]] [[Kategorija:Nogometaši NK Beltincev]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši FK Sarajeva]] [[Kategorija:Murskosoboški športniki]] c05neqx7mlu7797uvypooxd2a0ismjf 14 605436 6709532 2026-07-11T07:11:01Z Sporti 5955 n 6709532 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[SVU Tieschen]]a}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Avstriji|Tieschen]] 05omd69sm9n4nizcehusw0bxaz9xqyn 4 605437 6709540 2026-07-11T07:40:34Z MZaplotnik 13263 nov predlog 6709540 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg|Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg]]=== [[Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg|400px|Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg]] * {{info}} '''[[Dirka po Sloveniji 2026]]''', zmagovalci v skupnem seštevku: 1. mesto Florian Lipowitz, 2. mesto Giulio Pellizzari, 3. mesto [[Jakob Omrzel]]. Foto [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]]. * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 09:40, 11. julij 2026 (CEST) fth3fzhkpi9ajkgbnar9cypbz3spadk 6709550 6709540 2026-07-11T08:02:42Z Andrejj 94 /* Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg */ * {{Za}} --~~~ 6709550 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg|Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg]]=== [[Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg|400px|Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg]] * {{info}} '''[[Dirka po Sloveniji 2026]]''', zmagovalci v skupnem seštevku: 1. mesto Florian Lipowitz, 2. mesto Giulio Pellizzari, 3. mesto [[Jakob Omrzel]]. Foto [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]]. * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 09:40, 11. julij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) lfskup8tbxcxzpw57ack7ikfqracgnb 6709551 6709550 2026-07-11T08:03:45Z Andrejj 94 /* Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg */ np 6709551 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg|Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg]]=== [[Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg|400px|Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg]] * {{info}} '''[[Dirka po Sloveniji 2026]]''', zmagovalci v skupnem seštevku: 1. mesto [[Florian Lipowitz]], 2. mesto Giulio Pellizzari, 3. mesto [[Jakob Omrzel]]. Foto [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]]. * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 09:40, 11. julij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) ttikq73mxdphu96cqa0a11b4d09sbnb 0 605438 6709544 2026-07-11T07:46:30Z Octopus 13285 vladar 6709544 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Šjao Janjan |title=Cesarica vdova dinastije Ljao |succession =Regentka dinastije Ljao |reign = 13. oktober 982 – 23. december 1009 |reign_type=Regentstvo |regent=cesar [[Šengdzong]] (sin) |reg_type=Monarh |image = Empress Dowager Xiao 1892.jpg |image_size = 250px |caption = Cesarica Šjao Janjan; ilustracija v romanu ''Legende o generalih iz družine Jang'' iz leta 1892 |birth_date = [[953]] |birth_place= |death_date = [[29. december]] [[1009]] (stara 55-56 let) |death_place= |burial_place= |full_name = [[Fružinsko ime]]: Šjao ({{linktext|蕭}})<br />Kitansko ime: Janjan ({{linktext|燕}}燕)<br />Kitajsko ime: Šjao Čuo ({{linktext|蕭|綽}}) |regnal_name = Cesarica vdova Ruide Šenlue Jingjun Čihua Čengtjan ({{linktext|睿|德|神|略|應|運|啟|化|承|天|皇太后}}) |posthumous_name= Cesarica Šengšen Šuanšjan ({{linktext|聖|神|宣|獻|皇后}})<br />Cesarica Ruidži ({{linktext|睿|智|皇后}}) |spouse=Jalu Šjan (cesar [[Džingdzong]]) |issue={{Unbulleted list|Jelu Longšu (cesar [[Šengdzong]]), sin|Jelu Longčing (耶律隆慶), sin|Jelu Longjov (耶律隆祐), sin|Jelu Guanjinnu (耶律觀音女), hči|Jelu Čangšovnu (耶律長壽女), hči|Jelu Janšovnu (耶律延壽女), hči}} |father=Šjao Siven |mother= Jelu Lubgu }} == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 953]] [[Kategorija:Umrli leta 1009]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Cesarice]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] s77xtnnk24wp3ubxcscvc3txtdw3fj9 6709548 6709544 2026-07-11T08:00:47Z Octopus 13285 uvod 6709548 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Šjao Janjan |title=Cesarica vdova dinastije Ljao |succession =Regentka dinastije Ljao |reign = 13. oktober 982 – 23. december 1009 |reign_type=Regentstvo |regent=cesar [[Šengdzong]] (sin) |reg_type=Monarh |image = Empress Dowager Xiao 1892.jpg |image_size = 250px |caption = Cesarica Šjao Janjan; ilustracija v romanu ''Legende o generalih iz družine Jang'' iz leta 1892 |birth_date = [[953]] |birth_place= |death_date = [[29. december]] [[1009]] (stara 55-56 let) |death_place= |burial_place= |full_name = Družinsko ime: Šjao ({{linktext|蕭}})<br />Kitansko ime: Janjan ({{linktext|燕}}燕)<br />Kitajsko ime: Šjao Čuo ({{linktext|蕭|綽}}) |regnal_name = Cesarica vdova Ruide Šenlue Jingjun Čihua Čengtjan ({{linktext|睿|德|神|略|應|運|啟|化|承|天|皇太后}}) |posthumous_name= Cesarica Šengšen Šuanšjan ({{linktext|聖|神|宣|獻|皇后}})<br />Cesarica Ruidži ({{linktext|睿|智|皇后}}) |spouse=Jalu Šjan (cesar [[Džingdzong]]) |issue={{Unbulleted list|Jelu Longšu (cesar [[Šengdzong]]), sin|Jelu Longčing (耶律隆慶), sin|Jelu Longjov (耶律隆祐), sin|Jelu Guanjinnu (耶律觀音女), hči|Jelu Čangšovnu (耶律長壽女), hči|Jelu Janšovnu (耶律延壽女), hči}} |father=Šjao Siven |mother= Jelu Lubgu }} '''Šjao Čuo''', z vzdevkom '''Janjan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 蕭燕燕,<ref>(景宗睿智皇后萧氏，讳绰，小字燕燕，...) ''Liao Shi'', vol. 71</ref> [[pinjin]]: Xiāoyànyàn), znana tudi kot cesarica vdova '''Čengtjan''' (kitajsko: 承天皇太后, pinjin: Chéng tiānhuáng tàihòu) je bila [[Kitani|kitanska]] cesarica in vojaška voditeljica [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]]<ref name=":1">{{Cite book |last=Snodgrass |first=Mary Ellen |url=https://books.google.com/books?id=8hntEAAAQBAJ&dq=Xiao+Yanyan+khitan&pg=PA68 |title=Women Warriors in History: 1,622 Biographies Worldwide from the Bronze Age to the Present |date=2023-12-20 |publisher=McFarland |isbn=978-1-4766-5032-6 |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite book |last1=Lee |first1=Lily Xiao Hong |url=https://books.google.com/books?id=xqNsBgAAQBAJ&dq=Xiao+Yanyan&pg=PA484 |title=Biographical Dictionary of Chinese Women, Volume II: Tang Through Ming 618 - 1644 |last2=Wiles |first2=Sue |date=2015-01-28 |publisher=Routledge |isbn=978-1-317-51562-3 |language=en}}</ref> in od leta 982 regentka v imenu svojega sina, cesarja [[Džingdzong]]a,<ref name=":1" /> * [[953]], † [[29. december]] [[1009]].<ref>([统和二十七年十二月]辛卯，皇太后崩于行宫.) ''Liao Shi'', vol. 14</ref> ==Zgodovina== == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 953]] [[Kategorija:Umrli leta 1009]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Cesarice]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] ssje1qssvxmfcsmo1hyjmbdy6gufvbj 2 605439 6709552 2026-07-11T08:05:58Z Barbka bere 262195 n 6709552 wikitext text/x-wiki = Mednarodno pravo = '''Mednarodno pravo''' je normativni sistem, ki določa pravne okvire za delovanje [[Zunanja politika|zunanje politike]] držav in ureja odnose med subjekti mednarodnega prava. Za razliko od notranjih pravnih redov v mednarodnem pravu ni centralizirane zakonodajne, izvršne in sodne oblasti, ki bi samostojno sprejemala in vsiljevala pravila. Države namreč same ustvarjajo norme, predvsem s sklepanjem mednarodnih pogodb in z uveljavljanjem običajnega prava, izvajanje teh obveznosti pa stabilizira odnose v celotni mednarodni skupnosti. == Zgodovinski razvoj == Sodobni mednarodni red, ki temelji na suverenih državah in ravnotežju moči, sega k [[Vestfalski mir|vestfalskemu mirom]] iz leta 1648. Znanstveno preučevanje in strokovna profesionalizacija te veje prava pa sta dobila pomemben zagon zlasti v drugi polovici 19. stoletja z ustanovitvijo [[Inštitut za mednarodno pravo|Inštituta za mednarodno pravo]] (''Institut de droit international'') leta 1873, ki je bil ustanovljen z namenom postati »pravna zavest civiliziranega sveta«. Najpomembnejši zgodovinski prehod v sodobno mednarodno pravo zaznamuje sprejetje [[Ustanovna listina Združenih narodov|Ustanovne listine Organizacije združenih narodov]] ([[Organizacija združenih narodov|OZN]]) neposredno po drugi svetovni vojni. Ta listina je v mednarodnih odnosih uveljavila prepoved uporabe oborožene sile in grožnje s silo ter na novo poudarila vero v temeljne človekove pravice, dostojanstvo in vrednost človeka. == Subjekti mednarodnega prava == Izvirni in najpomembnejši subjekti mednarodnega prava so suverene države, ki so ob enem tudi glavni akterji zunanjepolitičnega delovanja v mednarodnih odnosih. Zaradi nujnosti sodelovanja pri reševanju globalnih problemov pa imajo vse pomembnejšo vlogo tudi mednarodne organizacije (npr. OZN), katerih mednarodnopravna subjektiviteta je za učinkovito opravljanje njihovih nalog ključnega pomena. V sodobnem mednarodnem pravu pomembno vlogo dobiva tudi posameznik, kar se kaže tako v razvoju prava človekovih pravic kot v njegovi mednarodni kazenski odgovornosti za najhujša hudodelstva pred mednarodnimi kazenskimi sodišči. == Viri mednarodnega prava == Formalni viri mednarodnega prava so jasno opredeljeni v 38. členu Statuta Meddržavnega sodišča. To sodišče pri odločanju o sporih uporablja mednarodne konvencije (pogodbe), mednarodni običaj (kot dokaz obče prakse, ki je sprejeta kot pravo) ter splošna pravna načela, ki jih priznavajo civilizirani narodi. Kot pomožno sredstvo za ugotavljanje prava pa se uporabljajo tudi sodne odločbe in doktrina najuglednejših pravnih strokovnjakov. Mednarodne pogodbe slonijo na temeljnem načelu ''pacta sunt servanda'', ki določa, da vsaka veljavna pogodba zavezuje pogodbenice in da jo morajo te izvajati vestno in v dobri veri. Vrh hierarhije v mednarodnem pravu pa predstavljajo kogentne norme (''ius cogens''), ki jih je sprejela in priznala vsa mednarodna skupnost kot norme, od katerih ni dovoljen noben odmik (npr. prepoved agresije, suženjstva, genocida in mučenja). Hierarhijo določa tudi 103. člen Ustanovne listine OZN, ki zapoveduje, da ob neskladju obveznosti prevladajo določbe Ustanovne listine nad vsemi drugimi mednarodnimi sporazumi. == Razmerje med mednarodnim in notranjim pravom == Prenos norm mednarodnega prava v notranje pravne rede držav pojasnjujeta monistična in dualistična teorija. Monistična teorija pojmuje mednarodno in notranje pravo kot del istega, enotnega pravnega sistema, medtem ko dualistična teorija zagovarja strogo ločenost med sistemoma in zato za učinkovanje mednarodnih pogodb zahteva njihov prenos ali inkorporacijo v notranjo zakonodajo. Z vidika samega mednarodnega prava pa vselej velja absolutni primat mednarodnega prava nad notranjimi akti držav. [[Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb]] (DKPMP) v svojem 27. členu izrecno določa, da se država pogodbenica nikoli ne more sklicevati na določbe svojega notranjega prava, da bi pred mednarodno skupnostjo upravičila neizvajanje veljavne mednarodne pogodbe. == Viri in literatura == Koskenniemi, Martti. ''Blagi prosvetitelj narodov: Vzpon in padec mednarodnega prava 1870–1960''. Založba FDV in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije (Zbirka Mednarodno pravo), Ljubljana, 2012. Polak Petrič, Ana, Irena Jager Agius in Andraž Zidar (ur.). ''Pravo mednarodnih pogodb: Priročnik, strokovni prispevki in dokumenti''. Fakulteta za družbene vede in Ministrstvo za zunanje zadeve RS (Zbirka Mednarodno pravo), Ljubljana, 2013. Zidar, Andraž in Sanja Štiglic (ur.). ''Slovenske misli o mednarodnih odnosih in pravu: Prispevki ob 80-letnici dr. Ernesta Petriča''. Fakulteta za družbene vede in Ministrstvo za zunanje zadeve RS (Zbirka Mednarodno pravo), Ljubljana, 2016. ''Ustanovna listina Organizacije združenih narodov in Statut Meddržavnega sodišča''. Založba FDV in Ministrstvo za zunanje zadeve RS (Zbirka Mednarodno pravo), Ljubljana, 2015. Drenik, Simona, Vasilka Sancin in Milan Jazbec (ur.). ''Zbornik znanstvenih razprav ob 60. obletnici Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo''. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Ljubljana, 2008. Petrič, Ernest. ''Zunanja politika: Osnove teorije in praksa'' (2. dopolnjena izdaja). Založba FDV, ZRC SAZU in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije (Zbirka Mednarodno pravo), Ljubljana, 2022. 83018g9qwcuxq07xkfgii0xu28n2lz2 0 605440 6709571 2026-07-11T09:43:59Z Marko3 1829 nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{Infobox mineral | name = Hidroksiapatit | category = [[fosfatni mineral]] <br />[[apatit]]na skupina | image = Hydroxylapatite-338779.jpg | caption = Kristal hidroksiapatita | formula = {{chem2|Ca5(PO4)3OH}} | IMAsymbol = Hap<ref>{{Cite journal|last=Warr|first=L.N.|date=2021|title=IMA–CNMNC approved mineral symbols|journal=Mineralogical Magazine|volume=85|issue=3|pages=291–320|doi=10.1180/mgm.2021.43|bibcode=2021MinM...85....« 6709571 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox mineral | name = Hidroksiapatit | category = [[fosfatni mineral]] <br />[[apatit]]na skupina | image = Hydroxylapatite-338779.jpg | caption = Kristal hidroksiapatita | formula = {{chem2|Ca5(PO4)3OH}} | IMAsymbol = Hap<ref>{{Cite journal|last=Warr|first=L.N.|date=2021|title=IMA–CNMNC approved mineral symbols|journal=Mineralogical Magazine|volume=85|issue=3|pages=291–320|doi=10.1180/mgm.2021.43|bibcode=2021MinM...85..291W|s2cid=235729616|doi-access=free}}</ref> | molweight = 502,31 g/mol | strunz = 8.BN.05 | system = [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalni]] | class = Dipyramidal (6/m) <br />[[H-M symbol]] (6/m) | symmetry = ''P''6₃/m | unit cell = a = 9.41&nbsp;Å, c = 6.88&nbsp;Å; Z&nbsp;=&nbsp;2 | color = brezbarven, bel, siv, rumen, rumenkastozelen | habit = As tabular crystals and as stalagmites, nodules, in crystalline to massive crusts | twinning = | cleavage = Poor on {0001} and {10{{overline|1}}0} | fracture = Conchoidal | tenacity = Brittle | mohs = 5 | luster = Vitreous to subresinous, earthy | polish = | refractive = n_ω = 1.651 n_ε = 1.644 | opticalprop = Uniaxial (−) | birefringence = δ = 0.007 | dispersion = | pleochroism = | fluorescence= | absorption = | streak = bel | gravity = 3,14–3,21 (izmerjeno), 3,16 (izračunano) | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = Transparent to translucent | other = | references =<ref>[http://www.mindat.org/min-1992.html Hydroxylapatite on Mindat]</ref><ref>[https://www.webmineral.com/data/Hydroxylapatite.shtml Hydroxylapatite on Webmineral]</ref><ref name=HB>{{cite book |editor1=Anthony, John W. |editor2=Bideaux, Richard A. |editor3=Bladh, Kenneth W. |editor4=Nichols, Monte C. |title=Handbook of Mineralogy |publisher=Mineralogical Society of America |place=Chantilly, VA, US |url=http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |chapter=Hydroxylapatite |isbn=978-0962209734 |volume=IV (Arsenates, Phosphates, Vanadates) |year=2000 |access-date=2010-08-29 |archive-date=2018-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180929022125/http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |url-status=live }}</ref> }} '''Hidróksiapatít''' je anorganska [[mineral|mineralna]] snov, spojina [[kalcij|kalcija]] in [[fosfat|fosfata]], s kemijsko formulo Ca₁₀(PO₄)₆(OH)₂. mq2abxrodagzhbvtfyupzh9am6ozhhx 6709572 6709571 2026-07-11T09:49:14Z Marko3 1829 6709572 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox mineral | name = Hidroksiapatit | category = [[fosfatni mineral]] <br />[[apatit]]na skupina | image = Hydroxylapatite-338779.jpg | caption = Kristal hidroksiapatita | formula = {{chem2|Ca5(PO4)3OH}} | IMAsymbol = Hap<ref>{{Cite journal|last=Warr|first=L.N.|date=2021|title=IMA–CNMNC approved mineral symbols|journal=Mineralogical Magazine|volume=85|issue=3|pages=291–320|doi=10.1180/mgm.2021.43|bibcode=2021MinM...85..291W|s2cid=235729616|doi-access=free}}</ref> | molweight = 502,31 g/mol | strunz = 8.BN.05 | system = [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalni]] | class = Dipyramidal (6/m) <br />[[H-M symbol]] (6/m) | symmetry = ''P''6₃/m | unit cell = a = 9.41&nbsp;Å, c = 6.88&nbsp;Å; Z&nbsp;=&nbsp;2 | color = brezbarven, bel, siv, rumen, rumenkastozelen | habit = As tabular crystals and as stalagmites, nodules, in crystalline to massive crusts | twinning = | cleavage = Poor on {0001} and {10{{overline|1}}0} | fracture = Conchoidal | tenacity = Brittle | mohs = 5 | luster = Vitreous to subresinous, earthy | polish = | refractive = n_ω = 1.651 n_ε = 1.644 | opticalprop = Uniaxial (−) | birefringence = δ = 0.007 | dispersion = | pleochroism = | fluorescence= | absorption = | streak = bel | gravity = 3,14–3,21 (izmerjeno), 3,16 (izračunano) | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = Transparent to translucent | other = | references =<ref>[http://www.mindat.org/min-1992.html Hydroxylapatite on Mindat]</ref><ref>[https://www.webmineral.com/data/Hydroxylapatite.shtml Hydroxylapatite on Webmineral]</ref><ref name=HB>{{cite book |editor1=Anthony, John W. |editor2=Bideaux, Richard A. |editor3=Bladh, Kenneth W. |editor4=Nichols, Monte C. |title=Handbook of Mineralogy |publisher=Mineralogical Society of America |place=Chantilly, VA, US |url=http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |chapter=Hydroxylapatite |isbn=978-0962209734 |volume=IV (Arsenates, Phosphates, Vanadates) |year=2000 |access-date=2010-08-29 |archive-date=2018-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180929022125/http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |url-status=live }}</ref> }} '''Hidróksiapatít''' je anorganska [[mineral|mineralna]] snov, spojina [[kalcij|kalcija]] in [[fosfat|fosfata]],<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518512/hidroksiapatit?query=Hidroksiapatit&SearchIn=All, Slovenski medicineki e-slovar, vpogled: 11. 7. 2026.</ref> s kemijsko formulo {{chem2|Ca5(PO4)3(OH)}}, pogosto zapisano kot {{chem2|Ca10(PO4)6(OH)2}}, kar izraža dejstvo, da eno celico kristalne enote sestavljata dve entiteti.<ref>{{Citation|last1=Singh|first1=Anamika|chapter=3 – Polymer-Based Antimicrobial Coatings as Potential Biomaterials: From Action to Application|date=2018-01-01|chapter-url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780128119822000032|title=Handbook of Antimicrobial Coatings|pages=27–61|editor-last=Tiwari|editor-first=Atul|publisher=Elsevier|language=en|doi=10.1016/b978-0-12-811982-2.00003-2|isbn=978-0-12-811982-2|access-date=2020-11-18|last2=Tiwari|first2=Atul|last3=Bajpai|first3=Jaya|last4=Bajpai|first4=Anil K.|chapter-url-access=subscription}}</ref> goq47a3mkfg2kxezmsm9p7h0q8r96dc 6709573 6709572 2026-07-11T09:53:15Z Marko3 1829 6709573 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox mineral | name = Hidroksiapatit | category = [[fosfatni mineral]] <br />[[apatit]]na skupina | image = Hydroxylapatite-338779.jpg | caption = Kristal hidroksiapatita | formula = {{chem2|Ca5(PO4)3OH}} | IMAsymbol = Hap<ref>{{Cite journal|last=Warr|first=L.N.|date=2021|title=IMA–CNMNC approved mineral symbols|journal=Mineralogical Magazine|volume=85|issue=3|pages=291–320|doi=10.1180/mgm.2021.43|bibcode=2021MinM...85..291W|s2cid=235729616|doi-access=free}}</ref> | molweight = 502,31 g/mol | strunz = 8.BN.05 | system = [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalni]] | class = Dipyramidal (6/m) <br />[[H-M symbol]] (6/m) | symmetry = ''P''6₃/m | unit cell = a = 9.41&nbsp;Å, c = 6.88&nbsp;Å; Z&nbsp;=&nbsp;2 | color = brezbarven, bel, siv, rumen, rumenkastozelen | habit = As tabular crystals and as stalagmites, nodules, in crystalline to massive crusts | twinning = | cleavage = Poor on {0001} and {10{{overline|1}}0} | fracture = Conchoidal | tenacity = Brittle | mohs = 5 | luster = Vitreous to subresinous, earthy | polish = | refractive = n_ω = 1.651 n_ε = 1.644 | opticalprop = Uniaxial (−) | birefringence = δ = 0.007 | dispersion = | pleochroism = | fluorescence= | absorption = | streak = bel | gravity = 3,14–3,21 (izmerjeno), 3,16 (izračunano) | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = Transparent to translucent | other = | references =<ref>[http://www.mindat.org/min-1992.html Hydroxylapatite on Mindat]</ref><ref>[https://www.webmineral.com/data/Hydroxylapatite.shtml Hydroxylapatite on Webmineral]</ref><ref name=HB>{{cite book |editor1=Anthony, John W. |editor2=Bideaux, Richard A. |editor3=Bladh, Kenneth W. |editor4=Nichols, Monte C. |title=Handbook of Mineralogy |publisher=Mineralogical Society of America |place=Chantilly, VA, US |url=http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |chapter=Hydroxylapatite |isbn=978-0962209734 |volume=IV (Arsenates, Phosphates, Vanadates) |year=2000 |access-date=2010-08-29 |archive-date=2018-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180929022125/http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |url-status=live }}</ref> }} '''Hidróksiapatít''' je anorganska [[mineral|mineralna]] snov, spojina [[kalcij|kalcija]] in [[fosfat|fosfata]],<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518512/hidroksiapatit?query=Hidroksiapatit&SearchIn=All, Slovenski medicineki e-slovar, vpogled: 11. 7. 2026.</ref> s kemijsko formulo {{chem2|Ca5(PO4)3(OH)}}, pogosto zapisano kot {{chem2|Ca10(PO4)6(OH)2}}, kar izraža dejstvo, da eno celico kristalne enote sestavljata dve entiteti.<ref>{{Citation|last1=Singh|first1=Anamika|chapter=3 – Polymer-Based Antimicrobial Coatings as Potential Biomaterials: From Action to Application|date=2018-01-01|chapter-url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780128119822000032|title=Handbook of Antimicrobial Coatings|pages=27–61|editor-last=Tiwari|editor-first=Atul|publisher=Elsevier|language=en|doi=10.1016/b978-0-12-811982-2.00003-2|isbn=978-0-12-811982-2|access-date=2020-11-18|last2=Tiwari|first2=Atul|last3=Bajpai|first3=Jaya|last4=Bajpai|first4=Anil K.|chapter-url-access=subscription}}</ref> Ion OH− se lahko nadomešča s [[Fluorid|fluoridom]] ali [[klorid|kloridom]], pri čemer nastane [[fluoroapatit]] oziroma [[Kloroapatit|kloroapatit]]. Kristalizira v heksagonalnem kristalnem sistemu. Čisti prah hidroksiapatita je bele barve. Naravni apatiti pa imajo lahko tudi rjavo, rumeno ali zeleno obarvanost, primerljivo z razbarvanjem zob pri [[Fluoroza|fluorozi]]. 5xcajyz6cjw5e2qky4ss5k6dghpxhdl 6709575 6709573 2026-07-11T09:56:19Z Marko3 1829 6709575 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox mineral | name = Hidroksiapatit | category = [[fosfatni mineral]] <br />[[apatit]]na skupina | image = Hydroxylapatite-338779.jpg | caption = Kristal hidroksiapatita | formula = {{chem2|Ca5(PO4)3OH}} | IMAsymbol = Hap<ref>{{Cite journal|last=Warr|first=L.N.|date=2021|title=IMA–CNMNC approved mineral symbols|journal=Mineralogical Magazine|volume=85|issue=3|pages=291–320|doi=10.1180/mgm.2021.43|bibcode=2021MinM...85..291W|s2cid=235729616|doi-access=free}}</ref> | molweight = 502,31 g/mol | strunz = 8.BN.05 | system = [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalni]] | class = Dipyramidal (6/m) <br />[[H-M symbol]] (6/m) | symmetry = ''P''6₃/m | unit cell = a = 9.41&nbsp;Å, c = 6.88&nbsp;Å; Z&nbsp;=&nbsp;2 | color = brezbarven, bel, siv, rumen, rumenkastozelen | habit = As tabular crystals and as stalagmites, nodules, in crystalline to massive crusts | twinning = | cleavage = Poor on {0001} and {10{{overline|1}}0} | fracture = Conchoidal | tenacity = Brittle | mohs = 5 | luster = Vitreous to subresinous, earthy | polish = | refractive = n_ω = 1.651 n_ε = 1.644 | opticalprop = Uniaxial (−) | birefringence = δ = 0.007 | dispersion = | pleochroism = | fluorescence= | absorption = | streak = bel | gravity = 3,14–3,21 (izmerjeno), 3,16 (izračunano) | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = Transparent to translucent | other = | references =<ref>[http://www.mindat.org/min-1992.html Hydroxylapatite on Mindat]</ref><ref>[https://www.webmineral.com/data/Hydroxylapatite.shtml Hydroxylapatite on Webmineral]</ref><ref name=HB>{{cite book |editor1=Anthony, John W. |editor2=Bideaux, Richard A. |editor3=Bladh, Kenneth W. |editor4=Nichols, Monte C. |title=Handbook of Mineralogy |publisher=Mineralogical Society of America |place=Chantilly, VA, US |url=http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |chapter=Hydroxylapatite |isbn=978-0962209734 |volume=IV (Arsenates, Phosphates, Vanadates) |year=2000 |access-date=2010-08-29 |archive-date=2018-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180929022125/http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |url-status=live }}</ref> }} '''Hidróksiapatít''' je anorganska [[mineral|mineralna]] snov, spojina [[kalcij|kalcija]] in [[fosfat|fosfata]],<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518512/hidroksiapatit?query=Hidroksiapatit&SearchIn=All, Slovenski medicineki e-slovar, vpogled: 11. 7. 2026.</ref> s kemijsko formulo {{chem2|Ca5(PO4)3(OH)}}, pogosto zapisano kot {{chem2|Ca10(PO4)6(OH)2}}, kar izraža dejstvo, da eno celico kristalne enote sestavljata dve entiteti.<ref>{{Citation|last1=Singh|first1=Anamika|chapter=3 – Polymer-Based Antimicrobial Coatings as Potential Biomaterials: From Action to Application|date=2018-01-01|chapter-url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780128119822000032|title=Handbook of Antimicrobial Coatings|pages=27–61|editor-last=Tiwari|editor-first=Atul|publisher=Elsevier|language=en|doi=10.1016/b978-0-12-811982-2.00003-2|isbn=978-0-12-811982-2|access-date=2020-11-18|last2=Tiwari|first2=Atul|last3=Bajpai|first3=Jaya|last4=Bajpai|first4=Anil K.|chapter-url-access=subscription}}</ref> Ion OH₋ se lahko nadomešča s [[Fluorid|fluoridom]] ali [[klorid|kloridom]], pri čemer nastane [[fluoroapatit]] oziroma [[Kloroapatit|kloroapatit]]. Kristalizira v heksagonalnem kristalnem sistemu. Čisti prah hidroksiapatita je bele barve. Naravni apatiti pa imajo lahko tudi rjavo, rumeno ali zeleno obarvanost, primerljivo z razbarvanjem zob pri [[zobna fluoroza|zobni fluorozi]]. V telesu se nahaja v [[zob|zobeh]] in [[kost|kosteh]] in zagotavlja njuno trdnost.<ref name=sms/> 3fr65vbbs8qp1e9vdqoum6of1sssso7 6709577 6709575 2026-07-11T09:58:24Z Marko3 1829 6709577 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox mineral | name = Hidroksiapatit | category = [[fosfatni mineral]] <br />[[apatit]]na skupina | image = Hydroxylapatite-338779.jpg | caption = Kristal hidroksiapatita | formula = {{chem2|Ca5(PO4)3OH}} | IMAsymbol = Hap<ref>{{Cite journal|last=Warr|first=L.N.|date=2021|title=IMA–CNMNC approved mineral symbols|journal=Mineralogical Magazine|volume=85|issue=3|pages=291–320|doi=10.1180/mgm.2021.43|bibcode=2021MinM...85..291W|s2cid=235729616|doi-access=free}}</ref> | molweight = 502,31 g/mol | strunz = 8.BN.05 | system = [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalni]] | class = Dipyramidal (6/m) <br />[[H-M symbol]] (6/m) | symmetry = ''P''6₃/m | unit cell = a = 9.41&nbsp;Å, c = 6.88&nbsp;Å; Z&nbsp;=&nbsp;2 | color = brezbarven, bel, siv, rumen, rumenkastozelen | habit = As tabular crystals and as stalagmites, nodules, in crystalline to massive crusts | twinning = | cleavage = Poor on {0001} and {10{{overline|1}}0} | fracture = školjkasti | tenacity = Brittle | mohs = 5 | luster = Vitreous to subresinous, earthy | polish = | refractive = n_ω = 1.651 n_ε = 1.644 | opticalprop = Uniaxial (−) | birefringence = δ = 0.007 | dispersion = | pleochroism = | fluorescence= | absorption = | streak = bel | gravity = 3,14–3,21 (izmerjeno), 3,16 (izračunano) | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = Transparent to translucent | other = | references =<ref>[http://www.mindat.org/min-1992.html Hydroxylapatite on Mindat]</ref><ref>[https://www.webmineral.com/data/Hydroxylapatite.shtml Hydroxylapatite on Webmineral]</ref><ref name=HB>{{cite book |editor1=Anthony, John W. |editor2=Bideaux, Richard A. |editor3=Bladh, Kenneth W. |editor4=Nichols, Monte C. |title=Handbook of Mineralogy |publisher=Mineralogical Society of America |place=Chantilly, VA, US |url=http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |chapter=Hydroxylapatite |isbn=978-0962209734 |volume=IV (Arsenates, Phosphates, Vanadates) |year=2000 |access-date=2010-08-29 |archive-date=2018-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180929022125/http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |url-status=live }}</ref> }} '''Hidróksiapatít''' je anorganska [[mineral|mineralna]] snov, spojina [[kalcij|kalcija]] in [[fosfat|fosfata]],<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518512/hidroksiapatit?query=Hidroksiapatit&SearchIn=All, Slovenski medicineki e-slovar, vpogled: 11. 7. 2026.</ref> s kemijsko formulo {{chem2|Ca5(PO4)3(OH)}}, pogosto zapisano kot {{chem2|Ca10(PO4)6(OH)2}}, kar izraža dejstvo, da eno celico kristalne enote sestavljata dve entiteti.<ref>{{Citation|last1=Singh|first1=Anamika|chapter=3 – Polymer-Based Antimicrobial Coatings as Potential Biomaterials: From Action to Application|date=2018-01-01|chapter-url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780128119822000032|title=Handbook of Antimicrobial Coatings|pages=27–61|editor-last=Tiwari|editor-first=Atul|publisher=Elsevier|language=en|doi=10.1016/b978-0-12-811982-2.00003-2|isbn=978-0-12-811982-2|access-date=2020-11-18|last2=Tiwari|first2=Atul|last3=Bajpai|first3=Jaya|last4=Bajpai|first4=Anil K.|chapter-url-access=subscription}}</ref> Ion OH₋ se lahko nadomešča s [[Fluorid|fluoridom]] ali [[klorid|kloridom]], pri čemer nastane [[fluoroapatit]] oziroma [[Kloroapatit|kloroapatit]]. Kristalizira v heksagonalnem kristalnem sistemu. Čisti prah hidroksiapatita je bele barve. Naravni apatiti pa imajo lahko tudi rjavo, rumeno ali zeleno obarvanost, primerljivo z razbarvanjem zob pri [[zobna fluoroza|zobni fluorozi]]. V telesu se nahaja v [[zob|zobeh]] in [[kost|kosteh]] in zagotavlja njuno trdnost.<ref name=sms/> eyb5icv2t0a88uq9sqn18tje6k8chng 6709578 6709577 2026-07-11T09:59:31Z Marko3 1829 6709578 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox mineral | name = Hidroksiapatit | category = [[fosfatni mineral]] <br />[[apatit]]na skupina | image = Hydroxylapatite-338779.jpg | caption = Kristal hidroksiapatita | formula = {{chem2|Ca5(PO4)3OH}} | IMAsymbol = Hap<ref>{{Cite journal|last=Warr|first=L.N.|date=2021|title=IMA–CNMNC approved mineral symbols|journal=Mineralogical Magazine|volume=85|issue=3|pages=291–320|doi=10.1180/mgm.2021.43|bibcode=2021MinM...85..291W|s2cid=235729616|doi-access=free}}</ref> | molweight = 502,31 g/mol | strunz = 8.BN.05 | system = [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalni]] | class = Dipyramidal (6/m) <br />[[H-M symbol]] (6/m) | symmetry = ''P''6₃/m | unit cell = a = 9.41&nbsp;Å, c = 6.88&nbsp;Å; Z&nbsp;=&nbsp;2 | color = brezbarven, bel, siv, rumen, rumenkastozelen | habit = As tabular crystals and as stalagmites, nodules, in crystalline to massive crusts | twinning = | cleavage = Poor on {0001} and {10{{overline|1}}0} | fracture = školjkasti | tenacity = Brittle | mohs = 5 | luster = Vitreous to subresinous, earthy | polish = | refractive = n_ω = 1.651 n_ε = 1.644 | opticalprop = Uniaxial (−) | birefringence = δ = 0.007 | dispersion = | pleochroism = | fluorescence= | absorption = | streak = bel | gravity = 3,14–3,21 (izmerjeno), 3,16 (izračunano) | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = Transparent to translucent | other = | references =<ref>[http://www.mindat.org/min-1992.html Hydroxylapatite on Mindat]</ref><ref>[https://www.webmineral.com/data/Hydroxylapatite.shtml Hydroxylapatite on Webmineral]</ref><ref name=HB>{{cite book |editor1=Anthony, John W. |editor2=Bideaux, Richard A. |editor3=Bladh, Kenneth W. |editor4=Nichols, Monte C. |title=Handbook of Mineralogy |publisher=Mineralogical Society of America |place=Chantilly, VA, US |url=http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |chapter=Hydroxylapatite |isbn=978-0962209734 |volume=IV (Arsenates, Phosphates, Vanadates) |year=2000 |access-date=2010-08-29 |archive-date=2018-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180929022125/http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |url-status=live }}</ref> }} '''Hidróksiapatít''' je anorganska [[mineral|mineralna]] snov, spojina [[kalcij|kalcija]] in [[fosfat|fosfata]],<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518512/hidroksiapatit?query=Hidroksiapatit&SearchIn=All, Slovenski medicineki e-slovar, vpogled: 11. 7. 2026.</ref> s kemijsko formulo {{chem2|Ca5(PO4)3(OH)}}, pogosto zapisano kot {{chem2|Ca10(PO4)6(OH)2}}, kar izraža dejstvo, da eno celico kristalne enote sestavljata dve entiteti.<ref>{{Citation|last1=Singh|first1=Anamika|chapter=3 – Polymer-Based Antimicrobial Coatings as Potential Biomaterials: From Action to Application|date=2018-01-01|chapter-url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780128119822000032|title=Handbook of Antimicrobial Coatings|pages=27–61|editor-last=Tiwari|editor-first=Atul|publisher=Elsevier|language=en|doi=10.1016/b978-0-12-811982-2.00003-2|isbn=978-0-12-811982-2|access-date=2020-11-18|last2=Tiwari|first2=Atul|last3=Bajpai|first3=Jaya|last4=Bajpai|first4=Anil K.|chapter-url-access=subscription}}</ref> Ion OH⁻ se lahko nadomešča s [[Fluorid|fluoridom]] ali [[klorid|kloridom]], pri čemer nastane [[fluoroapatit]] oziroma [[Kloroapatit|kloroapatit]]. Kristalizira v heksagonalnem kristalnem sistemu. Čisti prah hidroksiapatita je bele barve. Naravni apatiti pa imajo lahko tudi rjavo, rumeno ali zeleno obarvanost, primerljivo z razbarvanjem zob pri [[zobna fluoroza|zobni fluorozi]]. V telesu se nahaja v [[zob|zobeh]] in [[kost|kosteh]] in zagotavlja njuno trdnost.<ref name=sms/> 9fne9ny1qi1zzsltae9fcb6vfmhp9vc 6709601 6709578 2026-07-11T10:17:31Z Marko3 1829 6709601 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox mineral | name = Hidroksiapatit | category = [[fosfatni mineral]] <br />[[apatit]]na skupina | image = Hydroxylapatite-338779.jpg | caption = Kristal hidroksiapatita | formula = {{chem2|Ca5(PO4)3OH}} | IMAsymbol = Hap<ref>{{Cite journal|last=Warr|first=L.N.|date=2021|title=IMA–CNMNC approved mineral symbols|journal=Mineralogical Magazine|volume=85|issue=3|pages=291–320|doi=10.1180/mgm.2021.43|bibcode=2021MinM...85..291W|s2cid=235729616|doi-access=free}}</ref> | molweight = 502,31 g/mol | strunz = 8.BN.05 | system = [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalni]] | class = Dipyramidal (6/m) <br />[[H-M symbol]] (6/m) | symmetry = ''P''6₃/m | unit cell = a = 9.41&nbsp;Å, c = 6.88&nbsp;Å; Z&nbsp;=&nbsp;2 | color = brezbarven, bel, siv, rumen, rumenkastozelen | habit = As tabular crystals and as stalagmites, nodules, in crystalline to massive crusts | twinning = | cleavage = Poor on {0001} and {10{{overline|1}}0} | fracture = školjkasti | tenacity = krhek | mohs = 5 | luster = steklasti do subresinous, earthy | polish = | refractive = n_ω = 1.651 n_ε = 1.644 | opticalprop = Uniaxial (−) | birefringence = δ = 0.007 | dispersion = | pleochroism = | fluorescence= | absorption = | streak = bel | gravity = 3,14–3,21 (izmerjeno), 3,16 (izračunano) | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = Transparent to translucent | other = | references =<ref>[http://www.mindat.org/min-1992.html Hydroxylapatite on Mindat]</ref><ref>[https://www.webmineral.com/data/Hydroxylapatite.shtml Hydroxylapatite on Webmineral]</ref><ref name=HB>{{cite book |editor1=Anthony, John W. |editor2=Bideaux, Richard A. |editor3=Bladh, Kenneth W. |editor4=Nichols, Monte C. |title=Handbook of Mineralogy |publisher=Mineralogical Society of America |place=Chantilly, VA, US |url=http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |chapter=Hydroxylapatite |isbn=978-0962209734 |volume=IV (Arsenates, Phosphates, Vanadates) |year=2000 |access-date=2010-08-29 |archive-date=2018-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180929022125/http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |url-status=live }}</ref> }} '''Hidróksiapatít''' je anorganska [[mineral|mineralna]] snov, spojina [[kalcij|kalcija]] in [[fosfat|fosfata]],<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518512/hidroksiapatit?query=Hidroksiapatit&SearchIn=All, Slovenski medicineki e-slovar, vpogled: 11. 7. 2026.</ref> s kemijsko formulo {{chem2|Ca5(PO4)3(OH)}}, pogosto zapisano kot {{chem2|Ca10(PO4)6(OH)2}}, kar izraža dejstvo, da eno celico kristalne enote sestavljata dve entiteti.<ref>{{Citation|last1=Singh|first1=Anamika|chapter=3 – Polymer-Based Antimicrobial Coatings as Potential Biomaterials: From Action to Application|date=2018-01-01|chapter-url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780128119822000032|title=Handbook of Antimicrobial Coatings|pages=27–61|editor-last=Tiwari|editor-first=Atul|publisher=Elsevier|language=en|doi=10.1016/b978-0-12-811982-2.00003-2|isbn=978-0-12-811982-2|access-date=2020-11-18|last2=Tiwari|first2=Atul|last3=Bajpai|first3=Jaya|last4=Bajpai|first4=Anil K.|chapter-url-access=subscription}}</ref> Ion OH⁻ se lahko nadomešča s [[Fluorid|fluoridom]] ali [[klorid|kloridom]], pri čemer nastane [[fluoroapatit]] oziroma [[Kloroapatit|kloroapatit]]. Kristalizira v heksagonalnem kristalnem sistemu. Čisti prah hidroksiapatita je bele barve. Naravni apatiti pa imajo lahko tudi rjavo, rumeno ali zeleno obarvanost, primerljivo z razbarvanjem zob pri [[zobna fluoroza|zobni fluorozi]]. V telesu se nahaja v [[zob|zobeh]] in [[kost|kosteh]] in zagotavlja njuno trdnost.<ref name=sms/> 3lkzsza0bkor6njg1t66ylw9yy0au8b 6709603 6709601 2026-07-11T10:19:41Z Marko3 1829 6709603 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox mineral | name = Hidroksiapatit | category = [[fosfatni mineral]] <br />[[apatit]]na skupina | image = Hydroxylapatite-338779.jpg | caption = Kristal hidroksiapatita | formula = {{chem2|Ca5(PO4)3OH}} | IMAsymbol = Hap<ref>{{Cite journal|last=Warr|first=L.N.|date=2021|title=IMA–CNMNC approved mineral symbols|journal=Mineralogical Magazine|volume=85|issue=3|pages=291–320|doi=10.1180/mgm.2021.43|bibcode=2021MinM...85..291W|s2cid=235729616|doi-access=free}}</ref> | molweight = 502,31 g/mol | strunz = 8.BN.05 | system = [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalni]] | class = Dipyramidal (6/m) <br />[[H-M symbol]] (6/m) | symmetry = ''P''6₃/m | unit cell = a = 9.41&nbsp;Å, c = 6.88&nbsp;Å; Z&nbsp;=&nbsp;2 | color = brezbarven, bel, siv, rumen, rumenkastozelen | habit = As tabular crystals and as stalagmites, nodules, in crystalline to massive crusts | twinning = | cleavage = Poor on {0001} and {10{{overline|1}}0} | fracture = školjkasti | tenacity = krhek | mohs = 5 | luster = steklasti do polsmolnati, motni | polish = | refractive = n_ω = 1,651 n_ε = 1,644 | opticalprop = Uniaxial (−) | birefringence = δ = 0,007 | dispersion = | pleochroism = | fluorescence= | absorption = | streak = bel | gravity = 3,14–3,21 (izmerjeno), 3,16 (izračunano) | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = Transparent to translucent | other = | references =<ref>[http://www.mindat.org/min-1992.html Hydroxylapatite on Mindat]</ref><ref>[https://www.webmineral.com/data/Hydroxylapatite.shtml Hydroxylapatite on Webmineral]</ref><ref name=HB>{{cite book |editor1=Anthony, John W. |editor2=Bideaux, Richard A. |editor3=Bladh, Kenneth W. |editor4=Nichols, Monte C. |title=Handbook of Mineralogy |publisher=Mineralogical Society of America |place=Chantilly, VA, US |url=http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |chapter=Hydroxylapatite |isbn=978-0962209734 |volume=IV (Arsenates, Phosphates, Vanadates) |year=2000 |access-date=2010-08-29 |archive-date=2018-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180929022125/http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |url-status=live }}</ref> }} '''Hidróksiapatít''' je anorganska [[mineral|mineralna]] snov, spojina [[kalcij|kalcija]] in [[fosfat|fosfata]],<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518512/hidroksiapatit?query=Hidroksiapatit&SearchIn=All, Slovenski medicineki e-slovar, vpogled: 11. 7. 2026.</ref> s kemijsko formulo {{chem2|Ca5(PO4)3(OH)}}, pogosto zapisano kot {{chem2|Ca10(PO4)6(OH)2}}, kar izraža dejstvo, da eno celico kristalne enote sestavljata dve entiteti.<ref>{{Citation|last1=Singh|first1=Anamika|chapter=3 – Polymer-Based Antimicrobial Coatings as Potential Biomaterials: From Action to Application|date=2018-01-01|chapter-url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780128119822000032|title=Handbook of Antimicrobial Coatings|pages=27–61|editor-last=Tiwari|editor-first=Atul|publisher=Elsevier|language=en|doi=10.1016/b978-0-12-811982-2.00003-2|isbn=978-0-12-811982-2|access-date=2020-11-18|last2=Tiwari|first2=Atul|last3=Bajpai|first3=Jaya|last4=Bajpai|first4=Anil K.|chapter-url-access=subscription}}</ref> Ion OH⁻ se lahko nadomešča s [[Fluorid|fluoridom]] ali [[klorid|kloridom]], pri čemer nastane [[fluoroapatit]] oziroma [[Kloroapatit|kloroapatit]]. Kristalizira v heksagonalnem kristalnem sistemu. Čisti prah hidroksiapatita je bele barve. Naravni apatiti pa imajo lahko tudi rjavo, rumeno ali zeleno obarvanost, primerljivo z razbarvanjem zob pri [[zobna fluoroza|zobni fluorozi]]. V telesu se nahaja v [[zob|zobeh]] in [[kost|kosteh]] in zagotavlja njuno trdnost.<ref name=sms/> dyrapxmqnjpgt9jwntid64jkn3jqt9g 6709608 6709603 2026-07-11T10:24:25Z Marko3 1829 6709608 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox mineral | name = Hidroksiapatit | category = [[fosfatni mineral]] <br />[[apatit]]na skupina | image = Hydroxylapatite-338779.jpg | caption = Kristal hidroksiapatita | formula = {{chem2|Ca5(PO4)3OH}} | IMAsymbol = Hap<ref>{{Cite journal|last=Warr|first=L.N.|date=2021|title=IMA–CNMNC approved mineral symbols|journal=Mineralogical Magazine|volume=85|issue=3|pages=291–320|doi=10.1180/mgm.2021.43|bibcode=2021MinM...85..291W|s2cid=235729616|doi-access=free}}</ref> | molweight = 502,31 g/mol | strunz = 8.BN.05 | system = [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalni]] | class = Dipyramidal (6/m) <br />[[H-M symbol]] (6/m) | symmetry = ''P''6₃/m | unit cell = a = 9.41&nbsp;Å, c = 6.88&nbsp;Å; Z&nbsp;=&nbsp;2 | color = brezbarven, bel, siv, rumen, rumenkastozelen | habit = kot ploščati kristali in kot stalagmites, nodules, in crystalline to massive crusts | twinning = | cleavage = Poor on {0001} and {10{{overline|1}}0} | fracture = školjkasti | tenacity = krhek | mohs = 5 | luster = steklasti do polsmolnati, motni | polish = | refractive = n_ω = 1,651 n_ε = 1,644 | opticalprop = Uniaxial (−) | birefringence = δ = 0,007 | dispersion = | pleochroism = | fluorescence= | absorption = | streak = bel | gravity = 3,14–3,21 (izmerjeno), 3,16 (izračunano) | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = Transparent to translucent | other = | references =<ref>[http://www.mindat.org/min-1992.html Hydroxylapatite on Mindat]</ref><ref>[https://www.webmineral.com/data/Hydroxylapatite.shtml Hydroxylapatite on Webmineral]</ref><ref name=HB>{{cite book |editor1=Anthony, John W. |editor2=Bideaux, Richard A. |editor3=Bladh, Kenneth W. |editor4=Nichols, Monte C. |title=Handbook of Mineralogy |publisher=Mineralogical Society of America |place=Chantilly, VA, US |url=http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |chapter=Hydroxylapatite |isbn=978-0962209734 |volume=IV (Arsenates, Phosphates, Vanadates) |year=2000 |access-date=2010-08-29 |archive-date=2018-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180929022125/http://www.handbookofmineralogy.org/pdfs/hydroxylapatite.pdf |url-status=live }}</ref> }} '''Hidróksiapatít''' je anorganska [[mineral|mineralna]] snov, spojina [[kalcij|kalcija]] in [[fosfat|fosfata]],<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518512/hidroksiapatit?query=Hidroksiapatit&SearchIn=All, Slovenski medicineki e-slovar, vpogled: 11. 7. 2026.</ref> s kemijsko formulo {{chem2|Ca5(PO4)3(OH)}}, pogosto zapisano kot {{chem2|Ca10(PO4)6(OH)2}}, kar izraža dejstvo, da eno celico kristalne enote sestavljata dve entiteti.<ref>{{Citation|last1=Singh|first1=Anamika|chapter=3 – Polymer-Based Antimicrobial Coatings as Potential Biomaterials: From Action to Application|date=2018-01-01|chapter-url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780128119822000032|title=Handbook of Antimicrobial Coatings|pages=27–61|editor-last=Tiwari|editor-first=Atul|publisher=Elsevier|language=en|doi=10.1016/b978-0-12-811982-2.00003-2|isbn=978-0-12-811982-2|access-date=2020-11-18|last2=Tiwari|first2=Atul|last3=Bajpai|first3=Jaya|last4=Bajpai|first4=Anil K.|chapter-url-access=subscription}}</ref> Ion OH⁻ se lahko nadomešča s [[Fluorid|fluoridom]] ali [[klorid|kloridom]], pri čemer nastane [[fluoroapatit]] oziroma [[Kloroapatit|kloroapatit]]. Kristalizira v heksagonalnem kristalnem sistemu. Čisti prah hidroksiapatita je bele barve. Naravni apatiti pa imajo lahko tudi rjavo, rumeno ali zeleno obarvanost, primerljivo z razbarvanjem zob pri [[zobna fluoroza|zobni fluorozi]]. V telesu se nahaja v [[zob|zobeh]] in [[kost|kosteh]] in zagotavlja njuno trdnost.<ref name=sms/> af204jev30d9f9azn7vchcndasrg7qj 14 605441 6709599 2026-07-11T10:14:28Z Ljuba24b 92351 nova kat 6709599 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Švicarska umetnost|Arhitektura]] [[Kategorija:Arhitektura po državah|Švica]] q4jsxn5gt8m2mhahcjgca85ij4clzos 6709600 6709599 2026-07-11T10:16:40Z Ljuba24b 92351 dp 6709600 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Architecture of Switzerland}} [[Kategorija:Švicarska umetnost|Arhitektura]] [[Kategorija:Arhitektura po državah|Švica]] 3s85qdbwo902y6qmrzuqhd9x66qnr7f 14 605442 6709606 2026-07-11T10:21:13Z Ljuba24b 92351 nova kat 6709606 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Baročna arhitektura po državah|Švica]] [[Kategorija:Švicarska arhitektura]] 413yz7n2ijt0iova56biuyr64s1tyc5 0 605443 6709626 2026-07-11T11:37:49Z Ljuba24b 92351 nov iz en in fr wiki 6709626 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Fribourška stolnica | full_name = Stolnica sv. Nikolaja, Fribourg | other_name = | native_name = Cathédrale St-Nicolas | native_name_lang = francosko | image = Picswiss FR-13-13.jpg | image_size = 300px | imagelink = | landscape = | caption = | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_mapsize = | relief = | map_caption = | coordinates = {{coord|46|48|22|N|7|9|47|E|type:landmark_region:CH|display=inline,title}} | osgraw = | location = [[Fribourg]] | country = [[Švica]] | denomination = [[Rimskokatoliška]] | previous_denomination = | churchmanship = | website = [https://www.notre-dame-de-fribourg.ch/patrimoine/cathedrale-saint-nicolas Website] | former_name = | founded = 1283 | founder = | dedication = | dedicated = | consecrated = | events = | status = Aktivna | functional_status = [[župnijska cerkev]]<br>[[stolnica]] <small>(od 1925)</small> | heritage_designation = | designated = | architect = | architectural_type = | style = [[Gotska arhitektura]] | groundbreaking = | completed = 1490 | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = | width = | height = | materials = | parish = | deanery = | archdeaconry = | archdiocese = | metropolis = | diocese = Lozana, Ženeva in Fribourg | archbishop = | bishop = Charles Morerod | dean = }} '''Fribourška stolnica''' ({{langx|fr|Cathédrale Saint-Nicolas de Fribourg}}) je rimskokatoliška stolnica v [[Fribourg]]u v [[Švica|Švici]]. Zgrajena je bila med letoma 1283 in 1490 v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] in stoji na dvignjeni legi s pogledom na mesto. Stolnica je škofovski sedež škofije Lozane, Ženeve in Fribourga. == Zgodovina == === Ustanovitev === Prva cerkev svetega Nikolaja je povezana z ustanovitvijo mesta Fribourg. Ker ni bilo ustanovne listine, so zgodovinske raziskave omogočile ohranitev datuma 1157, ko je vojvoda Berthold IV. Zähringenski (približno 1125–1186), ki je šel skozi regijo, ustanovil mesto na terasi s pogledom na reko [[Saane/Sarine]]. Župnijska cerkev bi bila ustanovljena v istem času, na zemljišču, kjer takrat ni bilo nobenega drugega verskega objekta - nič, kar bi podpiralo prejšnje temelje sedanje stolnice. 6. junija 1182 je lozanski škof Roger de Vico Pisano (1178 – 1212) posvetil cerkev, ki je bila zagotovo še v gradnji. Posvetitve se v škofijskem koledarju liturgično spominjamo 26. avgusta. Za razliko od drugih podobnih ustanov je cerkev hitro pridobila – kljub sporu med ustanoviteljem in prioratom Cluniac Payerne glede zemlje – določeno kanonično avtonomijo: nikoli ni bila odvisna od ene od okoliških župnij (zlasti župnije Villars-sur-Glâne) in je sestavljala dekanijo, omenjeno že leta 1228 v kartularju Lozane. O prvotni stavbi ni znanega skoraj nič.<ref>Hans-Joachim Schmidt, « Histoire de l'église Saint-Nicolas de Fribourg », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=14-16}}.</ref>{{sfn|Bourgarel|1998|p=126}} === Posvetitev === [[Slika:Cathedrale sculpture baptistere nicolas.jpg|thumb|Sv. [[Nikolaj iz Mire]] pri krstnem kamnu]] Pismo, ki ga je vojvoda Bertold IV. Zähringenski leta 1177 napisal prioratu Payerne v zvezi z omenjenim sporom, omenja ustanovitev cerkve, posvečene [[Nikolaj iz Mire|sv. Nikolaju]]. Za razlago te izbire je bilo predstavljenih več hipotez. Dve se zdita manj verjetni: ena nakazuje, da je bil ta kult v Freiburg uveden, ker je sveti Nikolaj zavetnik trgovcev in čolnarjev – vendar reka Sarine ni bila uporabljena za rečni promet, druga pa, da jo je rodbina Zähringen izbrala zaradi njenih vezi s švabskim samostanom, ki naj bi olajšal uvedbo tega kulta v Nemčiji – vendar se zdi, da so se povezave med dinastijo in kultom svetnika prepletle šele kasneje. Ostaja zadnja hipoteza, ki vidi povezavo z avguštinskimi kanoniki, ki jih je na Velikem prelazu sv. Bernarda v 11. stoletju ustanovil sveti Bernard Menthonski. V tem času se je kult svetega Nikolaja močno razširil vzdolž komunikacijskih poti švicarske planote, še posebej ker so imeli kanoniki tam več hiš, od katerih so bile nekatere posvečene sv. Nikolaju, na primer Sévaz in Semsales. Priorat je dokumentiran tudi v Fribourgu že leta 1228.<ref>Kathrin Utz Tremp, ''Un nom, des images et des reliques'', Jean Steinauer ''ouvrage=Saint Nicolas, les aventures du patron de Fribourg'', Fribourg, 2005, str.19-23</ref> === Župnijska cerkev === Cerkev sv. Nikolaja je imela vidno mesto v osrčju novega mesta in je dolgo časa ostala njegova edina [[župnijska cerkev]], kljub ustanovitvi več verskih redov v mestu v 13. stoletju ([[frančiškani]], [[avguštinci|avguštinski]] puščavniki, hospitalci sv. Janeza) ali v neposredni bližini ([[cistercijani]] iz Maigraugea). Šele leta 1511 je bila v cerkvi hospitalcev sv. Janeza v komanderijskem središču na bregovih reke Sarine ustanovljena druga župnija. Po izumrtju dinastije Zähringen leta 1218 so grofje Kyburg prevzeli oblast nad mestom in s tem nad cerkvijo sv. Nikolaja. Leta 1249 je dokument, ki je potrdil mestne privilegije, ''Handfeste'', meščanom podelil pravico, da izvolijo svojega župnika in da so pokopani na mestnem pokopališču, ki obdaja cerkev. Razmere so se spremenile leta 1277, ko je habsburška dinastija ponovno pridobila oblast in pravice, ki jim jih je podelila. Po dinastični krizi je trajalo približno trideset let, da so si te pravice povrnili, mesto Fribourg pa je bilo prvo v Švici, ki je lahko uveljavljalo pravico do patronata nad župnijsko cerkvijo. Medtem so se začela dela na novi cerkvi sv. Nikolaja: leto 1283 se na splošno šteje za prvo fazo gradnje gotske stavbe. Za tisti čas je Fribourg izjemno in kot znak relativne avtonomije mesta nadzoroval tako župnijo – z izvolitvijo njenega duhovnika – kot tudi cerkvene upravnike, ki so prejemali donacije vernikov in skrbeli za gradnjo svetišča. Od 12. stoletja naprej so temelji oltarjev zagotavljali [[Prebenda|prebende]] za vzdrževanje duhovnikov: leta 1382 je bilo sedem vikarjev, leta 1417 dvanajst duhovnikov in leta 1464 skoraj osemnajst, z enakim številom oltarjev, ki so pripadali cehom in družinam. Cerkev je bila opremljena z orglami (1426–1428), vitraži (1423, nato 1461–1462 za rozeto) in kornimi klopmi za duhovščino (1462–1465). Verjetno je, da je župnija dala povod tudi za šolo, ki je laikom nudila verski pouk.{{sfn|Strub|1956|p=28}}<ref>Hans-Joachim Schmidt, « Histoire de l'église Saint-Nicolas de Fribourg », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=17-22}}.</ref> === Kolegijska cerkev === Konec 15. stoletja je več klerikov sv.a Nikolaja zasedalo položaje v Fribourgu in drugih mestih, medtem ko so bile župnije v regiji vključene v župnijo sv. Nikolaja, tako da je župnijska cerkev že dejansko delovala kot kolegijska cerkev. Ta status, ki so ga številna cesarska mesta pridobila ob koncu srednjega veka, je bil leta 1484 podeljen cerkvi sv. Vincencija v Bernu, kar je spodbudilo fribourške oblasti, da so se obrnile na papeža. Leta 1512 je župan Peter Falk od [[papež Julij II.|Julija II.]] pridobil privilegij, ki ga je potrdil njegov naslednik [[papež Leon X.]]. Kolegijski kapitelj sv. Nikolaja je bil tako ustanovljen: sestavljali so ga trije dostojanstveniki – prošt, ki ga je izvolil Svet dvesto in ga je imenoval papež, dekan in kantor – ter dvanajst kanonikov. Neodvisnost Fribourga od lozanskega škofa je bila očitna. To neodvisnost je okrepila reformacija: čeprav je Fribourg ostal katoliški, je Berncem pomagal zaseči škofovo posest v Pays de Vaud – pri tem pa je od nje tudi imel koristi – in mu ponudil le omejeno sodelovanje. V drugi polovici 16. stoletja se je protireformacija močno zanašala na kolegijsko cerkev svetega Nikolaja in njeno duhovščino, ki je bila zdaj ena glavnih cerkvenih ustanov škofije Lausanne: izvedla se je reforma duhovščine, okrepilo se je duhovno življenje, jezuiti pa so bili dobrodošli, da bi olajšali ustanovitev Collège Saint-Michel. Škof Lozane, ki je bil od leta 1536 v izgnanstvu, je leta 1601 končno dobil dovoljenje za prebivanje v Fribourgu, vendar šele potem, ko se je odpovedal vsem posvetnim zahtevam in brez pravega stolničnega kapitlja. Kolegijski kapitelj sv. Nikolaja je dejansko prevzel to prerogativo, čeprav ni imel pravnega statusa. Takšno stanje je trajalo vse do invazije francoskih revolucionarnih čet in ustanovitve Helvetske republike leta 1798. Dve leti pozneje sta bila kanton in mesto Fribourg ločena: kanton je obdržal stolnico – kar še vedno obdrži – mesto pa pravico do volitev župnika. Mestne prerogative so bile leta 1894 ukinjene, župnika pa so odslej volili katoliški državljani. Leta 1920 je župnijski svet prevzel upravno in finančno upravljanje od mesta. Med letoma 1817 in 1915 so kapitelj, kanton in škof večkrat poskušali rešiti problematičen kanonični položaj škofa, ki je bil od leta 1821 ordinarij v Lozani in Ženevi, vendar brez uspeha.<ref>Hans-Joachim Schmidt, « Histoire de l'église Saint-Nicolas de Fribourg », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=22-28}}.</ref>{{sfn|Steinauer|2012|p=20-31}} === Stolnica === S papeško bulo Sollicitudo omnium ecclesiarum z dne 17. oktobra 1924 je kolegijska cerkev postala stolnica novoimenovane škofije Lozana, Ženeva in Fribourg. Kolegijskaa kapiteljska cerkev je hkrati postala stolnična kapiteljska cerkev in nadomestila nekdanjo kapiteljsko škofijo Lozana, ki je prenehala obstajati, potem ko so njeni člani med reformacijo pobegnili v [[Evian]]. Istega leta je bila katoliškim volivcem mesta podeljena pravica do izvolitve župnika – privilegij, ki je bil leta 1972 po drugem vatikanskem koncilu odpravljen – in kapiteljska cerkev se je morala odpovedati svojim pravicam nad župnijami, ki so bile še vedno pod njeno jurisdikcijo. V vseh teh spremembah je cerkev sv. Nikolaja ostala sedež istoimenske župnije, vendar se je njeno ozemlje zaradi ustanovitve novih župnij premaknilo. Okrožje Planches je bilo z ustanovitvijo župnije St-Jean leta 1511 ločeno od župnije Tavel, ulica des Forgerons pa od župnije Guin leta 1570. Gibanje je bilo oživljeno leta 1872 z ustanovitvijo župnij St-Maurice v okrožju Auge in St-Pierre v okrožju Places – župnij, ki sta leta 1924 postali župniji – nato z ustanovitvijo župnije Christ-Roi v okrožju Pérolles leta 1943 in župnije Sainte-Thérèse leta 1960. Stolnica sv. Nikolaja je danes sedež škofa Lozane, Ženeve in Fribourga, njegovega stolnega kapitlja in župnije sv. Nikolaja/sv. Pavla.{{sfn|Steinauer|2012|p=178-179}}<ref>Hans-Joachim Schmidt, « Histoire de l'église Saint-Nicolas de Fribourg », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=28-29}}.</ref>{{sfn|Lehnherr|Schöpfer|1983|p=17}}. == Arhitektura == [[Slika:Cathedrale architecture vuegenerale.JPG|thumb|Pogled s Schönberga]] Dela na novi cerkvi sv. Nikolaja, ki je nadomestila prvo romansko svetišče, zgrajeno kmalu po ustanovitvi mesta in je posegalo v stanovanjsko območje, so se najverjetneje začela leta 1283 in nadaljevala do konca 15. stoletja. Stavba ima tri [[cerkvena ladja|ladje]], brez [[transept]]a; zgrajena je bila predvsem iz sivozelenega [[peščenjak]]a, čeprav so bili kasneje uporabljeni drugi materiali, zlasti za obnove. Nedavne študije predlagajo naslednjo kronologijo: med letoma 1283 in 1300 stene [[prezbiterij]]a z ravno [[apsida|apsido]] in nizkim koncem zadnjih dveh lokov stranskih ladij; med letoma 1300 in 1320 oboki prezbiterija, stari prezbiterij in stene zadnjih dveh lokov; med letoma 1310 in 1340 stene ladij (razen enega loka na severni strani). Med letoma 1340 in 1350 je bil zgrajen preostali severni zidovi, ladja je bila pokrita in zgrajen južni [[portal]]; med letoma 1370 in 1430 so bili zgrajeni prvi zidovi, prvo nadstropje in začetek drugega nadstropja vhodnega stolpa, strešno ogrodje in oboki ladje ter portal vhodnega stolpa; med letoma 1470 in 1490 so bila dokončana drugo, tretje in četrto nadstropje vhodnega stolpa. Medtem je bila postavljena kapela Božjega groba in razstavljen dotrajani prezbiterij; verjetno je bila med delom razstavljena tudi stara romanska cerkev. Impozantne dimenzije stavbe (trinadstropna višina [[kor (arhitektura)|kora]] in ladje) ter stolpa (najvišjega v takratni Konfederaciji in enega najvišjih v Evropi) ter elementi, izbrani po vzoru stolnice v Lozani ([[triforij]], dva stolpa), kažejo na željo po gradnji cerkve, ki bi sevala dlje od tega, kar a priori nakazuje njen župnijski značaj.<ref>Peter Kurmann, « Un "gratte-ciel" du gothique flamboyant : la tour et ses modèles », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=65}}. </ref> === Stolp === [[Slika:Cathedrale architecture tour.JPG|thumb|left|170px|Pogled na stolp]] Gradnja vhodnega stolpa se je začela okoli leta 1370. Leta 1430 sta bili dokončani prvi dve nadstropji, kar je omogočilo dvig obokov ladje. Po prekinitvi so se dela nadaljevala leta 1470 pod vodstvom arhitekta Georgesa du Gerdila in bila dokončana leta 1490, zadnji dve nadstropji – vendar brez zvonika – pa sta dosegli višino 74 metrov. Zasnova stolpa je bila navdihnjena s [[Freiburg im Breisgau|Freiburg im Breisgauu]] – čeprav je bil nad portalom dodan veranda – vendar so opazni tudi drugi vplivi (na primer [[Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu|Strasbourg]] in [[Stolnica sv. Vida, Praga|Praga]]). V pritličju je [[narteks]] s slepimi [[arkada|arkadami]] in zunanjim [[portal]]om, prvič zgrajenim leta 1380, katerega kipi so bili dodani skoraj stoletje. Kapela Božjega groba, ki je ob strani stolpa, je bila zgrajena v prvi polovici 15. stoletja. V drugem nadstropju je zunanja veranda, veliko [[rozeta (arhitektura)|rozeto]] in kapela sv. Mihaela (zdaj zakladnica), ki je bila prej vidna iz ladje (pred namestitvijo baročnih in nato romantičnih orgel). Od tretjega do četrtega nadstropja (prvi in ​​drugi zvonik) tloris subtilno prehaja iz kvadrata v osmerokotnik. Nenavadna značilnost stolpa je odsotnost zvonika, vendar se mnenja o razlogih za to opustitev razlikujejo.<ref>Marc Carel Schurr, « Histoire de la construction de la tour et de la chapelle du Saint-Sépulcre », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=57-64}}.</ref><ref>Peter Kurmann, « Un "gratte-ciel" du gothique flamboyant : la tour et ses modèles », dans : {{sfn|Kurmann|2007|p=67-89}} .</ref> === Kor === Kor, zgrajen med koncem 13. in začetkom 14. stoletja, je imel ravno apsido (kot v Romontu in Moudonu), njegov prvi del pa je bil okronan s kvadratnim stolpom (kot v Estavayer-le-Lac, Payerne in Romont), do katerega je bilo mogoče dostopati po spiralnem stopnišču, ki je še vedno vidno na zunanjosti, na severovzhodu. Ta stolp je bil zaradi dotrajanega stanja razstavljen v drugi polovici 14. stoletja. Vendar se zdi, da to delo ni bilo zadostno, saj so se v obokih kora do začetka 17. stoletja pojavile razpoke. Med letoma 1627 in 1630 (slednji datum je viden nad osrednjim oknom kora) so se oblasti, potem ko so oklevale z ojačitvijo zidov, odločile za obnovo kora po strokovnem znanju inženirja Jeana Cotonneta iz Besançona, ki ga je priporočil škof Jean de Watteville, in na podlagi načrta, ki ga je predložil Daniel Heintz mlajši, glavni arhitekt kolegijske cerkve v Bernu. Kljub pozni gradnji novi fribourški kor še vedno kaže oblike, izposojene iz gotske arhitekture (poligonalna apsida, [[krogovičje]], [[rebrasti obok]]), da bi poudaril utemeljitev fribourške cerkve v srednjeveški tradiciji, ki je ni omadeževala reformacija. Integracija novega zidovja s starim, ki je sama po sebi precej nezadovoljiva, razkriva dva nova oboka in tristrano osmerokotno apsido, ki jo krasi zvonik, vendar brez kakršne koli zunanje dekoracije. Tudi notranjost je preprosta, razen spektakularnega rebrastega mrežastega oboka, dela mojstra zidarja in arhitekta Petra Winterja, prvotno iz Prismella v Valsesiji. Osrednji [[sklepnik]]i prikazujejo grb dežele Freiburg, Devico Marijo, sv. Nikolaja, sv. Katarino, sv. Barbaro in sv. Karla Boromejskega; drugi sklepniki imajo štukaturne grbe, ki jih je mogoče pripisati slikarju, kiparju in arhitektu Josephu Pleppu, ki ponazarjajo grbe dvaintridesetih članov patricijske vlade tistega časa. === Kapela Božjega groba === [[Slika:Cathedrale architecture sacristie.jpg|thumb|Zakristija]] Kapela Mossu ali kapela Božjega groba in sv. Lovrenca je bila verjetno vgrajena med južne opornike vhodnega stolpa cerkve sv. Nikolaja okoli leta 1430 in nato leta 1457 pokrita na pobudo Jeana Mossuja, meščana iz Fribourga in rektorja cerkvenega sveta sv. Nikolaja. Kapela je nepravilnega tlorisa in jo osvetljujeta dve okni: večje okno ima veličasten okras z vzorci mušet, kar odraža vpliv znane arhitekturne [[Parler (družina)|družine Parler]], ki je delala na številnih cerkvah po [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]], zlasti na stolnici sv. Vida v Pragi. Kapela je posvečena sv. Lovrencu, čigar kip stoji nad oltarjem. Od sredine 15. stoletja je v njej skupina kipov, ki prikazujejo ''Kristusovo pokop''. Notranja razporeditev se je razvila: razpoke v stenah stolpa so leta 1646 privedle do razdelitve na dve nadstropji; Šele leta 1942 so odstranili obok in baročna tla, ''Pokop ' postavili nazaj na svoje mesto in oltar postavili v jugovzhodni lonec. === Zakristije === Prva zakristija, južno od prvega dela kora, je bila leta 1632 obnovljena v dveh nadstropjih, povezanih s spiralnim stopniščem; druga datira iz leta 1674. Njuni fasadi sta bili sredi 19. stoletja preoblikovani v neogotskem slogu. Oba prostora sta obokana. Dostop do kora je bil prvotno skozi parter (zaprt sredi 16. stoletja), dostop do ladje pa skozi vrata, ki so tam, kjer stoji sedanji oltar Srca Jezusovega (zaprt v drugi polovici 19. stoletja). Trenutno je edini dostop skozi kor. == Portali == Glavni vhod v stolnico je zahodni portal. Nekoč je bil južni portal.<ref>Bericht Schweizer Radio SRF [https://www.srf.ch/news/regional/bern-freiburg-wallis/die-freiburger-kathedrale-erhaelt-ihren-ersten-haupteingang-zurueck]</ref> Slabo stanje tega vhoda, ki ga je povzročilo desetletja avtomobilskega prometa, je mesto v 1970-ih spodbudilo k zaprtju in prekrivanju z lesom za zaščito. Po 40 letih so vrata obnovili in ponovno odprli. Ker prvotni videz nekaterih podstavkov kipov ni bil več znan, je en kip dobil podstavek, ki odraža sodobni čas: prikazuje ljudi, ki pozorno uporabljajo svoje pametne telefone. <gallery mode="packed"> St. Nicolas Fribourg Portal.jpg|Zahodni portal 2013-04-04 Fribourg 0562.JPG|Detajl: zahodni portal 2013-04-04 Fribourg 0563.JPG|Skupina figur na zahodnem portalu Statue_sued_kat-fr.jpeg|Na sredini sv. Katarine Statue sued detail kat-fr.jpg|Namig na podstavku: sodobni ljudje </gallery> == Oprema == Bogata oprema cerkve vključuje kapelo Božjega groba z upodobitvijo ''Kristusovega pokopa'' (1433), [[krstilnik]] iz leta 1498, korne klopi v razkošnem gotskem slogu (1516), različne baročne oltarje in glavni oltar iz leta 1877. Poznogotska [[korna pregrada]], ki jo je med letoma 1464 in 1466 izdelal Ulrich Wagner, velja za »najlepšo v svojem obdobju«.<ref name="FR2">Marcel Strub: ''Les monuments d’art et d’histoire du canton de Fribourg. Tome II: La Ville de Fribourg'' (= ''Die Kunstdenkmäler der Schweiz,'' Bd.&nbsp;36). Birkhäuser, Basel 1956, S.&nbsp;94 f.</ref> <gallery mode="packed"> Heiliggrabkapelle-FR.JPG|Kapela svetega groba Friburgo Cattedrale Fonte Battesimale.JPG|Krstilnik Friburgo Cattedrale Pulpito.jpg|Prižnica La dernière Cène - cathédrale Saint-Nicolas de Fribourg.jpg|Oltarna slika 2013-04-04 Fribourg 0587.JPG|Upodobitev križa v koru Cathédrale Saint-Nicolas Fribourg Lion 01.jpg|Grb Fribourga na stopnišču do prižnice, 1513–1516 </gallery> == Okna == Cerkvena okna je sprva v secesijskem slogu zasnoval poljski umetnik Józef Mehoffer, kasneje so se le delno držala tega sloga, med letoma 1896 in 1936 pa jih je kot vitraže izdelal freiburški studio Kirsch & Fleckner. Osem Mehofferjevih oken osvetljuje stranski kapeli na obeh straneh ladje, pet pa prezbiterij. Dve okni v kapeli Božjega groba sta delo francoskega slikarja Alfreda Manessierja. Najstarejše Mehofferjevo okno je Apostolsko okno iz let 1895–1896. S to zasnovo je Mehoffer zmagal na mednarodnem natečaju za oblikovanje osmih oken. Okno v vsakem od svojih štirih panelov prikazuje enega apostola: Petra, Janeza, Jakoba in Andreja. Nahaja se v severni stranski kapeli pred prezbiterijem. == Orgle == Stolnica ima dvoje orgel. Velike orgle je med letoma 1824 in 1834 zgradil freiburški graditelj orgel Aloys Mooser (1770–1839) in so privabljale glasbenike, kot sta [[Franz Liszt]] in [[Anton Bruckner]]. Orgle imajo 60 resonančnih mest na štirih manualih in pedalu. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Cathédrale Saint-Nicolas (Fribourg)}} * [https://www.stnicolas.ch/ Spletna stran župnije St. Nikolaus in Freiburg] * {{cite web |url=https://mehoffer.org/?lang=en |title=Mehoffer in Fribourg – virtual exhibition of Józef Mehoffer's stained-glass windows in St Nicholas Cathedral, Fribourg |publisher=Foundation for the Virtualisation of National Cultural Heritage |access-date=2026-06-06}} * [https://web.archive.org/web/20070331073801/http://www.stnicolas.ch/web/stnicolas/infrastructures.htm STnicolas.ch: Cathedral of St. Nicholas, Fribourg website] [[Kategorija:Fribourg]] [[Kategorija:Stolnice v Švici]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Švici]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1490]] 3ojczgzky4eiywv1tthgoredk4f2lnp 2 605444 6709632 2026-07-11T11:42:34Z A09 188929 l 6709632 wikitext text/x-wiki {{lutkar|kat=1}} 15feo8pr328l0jv5gcpno17enwgxk98 2 605445 6709633 2026-07-11T11:42:38Z A09 188929 m 6709633 wikitext text/x-wiki {{marioneta|Dimas500101|kat=1}} eby4j9ryos7rkqturskb5d0tx0l40zi 2 605446 6709634 2026-07-11T11:42:41Z A09 188929 m 6709634 wikitext text/x-wiki {{marioneta|Dimas500101|kat=1}} eby4j9ryos7rkqturskb5d0tx0l40zi 118 605447 6709635 2026-07-11T11:45:47Z ~2026-39269-83 262791 Iz nule sem napisal sestavek 6709635 wikitext text/x-wiki Boštjan godec se je rodil v Kopru in je eden bolj priznanih agronomov v Sloveniji. Napisal je veliko knjig v katerih opisuje različne sorte jablan, tako modernih kot starih. V zgodovini se je zavzemal za nove sorte v Sloveniji, kot je topaz. 32e33tb7h4oggkvoryanxsy2nnhkgt0 6709636 6709635 2026-07-11T11:45:54Z Quinlan83 192915 + delete 6709636 wikitext text/x-wiki {{delete|Test page}}Boštjan godec se je rodil v Kopru in je eden bolj priznanih agronomov v Sloveniji. Napisal je veliko knjig v katerih opisuje različne sorte jablan, tako modernih kot starih. V zgodovini se je zavzemal za nove sorte v Sloveniji, kot je topaz. d7gyzsalpxqr4smwpymq0iqt6loouqv 6709638 6709636 2026-07-11T11:46:17Z A09 188929 --decline 6709638 wikitext text/x-wiki Boštjan godec se je rodil v Kopru in je eden bolj priznanih agronomov v Sloveniji. Napisal je veliko knjig v katerih opisuje različne sorte jablan, tako modernih kot starih. V zgodovini se je zavzemal za nove sorte v Sloveniji, kot je topaz. 32e33tb7h4oggkvoryanxsy2nnhkgt0 6709640 6709638 2026-07-11T11:46:32Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Boštjan Godec]] na [[Osnutek:Boštjan Godec]] brez preusmeritve: [[WP:Osnutki|premik med osnutke]] 6709638 wikitext text/x-wiki Boštjan godec se je rodil v Kopru in je eden bolj priznanih agronomov v Sloveniji. Napisal je veliko knjig v katerih opisuje različne sorte jablan, tako modernih kot starih. V zgodovini se je zavzemal za nove sorte v Sloveniji, kot je topaz. 32e33tb7h4oggkvoryanxsy2nnhkgt0 6709641 6709640 2026-07-11T11:46:40Z A09 188929 Objavljam ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6709641 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU||ns=118|u=~2026-39269-83|ts=20260711134640}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> Boštjan godec se je rodil v Kopru in je eden bolj priznanih agronomov v Sloveniji. Napisal je veliko knjig v katerih opisuje različne sorte jablan, tako modernih kot starih. V zgodovini se je zavzemal za nove sorte v Sloveniji, kot je topaz. 87a838rhgxprn6kh0kvkkllo035i4gm 6709642 6709641 2026-07-11T11:46:50Z A09 188929 Odklanjam predložitev: biografija - Predložitev se nanaša na osebo, ki ne izpolnjuje smernice o odmevnosti ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6709642 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|bio|ns=118|u=~2026-39269-83|decliner=A09|declinets=20260711134650|ts=20260711134640}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> Boštjan godec se je rodil v Kopru in je eden bolj priznanih agronomov v Sloveniji. Napisal je veliko knjig v katerih opisuje različne sorte jablan, tako modernih kot starih. V zgodovini se je zavzemal za nove sorte v Sloveniji, kot je topaz. d3f9wk88yrb1lyf5rl6jiy9xl5bru1y 3 605448 6709643 2026-07-11T11:46:50Z A09 188929 Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Boštjan Godec|predložitev]] je bila odklonjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6709643 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Boštjan Godec|Boštjan Godec]] (11. julij) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt [[Wikipedija:Odmevnost|izpolnjuje kriterije smernice o odmevnosti]]; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v ''objavljenih'', ''[[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivih]]'', ''[[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Sekundarni viri|sekundarnih virih]]'', ''neodvisnih'' od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je treba v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|tehnično pomoč]]). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Boštjan Godec]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Bo%C5%A1tjan_Godec '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Bo%C5%A1tjan_Godec '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:46, 11. julij 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> beykjsoj5beif5cndbb8x1sdpvs0nmz 2 605449 6709645 2026-07-11T11:48:24Z A09 188929 m 6709645 wikitext text/x-wiki {{marioneta|James J. Hurtak|kat=1}} 9nov9tktljno6epn1wq9zh8u8w0oa4d 2 605450 6709648 2026-07-11T11:53:29Z A09 188929 m 6709648 wikitext text/x-wiki {{marioneta|Alec Smithson|kat=1}} t8h8u63mz2xmj5d3phwimdretyoejgz 2 605451 6709650 2026-07-11T11:55:48Z A09 188929 m 6709650 wikitext text/x-wiki {{marioneta|Alec Smithson|kat=1}} t8h8u63mz2xmj5d3phwimdretyoejgz